Številka 168
TRST, v petek 19. junija 1908
Tečaj XXXII!
■rrn IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tebakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pogojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, 'Pombcrgu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vr.sta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ed nosti . — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
dinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč 1
tjc.jsr^ji NAROČNINA ZNAŠA m«
xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varovala* na neu*lJ«ko izdanja „EDINOSTI" atana : oelo-—m— letno K 5-20, pol leta 3 60 ■■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listat
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranllnKni račun 5t. 841 652. TELEF0M št 11-57.
BRZOJAVNE VESTI. |
Profesor Wahrmund imenovan za Prago.
DUNAJ 18. Ivakor je c. kr. kor. biro j ividcl, je redni profesor za cerkveno Dravo na inomeškem vseučilišču dr. Ludo vik Wahr-ir.und imenovan rednim profesorjem istega predmeta na nemškem vseučilišču v Pragi. S.cžbo rs stopi 1. oktobra t. 1.
Minister Košut.
KARLOVI VARI 18. Ogrski minister za -tgovino Fran Košut je daneB predpoludne
dospel semkaj na lečenje.
Fu ka eskadra v Bolgariji.
SOFIJA 18. Med 18. in 23. t. m. pride v bolgartka Črnoiroiska pristanišča ruska eskaJra. ob-toječa iz treh oklopnjač, dveh križar ;er in devet torptdovk.
Angleška flota na Danskem.
BEROLIN 18. Iz Kodanja poročajo ,,11 inih. Natlirichten": V enem tednu pri-p u e v znano zapadao jii-.Iandsko pristanišče Esl jcrg, nedaleč od nemške meje, velika an-g-eška eskcdia, ki bo imela 54 ladij in 3".0o0 mož po?adke. FJota estane v Eibjergu t:i dn% petem bo imela v tamošnjih vodah pomerske vaje.
Nemška državna banka.
BEROLIN 18. Državna banka je znižala di-k »r.t na 4°/0, lombardno obrestno mero pa
5 c/a.
Maroko.
TANGER IS. Na nekem shodu ulemov in meščanstva v Tttuanu je bil sinoči Mulej il ril proglašen kakor edino pravi sultan ma-r. bki. Nato je tetuanski paša izjavil, da te pokori volji 1 udstva. Mir če ni nikjer kalil.
TANGER 18. Mu'ej Hafid je po svojem minist.u za unanje stvari naznani! diplomatičkim zastopnike m, da je prispel v g-avno mesto Pez.
Iz Perzije.
TA BRIS 1*. (Petr. brz. ag.) Semkaj je \osp h vest, da je neka turška stotnija za-btdia f« rt Siikrirdad, ki je vebke strategicne važnosti. Foit je oddaljen 25 verst od S d-
masc.
BEROLIN 18. ..Beri. Tsgbratf javlja iz Tehejana : Revclucr,a v Perziji bc na^lo žiri, kakor te je Sirila svoječaaco v Rusiji. R'.pi. ubi.nnje, plenjenje so na dnevnem red j. Na tisoče ljudi z dežele beži v glavno me3tj.
Kulturni fcoj na Francoskem.
PARIZ 18. Zastopnik cerkvenega sekvestra je ra ukaz prefekta stinskega dopa:*-tementa naprosil paiiške župnike, naj n u naznanijo, kedaj zamore vzeti v posest zaplc-n toni denar in spise bivšega cerkveneg 1 :nie;ka. Ker se župniki po papeževih navedkih vedejo nasproti vsem državnrm odredbam popolnoma pasivno, se je bati, da pride do novih sporov in težkoč, ko bo hotela državna oblast priti v posest cerkvenega imetka.
Rusija.
Smrtne obsodbe v ruski Poljski.
BEROLIN 18. ..Voss. Zeitung" poroča iz Varšave, da so meseca maja vojna sodišča v ruiki Poljski obsodila 72 oseb na smrt, od tei 15 v Lodzu in 57 v Varšavi, Odkar je
PODLISTEK.	2
bilo proglašeno obsedno stanje, je bilo v Lodzu 32 oieb obešenih 28 pa ustreljenih.
Vseruska zveza.
PETR0GRAD 18. Vlada je odobrila novoustanovljeno ^vserusko zvezo"1. Zveza hoče pod devizo „Rusija za Ruse" pov-3peše-vati v državi Eadvladje ruske rase ter odvračati vpliv tujih narodov. Utemeljitelj zveze je p*ofe3or Kuplevaski. List „Novoje Vremja*4 je posvetil zvezi dolg pozdravni članek in popolnoma soglaša z njenimi tendencami.
Buencs Ayre« 18. Parnik „Mendoza', ki je dne 16. t. m. odplul v Hamburg, je blizo Buenos Ayreea zadel na sipino. Njegov položaj ni nevaren.
Pariz 18. Civilno sodišče v Brestu je zavrnilo zahtevo ruske vlade, da se proglasi za neveljavno pogodb?, ki jo je bila ru^ka vlada za časa rusko-japonske vojne sklenila z dvemi francosk mi tvornicami. Ti dve tvornici sta imeli za rusko vlado izgotoviti 100.000 debelih oklopov v vrednosti 5 milijonov ; franko^.
R?m 18. Stanje Rudinijevo je obupno. London 18. Spodnja zbornica je v drugem čitanju v sprejela starostni pokojninski ;zakon.
Srbija.
Konferenca srbske vladne stranke.
BELIGRAD 18. Včeraj dopoludne je imela vladna stranka konferenco, na kateri je | imel miuisteraki predsednik Pašić daljši govor ; o političnem položaju, ustvarjenem vsled vo Tilnega vspeha. Ker se skupščina dane3 sestane, pričakujejo v političnih krogih odlo-i ČitvR vladne stranke o nadaljnem postopanju ; vlade v najbližjem času. Dočim je bila večina vladne stranke za to, da o&tane še nadalje na krmilu Pašićev kabinet, so se izlasti ugledneji členi stranke izrekli za to, da se , pride z opozicijo do kakega sporazuma. V ; opoz?cijonelmh kregih naglašajo, da je prvi pngoj, da se prično kompromisna pogajanja., odstop Pašičevega minister9tra, ki je prišlo i iz vol tev oslabljeno. Za slučaj, da vlada vzlic temu ne odstopi, se Je sedaj napoveduje ob strukeija. Rešitev krize pričakuje se z velikim | zanimanjem, ttmbolj. ker je od iste odvisno, da se hitro r< ši trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko.
I Pačičevo ministerstvo odstopilo.
BELIGRAD 18. Miriiterski predsednik Pašić je predpoludne pedal kralju demisijo kabineta. — Skupščina se je danes sešla.
BELIGRAD 18. (Iz uradnega srbskega vira). O ostavki vlade je bil izdan sledeči komunike : Vlada je p°dala kralju demisijo iz patrijotičnih vzrokov, vzlic temu, da razpolaga s potrebno tečino. Storila je to, da j omogoči v tem za srbske ieterese važnem j trenotlu hitro in plodonosno delovanje ; skupščine.
Staro - in mlado r&dikalci.
BELIGRAD 18. ć ravno eo imele toliko I vladna s ra; ka, kolikor tudi mladoradikalna ! stranka klubove saje, se parlamentarni pclo-\ž<j ni še z as >il. Obe odločilni parlamentarični I skupini, staro-in mlado-radika'ci si stoje sovražno nasproti. Mlado radikalci nočejo vreči ' samo Pašičev kabinet, ampak hočejo z vsemi sredstvi pobijati tudi trgovinsko pojodbo z Avstro Ogrsko, in če treba z obstrukcijo.
Danes je prva seja skupščine in priča kovati je takoj v začetku viharnih prizorov in hudih napadov na PaŠiče? kabinet.
SIovaijsHa diosKura.
Približuje se dan — 5. julija — ko bodo Slovani, a na poseb:n način Hrvatje in Slo venci, slavili slovanska dieskura, apostola in prva pro3vetitelja svoja : sv. Cirila in Meto-dija. —
Tu se nočemo baviti z davno historijo, ko sta sveta brata iz Soluna krenila v daljno slovansko Moravsko, da pokrstita Slovane z vodo čudotvorno ia blago besedo slovansko, da tako rešita veri in Slovanstvu oni narod, ki jim je krat nemških križarjev in škofov djnesel smrt in robstvo. Nočemo sprem Ijati slovansk h dioskurov niti na njunem potovanju na jug, proti Rimu kjer je sveti oče blagoslovil njiju siovanskobla-g o v e s t j e. Niti nočemo omenjati prvih naslednikov njunih, Gorazda in drugib, ki so za vero Jezusovo in slovansko liturgijo osvajali druge Slovane...
Svečanost, ki se približuje, vzbuja v nas druge misli, skrbi za sedanjost in temno bo dočnost.
Mi tn na jugu smo začeli v imenu prvih slovanskih prosvetiteljev titanski kulturni boj, ki je v mnogočem podoben boju, ki sta ga sveta brata vojevala v Moravski. Proti nam se ne vodijo več križarske vojne, kakor so se proti nevercem, ali naši sosedje od vekov naska-kujejo naše zemlje, da jih baje v imenu kul ture rešijo iz — barbarstva. Nemške škofe in križarje so zamenili italijanski in nemški k u 11 u r t r a g er j i. Borba ima isti namen le vedi se malo drugače.
Ko je bil skrajni čas samoobrane, so se Hrvatje in Slovenci spomnili svojih prvih apostolov in ped njiju okriljem so ustanovili šol ske družbe, da odbijajo kulturo, ki raznaro duje. In da si ta narod mogel dosedaj le malo dsti za svoje šolske obrambene družba, so lc te vendar svojim vsrrajnim, čebeličaiin delom ustvarila čudesa. Poznamo n. pr. v Iatri sela, kjer je bil narod popolnoma zadremal in se krotko udajal italijanski sircoi-pri-svojevalki. Čim pa se je tam ustanovila druž-bina šola, selo se je predramilo in preobrazilo. A potem je šel narod v boj za odvzete mu občine, dokler ni v maju lanskega leta zadivil vsega Slovan ;t?a se svojo prebujeno narodno zavestjo.
Kdo ne pozna Istre pobližje, pak potem slovenskih narodnih mej, ta bi težko mogel umeti važno nab go in velike vspehe naših obeh druže b.
Sedaj hočemo slaviti god slovanskih dioskurov. Hrvatje in Slovenci si prizadevajo, da bi čim bolj popularizirali to slavje, da postane obče narodnim. To je lepo in plemenito. Peti dan julija mora vznesti vse Slovence in Hrvate in jih spomniti velikih dolžnosti, ki jib zahteva od Djih kulturna borba, ki se vodi p:d egido sv. Cirila in Metodija !
Ali bolj, nego za glagolico, bolj nego-Ii za razne manifestacije, bi z%prosili mi Slovence in Hrvate, da se dne 5. julija najizdat-neje spomnijo izpostavJjemh narodnih m^j, a posebno še Istre. Naj g.edo pod prapori na glagoljaške maše, naj se narod veseli in zabava, ali v36 to naj ne bo predraga. Manje sjaja, a več ljubavi, manje besed in več darežljivosti,
fAoja smrt.
Francoski spisal EMILE ZOLA.
(Prevel .J. K.j.
Ctio v prvih čaeib mojega zakena, kadar je meja ljubljena Margareta spavala na moji shrani in sem, nežno jo gledaje, z;dal zračne gradove za najino bodočnost, celo takrat se je usilievala strašna mi-sel in razdirala moje radesti, moje vesele sanje in nade...
Grozna potrtost se me je polotevala in vpraševal sem se : kaj nama koristi sreča, da bva združena, ko pa mora slediti temu tako atfašro kruta ločitev! In hodila mi je po gla\i samo ta ničel, kdo od naju se bo pač mtral ločiti pr*i. In to močno vprtšanje me je t .ko pretresalo, da sem jokal.
V nK jih najboljših časih, kadar sem se telesno razmeroma počutil dobro, kadar sem bil neč€n, me je naenkrat cbsla globoka otožnost, ki je mfcče ri mogel pojmiti. Ljudje fo te {udili, <?a me vidijo žalostnega v položajih, ko bi po vsej pravici mcral biti
>Itne pa je sredi najvišjih radosti napa-čUa n iscl na mojo minljivost in strtšna
beseda „čemu ?" mi je kakor opomin vdar-jala na uho.
Najhujši pri taki muki pa je skrivno j sramovanje, ki ga občutimo: človek se ne j upa, da bi se razodel komu. Morda obhaja često moža in ženo isti strah, kadar se v temi pritiskata drug k drugemu, a ne po vesta si tega: strah pred smrtjo je tako velik, da se je ne upamo niti imenovati.
Na vse te stvari sem moral misliti, dočim ie moja ljubljena Margareta na moji strani jokala in ihtela. Prizadevalo mi je veliko bridkosti, da je nisem mogel potolažiti, ji nisem mogel povedati, da ne trpim. Ako smrt res ni nič več rego omedlevica telesa, potem nisem imel prav. da sem se je tako bal.
Obšlo me je egoistično blago počutje, pokoj, v katerem sem polagoma pozabil na svoje skrbi. A moj spomin je bil pestal sila oster in jaseD. Z neizmerno h trostjo je Slo mimo mene celo moje preteklo življenje, a bilo je kakor igrokaz, ki se mene ni tikal, bilo je, kakor bi mi tuj glas pripovedoval mojo lastLo zgodovino. In ta čudni občutek se mi je zdel zanimiv in me je zabaval.
V.dtl sem kos pekrsjine, daleč, daleč proč. O/ka cesta je vodila po njej in na ovinku pota se je 6puščal smrekov gozdič po j strmi rebri. Tjakaj, proti polpodrti hišici | kraj močvirja, je stopal deček kakih sedmih
let s svojim očetom. V kočici so Btanovali Margaretini stariši in pogostili so dobrodošla gosta s pogačo, a bili so zelo revni ljudje, ki so se težko preživljali z delom v bližnjih sslinab.
Potem sem zagledal drugo sliko.
V:del sem širno morje in širno nebo nad njim, in tam je živel ia sanjaril deček in naenkrat je moral proč in je b:l v stari mračni hiši, v vzgojevališču, a hrepenenje po širnem morju je živelo dalje v njegovem srcu. Potem sem videl temno, v zemljo vkopano jamo: dečkov očka je bil umrl. — Deček je odra-sel, je imel majhno uradniško službo v bolnišnici ia je žive! enolično življenje, a njegovo edino veselje so bili nedeljski obiski v hišici ob močvirju.
Življenje je postajalo vedno težje za
v boge ljudi ondi: ealine niso skoro nič več nesle ia vsa okolica je bila izročena bedi.
Margareta je bila še otrok ia ljubila je mladeniča, ker ji je bil obljubil voziček. A pozneje, ko je dorasla, in jo je zasnubil, je zapazil na njeni trenutni prestrašenosti, da ji ni bil všeč. Toda stariši so takoj privolili, veseli, da so se tako hitro iznebili hčere. In ona je bila preveč pokoren otrok, da bi b la rekla ne, in zdelo se je tud>, da se je polagoma sprijaznila z mislijo, da se poroči s prijateljem otroSkih let. Ko je prišel dan poroke, je na videz povsem mirno izrekla svoj da.
Dne petega julija naj Hrvatje razoaifiljajo, kake bi istrski deci dostavili sredstev za n šole; Slovenci pa, lcnlco bi svoje meje v Ko-rotanu iti Trstu, v ŠfajersJci in na Goriškem obvarovali pred „Lego", Siki marko in Sc/iu!J vereinom. Ne dopuščajte, da bi dne 6. julija novine govorile samo o vspehih svečanostih, mareeč treba, da bosta zadovoljni tudi obe družbi z brati, ki sj jedina njiju nada.
Tako proslavimo najbolje spomin na slovanska dioskura.	Iwski.
Bolgarske bande v Jttacedoniji se mitoze.
Kakor javljajo iz Carigrada, so se od začetka tega meseca bolgarske bacelo v solunskem vilajetu pomnožile. To pa ni le maščevalna akcija za najnoveje krvoločnosti, ki so jih grške bande izvršile na Bolgarih, ampak imajo tudi namen, da se bo v b'iž;em času čim več čulo o Macedoniji, da fe nekako vsled neugodnega polcž\ja opozicija ostalih držav paralizira z ozirom na dalekosežne an-gleško-ruike reformne predloge.
Na pokopališču vasi Toplica v Perlep-skem okraja so našli aihiv bolirar. revolucionarnega komiteja, obstoječ iz 54 komadov, ki podajajo zanimiv upoglod v organizacijo in zveze komiteja in band v Bolgariji ter njih sredstev.
Zanimiv pfelionov govor.
„Alliance republicaine democratVpie^ je imela v torek, kakor poročajo iz Pariza, v „Hotelu Contiaenta!uy banket v proslavo republikanske zmage na zadjih občinskih volitvah. Na tem banketu je bilo navzočih 250 poslancev in senatorjev. Minister za unanje stvari Pichon je imel o^ tei priliki govor, s katerim jo hotel pomiriti duhove in obrazložiti namere republike. M-fd drugim je Pichon rekel: Francija je sklenila veliko z/ezo, ki se je okrepila z intimnimi in močnimi prijateljstvi. Novo avktoriteto, ki jo je Francoska na ta način doseg'a, namenjena je edino le miru in konc lijantnosti. Ed na misel, ki je vodila Francijo v politiki sklepanja raznih pogodeb z državami toliko v Evropi, kolikor na Vztoku, je bila, da delamo kar najbolj možno na to, da se ohrani mir. Delali smo z edino željo, da ohranimo mednarodno edinost in da podamo garancije za mir, ne da bi bi'i kje izzivali nemir ali neprijateljstvo. Mi hočemo samo delati demokratsko in pridobiti hočemo jamstvo z.i to, da ne pride do komplikacij, ki bi utegnile spraviti v nevarnost naše delovanje. Biti moramo oprezni in stati na straži proti dogodkom, ki bi mogli razbiti naše delo. Ako se slučajno nahaja seiaj naše orožje v Maroku, je to radi tega, da se osegurajo tamkaj naši opravičeni interesi. Mi vemo prav dobro, kaj smo dolžni Evropi, s tem našim provizočnim posredovanjem ne moremo gotovo izzvati nikake nevarno iti za svetovni mir. —
Ogrsk a.
Govorica o demisiji pravosodnega ministra Guntherja.
Budimpešte javljajo : V kuloarjih poslanske zbornice se je razširjal glas, da je pravosodni minister dr. G u n t h e r odpotoval na Dunaj, da poda ostavko. „Pe3ter Lloyd" 'pa ja?lja, da to ni res, marveč da je dr. 'Giinthtr šel k cesarju, da g* obvesti o te* kočih poslih svojega minis'.erstva. Vzrok od-
Na dan poroke je lilo v potokih in ko so prišli iz cerkve domov, je Margareta morala sleči poročno obleko, ker je bila čisto premočena.
Tako so šle mimo mene Blike iz mojega ' življenja. Živela sva nekaj časa tam v domačem kraju, a nekega dne — nova slika — ' sem našel, prišddši domov, Margareto vso objokano. Jokala se je, ker se je dolgočasila in ni hotela več živeti v tem kraju. In soprog ji je obljubil izpolniti njeno željo. Naporno je delal in s tem, da je izrabljal svoje proste ure do pozne noči, se niu je posrečilo, da je prihranil nekaj denarja. Vinar za vinarjem je deval na stran in po še&tih mesecih je imel prav Čedno svotico ; med tem mu ;je bil priskrbel prijatelj v Parizu službo, in mogel je povesti tja svojo ljubljeno ženo, ki zdaj ni jokala več. O, kako se je razveselila, medpotoma, v vlaku se je celć smejala. Bila je dolga vožnja, trajala je vso noč, in klopi tretjega razreda so kaj trde. Ia da bi mogla Margareta udobnejše spati, jo je vzel v svoje naročje in spala je kakor dete, glavico naslonjeno na njegovo ramo.
To je bila vsa moja preteklost. Ia zdaj sem ležal na ozki postelji v meblovani sobi v Parizu, ki sva jo b la v naglici najela. Umrl sem ia moja žena je klečala kraj mene in jokala.
(Dalje.)
Stran II
»EDINOSTc št?. 168
V Trstr!, dne 19, junija 1903
stopa bi bil l&je n-v.peb z zakonsko norelo rici na mesto odstopivšega ravnatelja Msgr. bilo razvito naše^ družabno življenje tedaj in o eksekuc?jsb(m redu, aM zato da ni nobe-jdra, Jožefa Gabrijeltiča smo pripomnili, da kako jo danes! Če premislimo vse to, vidimo,
jvfegne to imenovanje razburiti duhovniške! da smo tedaj šele začeli dramiti so in zave-! kroge na Goriškem,	j dati in da je bilo tedaj le malo družabnega
Sedaj nam poročajo z Goriškega: Ta življenja, dočim da štejeta danes Trst in oko-korak goriškega nadškofa (umeje se, da v j lica približno stopedeset moških društev. In soglasju s tržaškim škofom) je v resnici silno v tistem času našega prebujenja in našega
cpga razloga za demisijo.
Hrvatska.
Bsron Rauch — tajni svetnik ?
„Pokretu" poročajo od posebne strani z Danaja, da priobči uradni list čim prej imenovanje bana barona Raucha tajnim svetnikom. Ministerskemu predsedniku dr. AVekerlu da ee je na zadnji avdijenci pri cesarju posrečilo izposlovati to odlikovanje kar pa po-menja, da ban v kratkem odstopi. Jut'i se ban Raucli zopet poda v Budimpešto.
RUSIJA.
Poljske šole zopet otvorjene.
Kakor javljajo iz Varšave, se ruska vlada nekoliko časa sem kaže nekako prijazno nasproti p jljski realistični st anki, ki je za spravo z Rusi. Med drugim je vlada dovolila, da se v kielski guberniji zopet otvorijo zaprte poljske šole.
Drugi tir na sibirski železnici.
Duma je vsprejela zakonski načrt prometnega mini Verstva fflede gradnje drugega tira na sibirski železnici. Stroški za gradnjo so proračunjeni na 127 milijonov rublje7. Položaj na Kavkazu.
Iz Petrograda poročajo : Položaj na Kavkazu postaja od dne do d^e slabši. Sedaj javljajo iz Tiflsa, da so b,le radi naraščanja terorističnega gibanja vse blagajne državne banko in vse hranilnica zaprte. Poštni uradi so ustavili vee denarne manipulacije. Glavni shod patrijotične družbe je brzojavil petro-grajskemu metropolitu prose ga, naj izprosi od cirja pomoč za Ruse, ki se jih bo v Titiisu brez usmiljenja poklalo.
razburil duhovnike med slovenskim prebivalstvom Goriške nadškofije ter da se ga smatra v obče kakor žalitev ne samo starejših profesorjev v seminiisču, ampak tudi slovenskega prebivalstva.
V goriškem osrednjem semenišču je bilo do sedaj vaelej nad d7e tretjini, skoro bi rekli :tričetrtinke gojencev slovenske in hrvatske narodnosti.
vstajenja, imele smo me tržaške Slovenke že svojo Ciril-Metodijevo podružnico. Ali dane3, po dvajsetih letih, imamo še vedno to podružnico, našo samostojno delo v dvaisetih letih!
Pač res pozabiti ne smemo, da se je med tem časom vstanovil tudi ženski list „Slovenka". Ali pa sp smemo s tem ponašati, ko je moral list kmalu prenehati radi pre-
bratovščine Sv. Cirila in Metodija in pevski zbor slovanske Marijino družbe, ki so prepevali slovensko nabožno pesmi, ntda'jo pevski cerkveni zbor bazilike sv. Justa, in tri godbe. Parada v procesiji je tvorilo par stotinj bosanskega pešpolka št. 4. Cerkvena slavnost, ki se vršila v papolneai redu, je Lila pri koncu kmalu po 10. uri.
Vesalica podružnice sv. Cirila in Meti dija pri sv. Jakobu ki so jo vršila mioolo nedeljo na vrtu del. kons. društva je v mo al-1 nem oziru dobro izpala, ne pa tako v mate-
Vsi dosedanji nadškofje so vpoštevali to j majhnega števila naročnic !
dejstvo in vsi ravaatelji so bili do 6edaj Slo-
že več let nimamo nikakega ženskega
venci (pok. dr. H>ast, dr. Zorn, dr. Kocjančič; glasila. Položimo roko na srce in
Drobne politične vesti.
Hesenska vlada je izgnala iz senike 19 ruskih dijakov, baje radi pripravljanja revolucijskih zločinov.
Italijanska zbornica se odgodi, kakor poročajo iz Rima, eventuelno že 27. t. m.; najkasneje pa 4. julija. Govorice, da bo zbornica meseca novembra rapusčena in da bodo razpisane nove volitve, je brez vsake podlage.
Dnevne vesti.
in zadnji dr. Gabrijelčič).
Sedanjemu nadškofu, se je v njegovi neizmerni pohlevnosti in udanosti napram dru. Naglu izljubilo nadomestiti dra. Gabrijelčiča s navadnim katehetom, goip. Castellizzem.
V koliko je 8 tem povzdignil čast du-kovskega stanu iu goriškega semenišča še posebej, to bo najbolje vedel on sam. Gotovo pa je, da se mu je to hudo zamerilo in da se nihče ne more prečuditi, kako je zamogel postopati na tako skrajno žaljiv način proti svojemu nekdanjemu profesorju in proti večini prebivalstva.
Morda je tu3i to sad njegove brezkončne ljubezni do bližnjega in spoštovanja do starejih ?
Oh tempora oh more3 ! Najlepše je pa to. da oni uzor-gojenec, ki odgovarja na ime Vinko Barefič iz Tržaške škofije in rsdi katerega je prišlo do takih posledic, išče sedaj še le državljan ako pravico v Avstriji in kakor se čuje, bi se k&kcr tak rad ut>hotapil v občino Veprinac.
Upamo, da si imenovana občina trikrat He- dobro premisli predno podeli domovinsko pra-
Shod dr. Rybara v Skednju radi volilne reforme. Pred mnogoštevilnim shodom je včeraj spregovoril državni in dtželni poslanec dr. Bybar. Razlagal je poglavitne točke tržaške volilne reforme in dotaknil se pridobitev slovenske okolice. Ako voli.na reforma ns vsebuje vb ga teg-i, kar bi smeli mi zahtevati, vendar je ista rezultat tega, kar smo mogli na boljše doseči, in za to jo vsprejememo.
Več poročamo jutri. Shod pri Sv. Ivanu odložen. Na željo domačinov se je shed, ki se je imel vršiti včeraj popoludne v „Narodnemu domu" pri Sv. Ivanu, odnesel na nedeljo 21. t. m. Večini domačinov ni bilo namreč mogoče udeležiti se z ozirom na to, da so delali do 5. ure popoludne. Shod se bo vršil v nedeljo ob 5. uri popoludne.
Kedaj pa pri nas ? ! V „Edinosti" mino le nedelje smo čitali, da po posredovanju državnega poslanca Šcrekeija dobijo postaje Devin, Sežana in Nabrežina tudi slovanske napise« Dobre stvari dozorevajo počasi. Sij so na te napise čakali nad pol stoletja, odkar teče južna železnica po naš?m slovenskem Krasu !
Ali, sedaj smo v dobi elektrike in telefona, ko se hitreje živi nego nekdaj : Ni vraga, da bi tudi mi Rocolci in Vrdelci morali čakati 50 let, predno dobimo slovenske napise na naši postaji!! In pravico do tacih napisov imsmo prav tako kakor Sežacci, Na-brcžinci in Devinci! Saj tudi tu teče železnica po slovenskih tleh!
Res je sicer, da po Krasu teče južna žaleznica; ali naše skromno mnenje je, da krivico, ki jo obsojamo pri nedržavnem podjetju, moramo še stokrat ostreje obiojati na državni ustanovi!
Prihodnji mescc mineta dve leti, odkar teče bohinjška železnica. Napisi pa so samo nemški in italijanski. Za jezik, ki ga govori v3e ljudstvo okolo postaj v Rocolu in na Vrdeli, pa ni prostora, na teh postajah!
Ta narod naš je na zadnjih volitvah sijajno manifestiral svojo pokoljenje, svoje čuvstvovanje, svoj — jezik. Z ogromno večino je izvolil Siovenca svojim državnim poslancem, italijanski kandidat je dobil smešno fitevilce glasov, o nemškem kandidatu sploh ni bilo1 govora... Ali uprava državnih železnic se ne meni za vsa ta dejstva, ona manifest uje po svoje, manifestuje proti vsakemu pravu našega ljudstva na njega lastni rojstni grudi, manifestuje z nemškiaoi in laškimi napisi na postajah, da je to naše ljudstvo na svoji lastni zemlji brezpravno in da sta Nemec in Lah predestiniranp, da -=— gospodujeta nad njim!!
Ali pa bomo mi dopuščali to gospodstvo, to nasilje ? ! Ali bomo res čakali 50 let na slovenske napise ?! Nadejamo se, da naša zavednost nekoliko poprej 6tre te verige sužnosti in narodnega zapostavljenja. Narod slovenski ! Osokoli se...!
Ms uro ner je vi odpaduiki.
0 priliki imenovanja čast. (josp. Castei-lizza ravnateljem osrednjega seminišča v Go-
vico prote viranencu ekscelence dra. Nagia.
Za enkrat pa ga je vzel mogočni zaščitnik seboj v Trst ter ga postavil naravnost za prefekta v deški konv;kt v Trstu, kjer se vzgajajo mladeniči za duhovski stan.
Človek, ki je pokazal kako umeva pojem spoštovanja do svojih predpostavljenih, naj bi vodil vzgojo dečkov v tržaškem konviktu! To kaže jasno, kam plovemo ! Bližamo sa! Že zopet se bliža ča*, ko bodo slovenski stariši povpraševali kam naj upisejo svoje otročice v šolo. Podpisani ima n. pr. skoraj celo leto posla z našim ljudstvom, ki ga v enomer hrepeneče in koprneče povprašuje, kje in kedaj se odprejo slovenske šole?! Jaz si ne vem več pomagati z nikakim izgovorom ia tudi tolažiti nočem več. Stvar je postala tako akutna, da si človek ne upa več na ulico, ali v javni lokal, da ne bi bil nadlegovan po enem ali več očetov, ki v morečih skrbeh povprašujejo po slovenski šoli.
Desetletja že zahtevajo naše delavske mase, naj se že enkrat s silo zahteva ustanovitev slovenskih šol. Desetletja morajo naši prvaki tolažiti in vplivati pomirjevalno na naše mase ter jih rotiti, naj se ne poslužujejo nasilnih sredstev. Z raz Dimi obljubami se je tudi posrečilo obraniti relativen mir. — Sedaj pa postaja vsa ta stvar od ene do dve nevarnejša. Naše mase v mestu in oko lici uvidevajo, da z mirnim nastopanjem ne dosežemo slovenskih šol!
Vse mesto, vsa Sv. Marija M. spodnja in zgornja, ves Rocol in Kjadin, vsa Skorklja in Kolonja nimajo niti ene slovenske šole, ako ne računamo Ciril-Metodijeve šole pri sv. Jakobu, ki vzdržuje narod sam in ki ne zadostuje niti sa sv. jakobški okraj! Ljudstvo je slupano!
Ljudstvo zahteva šol in ne bo nikako čudo, ako se nekega dne oprime skrajnih do voljenih in morda tudi nedovoljenih sredstev, samo da doseže šole, za katere molednje že četrtstoletja. Mi si ne vemo več pomagati! Vlada naj se sama brani in vlada naj bo odgovorna za posledice, ki navstanejo, ako se ne okrene potrebno, da bomo mogli vzgajati svojo kri v svojem jeziku!
Nekdo.
Govor predsednice gospe Karle Poni-kvarjeve na občnem zboru dr. sv. Cir. in Met.
Mogočni duh časa zajel je s čudovito silo v svoj neugnani tok vse narode ; a tudi narod slovenski ni ostal izven tega toka, temveč liiti vspešno ž njim naprej, kajti z veseljem moramo pripoznati, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih napredovali za stoletje. Pripoznati pa moramo tudi, da je žena slovenska tudi nekaj storila v tem velikem narodnem pokretu. Kajti ni bilo slavnosti, ni bilo tudi prireditve. da ne bi tudi ona pripomogla po svojih močeh do lepega vspeha. Skupno z moškimi močmi je tedaj nekaj storila, ali da bi sama z lastnimi močmi z lastne inicjative kaj dosegla, s tem se more bore malo ponašati. In ravno to je naša naj veča napaka, da ne znam o, ali nočemo samostojno misliti. Čo nam vdahne kdo drugi misel, potem smo že pričale na izvrSevanju te misli. Ali misel, ta božanstvena sila, katera nas najbolj odlikuje od živali, ta je v nas premalo razvita. Prvi pogoj našega napredka je torej ta, da se naučimo samostojno, trezuo, iu razsodno misliti.
Prepričana sem, da se maloktera, poglobila v misel, v JcaJtem položaju smo bili Slo-venci osohito tn v Trstu pred petnajstimi ali dvajsetimi leti in J:aj smo danes ! ! Kako je
se, ali smo me sploh pogrešale žen3ki list in ve3el»co. smo li kedaj mislile, da je skrajni čas, da si ustanovimo svoje glasilo! Gotova sem, da V3aj p3tindevetleset odstotkov ni mislilo ničesar. Vidite, ko smo bila o pri-iki vsesokol-skega izleta v Pragi, vpraševale so nas rodoljubne češke dame, kakšna ženska glasila imamo ? K sreči stno sa izgovarjale, da imamo „Slovensko gospodinjo", katero ureja najintelignejša slovenska dama, g. Govckarjeva. Ker pa to ni last nas slovenskih žen, moramo pro secondo resno misliti, dasi v s t a-novimo samostojni ženski list, ako hočemo korak naprej. Kajti, koliko koristnega, v življer-ju potrebnega, bi črpiia iz dobrega žarkega lista. Saj vendar čutite, kako hiti napredek mimo nas, a me vendar ne smemo stati ob strani in gledati to svetovno evolucijo, temveč moramo se vreči v vrtince borba za obstanek ! Saj v boju je življenje.
A ker sa že tako bojimo razburkanega življerja in ker tako rade živimo zabuljene, da bi vsai to, kar že imamo, čuvale in negovale l Ali še tega ne 6torime. Kako malo se brigamo za naša društva, kaže nam že malenkostno število udinj. Dolžnost nas vseh je (ne samo cdbora) da skrbimo za čast, pgled in veličino društva. Da bi vsaka dru-žabnica pridobila le eno uiinjo v letu, bi naša podružnica imela lahko tisoč udinj mad tem pa je število tako neznatno, da je re3 žalost. Ker ni v nas ljubezni prava za naša društva, zato ni v njih onega zdravega svežega življenja, kakor bi moralo bit;.
O, da bi imela moč, stopila bi na visoko goro in klicala z velikim glasom: „Slovenke, vzdramito se iz narodnega mrtvila ! Ali ne čutite, kako nas obdajajo sovražniki cd vseh strani ? ! Ali ne vidite, kako se koljejo bratje med seboj ? I Bodimo me posredovalke miru, bodimo me oznanjevalke lepše bočnosti!"
To pa zamoremo doseči le z neumornim delom, požitrovalnostjo, ljubeznijo in nesebičnostjo.
Lotimo sa za zdaj vsaj onsga drobnega dela, kakor ga nasvetuje društveni razglas. Vsaka Slovenka naj pač rabi v svoji družini le društvene izdelke, ki niso glede kakovosti nič slabajši nego drugi in v ceni na previsoki. Vsaka naj se zaveda, da je ena jako važan faktor in da se brez njene pomoči in brez njenega delovanja ne more nič vršiti. Da, tako moramo misliti, kajti to ni nadutost ali domiš'javost; v svojem zasebnem življenju bodimo ponžne in skromne, ali v narodnih stvareh opustimo enkrat svojo stoletno hlapčevsko pohlevnost!
Vzdigoimo se z vsemi silami in zdrobimo enkrat verige suženjstva, ki nas tlačijo stoletja. Ia s čim naj jih zdrobimo, ako ne se svojim razsvitljenim umom? ! A um si bistrimo edino le s šolami. Ker niša šolska družba skrbi za naše šole, tedij je naša dolžnost, da delamo zanjo z vsemi silami. Saj sloni na šolski podlagi ve3 napredek, vse blagostanje vsacega naroda. Saj so se ravno s šolami povzdignili drugi narodi do take veličine in slave. Saj so nam Nemci ravno s šolami ugrabili naše tužno Koroško. Saj nam ravno s šolami otimaj o naše lepo Gorenjsko. A Italijani nam ravne s šolami jemljejo ped za pedjo naša krasne okolice, in nas potisnejo hrib in bi nas še črt z, ako bi bilo možno. A mi se ne smemo boječe umikati, temveč priti mor&mo po strategiCni poti zopet v otrčje mesta To pa zamoreaio le a šolami, ki si jih postavimo tk ob obali našega slovenskega morja. Je sicer že enajsta ura, ali vendar je še čas, da pokažemo z resnim delom, da smo vredne hčere malega, a žilavega in čestitega naroda slovenskega.
Letošnje jesenske vaje pri tretjem ar-madnem zbjru bodo končane dne 2. septembra.
Včerajšnja telo/ska procesija se ]e vršila ob najlepšem vremenu. Procesijo, ki jo je vodil škof mon. dr. Nagi, ki je krenila iz bazilike sv. Justa ob 7. uri, ka je pričela pontitikalna maša ter sa je pomikala po ulicah S. Giusto; S. Michele, in drugih običajnih ulicah nazaj v baziliko. Na borznem trgu je stal v paradi bataljon pešpolka £t. 97. in členi obah veteranskih društev s svojimi zastavami. Lahko rečemo, da je tvorilo procesijo 80 odstotkov Slovencev in Slovenk. Procesije se je vdeležil tudi g. namestnik princ Hohenlohe z načelniki državnih oblastni?. Ni bil pa zastopan naš slavni magistrat, ki ni poslal niti gasilcev za parado. Gospodje se še vedno boje zastave Sv. Cirila in Meto dijs. Omeniti moramo, da sta šla letos poleg omenjene zastave le dva redarja, menda bolj za parado nego za drugo, kajti slovenskih pe^ti je bilo dovolj, da bi v slučaju znali
rijalaem. Pevski zbor ia izven pr igrama dodal še „Oj planina", tuli orkester je vršil dobro svojo nalogo. Žal da je bilo milo gibanja s pošto, s katero se človek vendar le na takih prireditvah zabava. Nadejemo se, da se občiost.-o prihodnjič vdeleži v več«:-u prasajmoj številu, ko priredi pjdružnica zopat sva"--
N.'
p>r cel da me-z\
V nedelo v Barkovlje! Slavnemu občinstvu se nudi iepa priliki v naših B.irkjv'j >h. Prihodnjo nedeljo priredi namreč uaŠJ padsko društvo „Adrija" vrtno veselico, z\ katero se kaj pridno vežba moški in meSan zbor. Pa tudi naš; diletanti bodo nud li obilo zabave v eno.iejanki „Poštena deklica".
N*še diuštro je pretrpalo zadnjih let som huda kriza (izstopil je >ro moški zbor) in ja bilo treba veliko trn la, se iz?ežba nova moč\ Sedanji mjški in šani zbor štejeta okolo 50 ra^či, ka- je našo va3 lepo število, ako pomislim), i«: imamo pri nas še dru-ji zissbni noski zh. r.
Pričakujemo t)rej, da na3 slavio občinstvo prihodnjo nedeljo poseti v obiine:n Številu, tir nam tako pripomore do miteriial nega V:pah3. Cisti dobiček vdielice jc namenjen društveni knjižnici.
Tržaška rnaia kronika.
Zopet „regnicoJo" ! Težak Ahil (f im-beroni, star 48 let, stanujoči v ulici Lo^f^ia št. 5, oddajal je v najem sobico zakonskim Ani in Karlu Ferfolja. Ker pa v njega stanovanju ni nikoli miru, sta se omenjena zakonska najprej pritoževala. A tu so imeli vrage ! Gamberoni je žero opsoval in ji celo, kakor pravi „rcgnicolo^ zažugal smrt. Ko sta zakonska odpovedala stanovanje, pa je Alberoni naravnost zlei-nel in rekel ženski : »Zdaj te vržem dol z okna«. Ona ie prestrašena zbežala. Včeraj so aretirali Alberonija.
Predvčerajšnjih ponoćnih pevcev je bilo
10, namreč ponesrečenih!
Les affaires sont I93 affaires! K včerajšnji notici o kupčiji s sužnji zlo; I sne.a regnicola g. Luke da M. se nam poroča, da je isti poslal predvčerajšnjem bogato kvantintento živega mesa ca litijsko tvrdko-predilnico. B!ago obstoji iz 1-1 deklet, kateie je zviti „regnicolo" rafarbal in zopet Bpeijal na led. Polic:ja se ne gane!
Smedaica. Neki pridigar je zapazil, <1a veliko ljudi med pridigo dremlje. Zato je f ovzd:<»-nil močno svoj glas na prižnici in zavpii „(Jori, gori !u Pri teh besedah so se zaspanci vzdramili, skočili po koncu in plahi vprašali : Kje, kjo— V peklu, je odgovoril pridigar; za v.-o tiste, spijo pri službi božji.
Koledar in vrame. — Dauh : Nazarij škof — Jutri: Siiverij papež peratura : vfiorbj ob 2. uri popoludne -j-— Vrema včeraj : lepo.
•J S
ki
Sv Tem-(JtflS.
zastavo braniti. V procesiji so bili tudi pevci* svoječaseo.
Društvene vesti.
Dijaško podporno društvo v Trstu pozicija vse one dijake tržaških srednjih š.l, ki imajo od društva izposojene učne kn.ig», da blagovolijo iste koncem letošnjega Sjhkega leta vrniti. Kojige sprejeua tajnik d.uUva g. Miroslav Pretner v ul'ci Chioz a št. 8 I. nad. (c. kr. pripravnica) od dne 19.—24. junija izvzemši nedeljo in to vsak dan od 8 — 11 ure dopoludne. — Odbor.
Kolesarsko društvo priredi v nedeljo dja 21. t, m. celodneven izlet v Sežano in sicer v dveh oddelkih. Prvi oddelek odida točno olj 7. uri zjutraj, drugi oddelek p i p p. toč 10 ob 1. in pol uri. Ta oddelek so snido s prvim, ter se potem padajo skupaj čez To maj v Duto?lje na gozdno veielico pevskegt druHva „Ilirija".
Vsi kolesarji pristojni v sežanski ekraj, ki se mislijo vpisati, naj se zglasijo v gostilni pri Grozdku, (Amf) okoli 9. uro zjutraj. Odbor.
Pevsko društ.o „Ilirija" o J S?. J.tkoba si je omislilo zopet enkrat nekaj pametnega. Oziraje 89 na poziv v neki pomlad m-ki številki „Edinosti", da nuj puste mehčani za seboj mestni prah in se podajo ven v okolico v kakšen gozd, kakoršnjih žalibog v bližini pogrešamo, vabijo se Tržačani in Kr ajani, da se popeljejo ven v krasno naravo, v prijazae Dutovlje h gozdai veselici pod milim neb vn dne 21. t. m. Ako bo ugodno vreme, nadejati se je, da doživimo krasen dan. Mari ne jamči zadnja vinska pokusi j a v Tomaju, d* imajo tudi Dutovljani izvrstno kapljico ? Vsaki gostih i ^ar, vsaki delavec, vsaki uradnik, \saki gospod, ki ni bil na zadn(i vinski poskušnji v Tomaju, a sa zanima za kražka vina, za izvrstni tri- in dveletni teran, naj pride v nedeljo, dne 21. junija t. 1. k nam v zeleni gozd četrt uro oddaljen od dutovlj-ske postaje.
Klub „Boljša bodočnost" priredi v proslavo 20-letnice obstanka slovenske Šole pri Sv. Jakobu slavnost na vrtu gostilne del. kons. druStva dne 12. julija n:esto 5. kakor je bilo naznanjeno. Program Ee objavi
V Trstu, dne 19. junija 1908
,EDINOST« štv. 168
Stran IIT
Mar. delav. organizacija.]
V nadeljo dne 21. t. m.	ob 10. uri d op. j
bo sestanek premikačev c. kr. glav. skladišč. —	_
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in	Metodija pri Sv.
Jakobu je nabral v nedeljo	v gostilni del.
kons. društva gosp. Piaček	med zaostalimi
gosti K 6.
Vesti iz Goriške.
X Za delo plačilo. Objestni goriški Labi niso hoteli poslušati svarila lista „Gazzettino popolare", ko jim je predočil, da je Gorica obdana z železnim slovenskim obročem in da je vsa nje trgovina odvisna od slovenskih kupoval cev. Sicer so to golo resnico poskusili že leta 1897, pa vendar jih še ni srečala pamet, če prav je več njih ravno vsled tfgi prišlo na boben.
Naše ljudstvo s 3 je moralo tedaj pripravljati z velikim naporom, da se je posluževalo le pri svojih rojakih. Sedaj jo to m n o g o lažje, kor je ljudstvo že izvežbapo, sodi z lastno glavo in se ne da več vjeti z elaikimi priliznjenimi besedami.
Sejme v slovenskih krajih obiskuje mnogo goriških laških kramarjev, ki na njih delajo vedno izvrstne kupčije. Mislili so da se ljudstvo po deželi ne zaveda in da goriških dogodkov ne zna ceniti; pa prevarili eo se. Na praznik sv. Antona Padovanskoga, 13. t. m. bil je v Koburidu sejem, na kateri jo slo več laških botegarjev iz Gorice. Zavedni Koba ridci jim pa niso dovolili niti štantov in morali so se z zaprtimi zaboji vrniti v Gorico.
V nede'-o je bil sejem v Rihenbergu ; tudi t;e se šli goriški Lahi: razložiti so sicer svoje blago, a zavedli fantje in možje so pazili, da se ni kdo spozabil in bi pri njih kaj kupil. V železn;ci so potem spuščaH svojo jezo nad temi presnetimi „ščavi", ki so tako svojeglavni, da še tako sladkim in lepim besedam — obračajo hrbet. V enem vrjpnov se je s temi možakarji vozila tudi priprosta slovenska ženica; ta je sinovom 2000 letne-kulture, po katerih žilah Ee pa pretaka slovenska ali Eemška kri, pravila tako zasoljenih, da jej niti prigovarjati niso mogli.
Sedaj je po deželi mnogo semnjev, priporočamo, naj se ravnajo v vsaki občini po vzgledu Kobaridcev in Rjheiiberžanov nasproti laškim kramarjem, pa naj prihajajo ti odkoder koli. Vsaki Slovenec mora biti znača-jen in dosleden !
Tudi v Gorici sami občutijo laški bote-garji že posledica nastopa podeštata in nje-g vih oprod na binkoštoi ponedeljek. Izgubili eo veliko stalnih odjemnikov, posebno jeitvin-ćarji. V Gorici nimamo elegantne trgovine z je3tvinami, v kateri bi se dobilo tudi razne delikatese in fiiejše stvari. Kdor je te široke zmožen, naj se osokoli; vspeval bo gotovo. Pisca je že vprašalo več visokih družin v kateri trgovini slovenski bi ae dobilo to ali ono finejšo jestvino.
Več laških botegarjev obiskuje že le slovenske g03tike ter ostentativuo naročajo in govore slovensko !
x Korajžajim je posla! Zloglasna „Lega nazionalđ" je namerovala napraviti v nedeljo, 28. t. m., na telovadnem trgu v Gorico veselico, pri katfri se v navadno demonstrira v velikolaškem dubu. Župan dr. Marani se je pa izrazil nasproti odbornikom, da bi to ob sedanjih napetih razmerah ne bilo umestno. Mestni svet bi sicer že dovolil prostor, a je veliko vprašanje, ako bi politična oblast veselico dovolila. Po domače rečeno: veselica se na telovadnem trgu ne dovoli! Da se pa spravi „Lego" iz škripcev, dovolil je žu-r>an prostor na nekdanjem Ritterjevem vrtu, ki je sedaj last občine. — Ta krasen vrt je obzidan cd vseh stranij in v njem uganjajo Lahi brez v^e Bkrbi svoje bnrke ; motil jih gotovo ne bo nikdo, ako tudi soho Oberdanka postavijo na častno mesto.
X Dvojna mera. Kavarna „Europa" na Travniku v Gorici je znano z biraiišče radikal nih Lahov in vendar jo obiskujejo nekateri inteligentni Slovenci, kateiih imena sedaj še zamoltujemo. Minulo nedeljo ob treh prišel ;je tja mestoi dnevničar Q laini in je vodil od tam vse demonstracije, ki bo jih provzročili Labi proti Slovencem na Travniku. Ob osmi uri zvečer šli so mimo trije Slovenci z narodnimi znaki mimo kavarne. Laški junaki pred kavarno so planili na nje ter jim iztržili slovenske barve. Policija je prišla na lice mesta, a ni aretirala Lahov, marveč je spremljala mirne Slovence proti Gosposki ulici. Lahi smejo torej pred nosom stražarjev svobodno napadati mirno svojo pot idoče Slovence! Dvojna mera!
Vlom v župnišča. Iz Kazelj pri Sežani: V nedeljo dne 14. t. m. so neznani tatovi ulomili v tuk. župnišSe med sv. mašo, ko ni bilo nobenega doma, in so odnesli gospodu župniku nekaj čez 80 K, en zlat prstan, naočnike in par novih čevljev. Kuharici Antoniji Primožič pa: zlato ovratno verižico, zlate uhane, tri zlate prstane, en zlati in srebrn broš (zaponko), srebrno verižico za uro in približno 16 K v denarju; torej vsega skupaj 30 odnesli okoli 260 K veljave.
Tudi cerkvene blagajne so se lotili in jo odnesli v neko dolinico v bi ž"ni župnišča, jo razbili, ali glej: na njihovo žalost bila je prazna.
S seboj so vzeli ključe, ki so jih dobili v stanovanju, morda na3 mislijo še enkrat
obiskati, da vzamejo še to, kar iim je ostalo.
Na vrtu župnišča so pustili železen drog, s katerim so vežna vrata odprli.
Potrebno bi bile, da bi tuk. občina priskrbela za varnost g. župnikove osebe, kakor tudi njegovega imetja ; kajti v časih smo, v katerih imajo potepuhi in tatovi precej svobodne roke, o čemer pričajo razni siučaji v kratkem času.
Za „Simon Gregorčičev Domu je darovala Centralna posojilnica v Gorici vsled sklepa načelstva 2000 K.
Padel s črešnje. Pišejo nam : Dvajsetletni mladenič Karo! Rebulica iz Barbane pri Fojani v Brdih je padel s sedem metrov visoke črešnje ter si je zlomil hrbtenico. Od-; peljali so ga v gor sko bolnišnico.
Vesti iz Istre.
Pevsko-bralno in godbeno društvo „Ilirija" pri Pobegih vabi na veliko narodno slavnost razvitja društvene zastave, ki se bo vršila v nedeljo dne 21. junija 1908. na dvorišču go M. Muženič. Zastavi bode -kumovala dražestna gospica Ljudmiia Siško?:-čeva iz Čsrnikala. Začetek sle.vnosti ob 4 n pol popol. Slavno-iti se iz prijaznosti korporativno udeleže in sodeluj sledeča bratska društva: „Isterski grmič" iz S. Škofi e; „Zvezda iz Kopra; „Zriojski" iz Dekani; „Sloga iz Podceča in „Svoboda" iz Sv. Antona. — Pa deputaciii se udeleže „Jadran" iz Trsta m „Prešeren" iz Boljunca z zastavo. Cisti dobiček je namenjen za društveno zastavo; pre-plačila in darove ee radoveljno sprejema.
Prvi hrvatski zdravnik v Opatiji. Pred par dn^vi se je nastanil v Opatiji g. dr. Anton Grgorina, zdravnik za notranje in otroške bolemi. Mladi doktor je rodom iz Rukavca, občina Kastav. Zadnje štiri leta je bil sekundarnim zdravnikom v bolnišaici v Banjnluki.
Italijanski učitelji poreškega okraja so
imeli minoii teden sestanek v Poreču. Na tem sestanku so tudi razpravljali o tem, ua li ima italijansko uMteljstvo Istre pravico zahtevati svojeg* posianca v bodočem deželnem zboru. Eden učiteljev je povdarjai, da po slanci- učitelj mora biti izvrsten govornik, liberalec in absolutni gospodar svojih nazorov. Do kakega zaključka o tem pa ni prišlo.
Vesti iz Štajerske.
Spodnjo reaike v Furstenfeldu dobe štajerski Nemci že v začetku šolskega le'a 1908/09, ako ne bo finančno ministerstvo prigovarjalo. Tako skrbe Nemci za-se in vlada za nje.
Štajersko vino v Siamu. Inženirju Tratniku, rodom Celjanu, ao iz Celja poslali v daljni Siam v Aziji domačega štajerskega vina. Vino je dolgo vožnjo srečno prestalo. Vozilo se je pa od novembra 1907 do srede aprila 1908.
Stoletnico celjske gimnazije bodo odhajali celjski Nemci in pangermanski gimnazijski profesorji jutri v mestnem (nemškem) gledališču celjskem. V programu ni niti ene slovenske točke, dasiravno je na gmnaziji dobra tretjina dijakov slovenska (na viši gimnaziji celo polovica).
Sudmark je kupila v Cerknici pri St. Ilju v Slov. goricah posestvo bivšega župaua Repnigga.
Brzovlak povozil otroka. Blizu St. Iijske postaje je te dni vlak povozil nekega šolarja in ga popolnoma razmesaril.
Shod slovenskih viničarjev se je vršil v Mariboiu minolo nedeljo. Shoda se je vdele-žilo nad sto viničarjev.
Gospodarstvo.
Katero mleke je najboljše.
Skušnja je pokazala, da je mleko, na-molzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki ga namolzemo opoludne ali zvečer. Pri preiska-vanju se ie naš-o, da je imelo mleko, od jutra 2'17 °/0 smetane, od večera pa 5 42°/o-Tudi kozje mleko ima skoro is'.e lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnin snovij, kakor pa ono od začetka.
y««fa» aioga vsakovrstnega pohištv
- navadne do najfineje vrste pa najnižjih cenah.
Peter Jeraj
TRST, ulica ¥incens3 BeiSini štv. 13
ter vogal ulice sv. Katarina.



M. !
Ul. Giacinto GseSiina št. 8 (Prej v «?. aelle Legaa)
prodaja oblek, površnikov, palefor iil
s
ni

e
Ceno čudovito uizka !
Pozor na
:: nssloul
Priporoča se Jg?.ziTic T Sk°-1
. x v \\\\\\\\y\• / /7'//-/r/////////////
Velika zaloga sira ::
s specijalitete lastnega izdelka
Parmegiano, Reggiano, Lodigiano.
ovčji, BMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. -———t Absolutno konkurenčne cene.
Dona & Pe^isBmotto
Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4.
Dr. Fran Korsano M
specijalist 3iHSii!$ne in ko^nc bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nico'6 štev. 9
(r.čd Ja.Uaasko Uatke) Sprejeme ck! IS. đo l. lu o«! 5. in pol -Jo (5. Ia pul poj.
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Chrašlse poislards. Cene dogovorne. — Posirežna na dom.
USica Casnpa^Ia št- !5.
filnogo denarja prihrani ::
laliko vsak gostilničar in vinski trgovec, ako rabi za popravljanje skisanega vina prašek od kemika ROMCA, kateri pokvarjenemu vinu vso kislino odvzame. — Omot dovolj za 10 hekt. vina kron T—,
Dobiva se le pri:
10. SCHUSTER-ju, Trst, ul. Mna DonizžUi 5
Razj30Ši!jatev po povzatju.
TELEFON" S55.
O priliki birme
- v prodajalnici -
Vito de Gioia
ulica San Sebastiano 2 Veliki popustki % Veliki popustki
Srebrna ura	g!. 14 50
4-90
V novem skladišču zgotovljenih oblek za moške tn dečke
M „AIiliA FIDUOIik" H
TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST
Ob priliki pravnikov in birme veliki popustki.
Obleke iz dobrega blaoa za moške K 14, 18, in več Oblake iz dobrega blaga za dečke K 10 —, 12 53, 15 50 in več. Bele in barvane obleke za birmance K 9, !0 59. 12*50 in več. Platnene mornarske oblečice od K 2 40 naprej. Črni jopiči iz orleansa K 3 20, 3 60, 5, 7, in 9. Beli jopiči za brivce in slaščičarje K 3 30.
Izdelujejo se obleke po meri.
solidno in elegantno
po zmernih cenah "S-3«
Rafaele Italia
TfIST — Via Malcanton 7
Kdor hoče potovati hitro in lepo
v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe --
• t t • • • • •
Severno-nemM
Lloyd v Bremena.
Informacije glede cen, črt itd. itd.
- se dobivajo vedno brezplačno.
remontoir z srebrno veriž.
Nova prodajalnica ::
z veliko Izbero Minili in ^ Kuhinjskih predmetov
po najzmernejših cenah.
Vincenz Pibrouz, junior
ulica delta Poste štev. 3.
Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York
BF traja samo 7 dni. "VI
Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. == CENE ZMERNE.
^^^ Na ladiji dobra poskrba.
Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri
F. Stumpe, Piazza Giuseppina I
Biran IV
»EDINOST« Itv. 168.
V Trstn. dne 19. junija 1908
Poročila o letini.	videl enega členov omenjene deputacije, mu
Kanalska (? dolini) : Letošnja letina je rekel: Vi ste re3 prav storili. Ona je pa kaže po Kanalskem slabo. Osobito sadje, ki P&kazala, da ima v nogah več pameti, nego ie prav lepo cvelo, se je popolnoma poizgu- v
oilo. R >zue gosenice, osobito pa mali pedic . Nezgoda avstro ogrskega poslanika v 60 ponekod sadno drevje popolnoma ogolile, Parizu. Iz Pariza poročajo : Ko ee je avstro-da vzgleda tako, kot po zimi. Bati ee je, da ogrski poslanik grof Khevenbiiller vozil v niti ne požene več. Osobito v zimi ga bo avtomobilu, je njegov avtomobil trčil skupaj mnogo nomrlo. Najbolj so oglodani jablani in z drugim avtomobilom. Avtomobil je šel na češpe. Tega sadu bo zato jako malo. Tudi kose, a poslanik je bil le lahko ranjen, črešnjam je napravila ta golazen mnogo kvara.
L? oni, ki so skrbno mazali drevje 8 petrino, so ga obvarovali. Poljščina kaže precej dobro, vendar jo je pričela tuša stiskati. Ravno tako bo v;led suše vtudi sera malo. Edino trta oteta mnogo. Žal pa, da se pečajo kmetovalci na Kanalskem se premalo s to plemenito rastlino in še kar imajo, je po veliki večini samo izab.la ali katar>ja.
Po „Prim. Gosp." Moč zadružništva.
Kaj se da doseči potom skupnega dela, le se more zadružništvo neovirano razvijati, to nam dokazujejo velikanski uspehi angle-
■RALI OSLASI.

Mali oglasi ra'ncsjo sc po 3 stot besedo; siuaiaotiskane besede as računajo enkrat več. Najmanj 3 a pristojbina 40 stotin k. --Plača se takoj.	-
Praktikant
iz dobre hi$e, z 2—4 gimnazije ali realke, išče ae za eno fino trgovico. Pismene ponudbe pod „PRAKTIKANT" na Irseratni oddelek Edinosti.	911
Proda se
Razne vesti.
in dvoriščem se proda v Badihi pri Žavljah. Na-
890
p:av lepo poslopje na lepem zračnem kraju s 4 stanovanji. Eno sta-.	_	, novanje, kuhinja in 3 lepe sobe. Tri stanovanja ku-
ških ken-umnih društev. Velika nakupovalna binja in ena soba. Voda v hiši, ena lepa hladna družba ondotnih gospodarskih organizacij je kltt' zemljišče, \inogiad. Senčni vrt s cvetlicami, imela v minolem upravnem letu 1907 nad!	zfnilji5ča ~~ Go8tiloa »Narodni
500 milijonov mark blagovnega prometa, za P4' 8Y- Tanu«
110 milijonov mark 6e po zadrugah izde 1 RiritlSI f	zlate in srebrne z verižicam,
J«?o ra?iičneea Msf?a in 1 ^ OOf) dplAvrn* ip tJI1 ,l,<1 ■ vsake vrste po naj zmernejših cenah i a .o raz, j enega ms ga in io.uuu aeia\cev je	^ G10v PLISKA^ C0r^0	673
imelo pri tem sto] zasluzek.	j 1 J
--I PrnHain CD obleke za moške in dečke. Pla-
IlUUajU 3C čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I.	8912
Ljubezen kralja Manue'a. Sedanji portu1 Nazaril GriŽfln Sy;Ivan st; ei63.n«?PJOti galski kralj Mapuel je kazal ie ko ac6ek te-! "mS^L vi" iCC! TaS.oS", navadno naklonjenost za deklico, katere mati in belega vipavskega. Cene zmerne.	7'<5
je bila dvorna dama kraljice Amalije ter pri- T77Z-
pada najvišji aristokraciji dežele Temu obo- HlŠa na prodaj ETK
zevanju ita se kraljica m pokojni kralj le'zemljišče z nasajenimi trtami. Oglasiti seje v ulici
posncebovala. Ko pa sta se nedavno kraljica Geppa št. 16._896
mati in vojvoda Alfonzo razgovarjala o kra- U|XQ - vr+nm Ijevi bcdcčno&ti ter omenila, da se bo treba "■■Sa Z VrlUiil kralju kmalu oženiti, slišal je kralj »iiifinjnn' »lov pove Inser. odd. Edinosti
par besedi razgovora ter na splošno prese-' Qnrptnona mi^ario Slovenca, ki zna nečenje obeh odločno izjavil, da hoče imeti-I" CMI™a »""■J« izdelovati in poza ženo omenjeno deklico ali pa nobene Mati.	pof!mizaR" 2? iMTdS*St ga je rot.'la m prosila, a kralj je ostal neo-, nosii. 888 mahih ter je celo izjavil, da se rajši odpove i ~ presto'u kakor izvoljenki svojega srca. Dvorna1 dama bo morala takoj odpotovati s hčerjo v inozemstvo, in kratica ups, da bo mladi' kralj tem pozabil ;jufeezeD,
uebele so napadle v Standlavu na Gor-j njem Avstrijskem konje in ljudi, ki to bluu čebelnjaka nalagali slamo, Konja so tako opikale, da sta poginila, enega hlapca in gospodarjevo hčer so opikale smrtno nevarno, drugi hlapec in gospodar bta izven nevarnosti.
Zdravilo za komarjev pik. Sedaj v poletju pogosto koga opikajo komarji. Nekaterim ljudem nastane na mestu pika precejšnja oteklica, ki jih neprijetno peče. Nek praktičen človek je izumil za to sledeče zdravilo: nalovi' je komarjev, jih zdrobil in znjimi tri oteklo kožo. — Oteklina je naenkrat nehala. peči in je pomalem popolnoma zgioila. Kdor j ne veruje, naj poskusi — in ako zdravilo ne bo vplivalo, naj te ne jezi. Saj je' zastonj.
Mnoga opazovanja so pokazala, da je
hrt (pes) najhitreja med vsemi štironogatimi, živalimi. V najvećem teku predirja v minuti nekaj nad kilometer.
70 črncev utonilo. „Imparcial-4 poroča, da se je na reki Kongo potopila paketna la-dija „Ville de Bruges", utonilo je 70 črncev. ' Štiri Evropejce, ki so se rešili, so ujeli člo-vekožrdci. Nek mašinist se je rešil plavaje.
Kaj so storili Madjari s hrvatskim arhivom. Bivši hrvatski ban KLusn Hedervary je dal cd vesti v Pešto hrvatski arhiv. Kako da so Madjari ž njim postopali pripoveduje proi. Šišić v „Hrvatski". — „Ko sem delal v de- j želnem arhivu ▼ Budimpešti, so mi bile do-' nesene tudi listine, izdane pred letom 1526.'
Te listine je takoj, ko so došle v Bu- \ pimpešto, tedanji arhivar dr. Gjula Paulee
IČPPm ^upea fl,i družnika za trgovino važnih loUCIll predmetov mehanike, brez konkurence. Živic, Trgovinska ulica 2.
Vabim
vso slavno tržaško gospodo na lepi Benčnati vrt in na kozarček dobrega kraškega terana. Za obilen obisk se priporoča Henrik K o s i Č. ulica Belvedere 17.	907
Prnrlo co P3 cen' * kanape, 6 oblečenih I I uua OC Stolov, 2 fotelja, 1 otomana, 1 spalni divan, 1 navaden umivalnik, 1 atenska ura, vse skolo novo. — Squero nuovo štev. 5, tretje nadatr , na d. sno.	903
nun dobro izvežbana krojaška pomočnika, ter 1 učecca sprejme takoj v stalno službo Filip Merkel, krojač v Ajdovščini.	773
Prodaja se
perkal, zelir, zaveee, platno, dežnike in sončnike, slike in ogledala. Plačila na tedenske ali mesečne obroke. Levi — Madonnina 43, prvo nadstropje._895
nppfea	14—15 let afi za krr.h nositi iu
y V tudi druga dela v pekarni. Plača j o obnašanju. Naslov daje Jnseratni oddelek Edino ti pod štev. 900.	OiJO
Restavracija ^URORA"
Vmlol/omi na Karanem je na prodaj od: IIIIC KO I III 3000 do 3500 kg pristnega in ! zdravega sira. Kdor želi kupiti, naj se obrne pismeno do „Mlekarske zadruge na Kamnem" ali pa do podpisanega. Ceno se izve pri zadrugi ali pa pri Franu Fon-Kofo! na Kamnem St. 54, pošta Kobarid.
901
Trat, ulica Giuauo Carduci 15
ln ul. S. Glovanni 13
MMirJr.iti"
v narodnih nošah. —
Svira glazbeni in drugi instrument vsaki dan o! 7. do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 1 ure popoludne do 12. zvečer.
fiflQnnri kate" je pustil verižico via Fontana MUOpUU za 20 kron, je opominjan še enkrat, da pride po njo do sobote, ako noće imeti slabih posledic.	902
Madame Normann, r.Sjf^
iz roke in rokopisa nsodo človeka) sprejema vsak dan od 2.—7. ure pop. Rojan 187 v vili, dohod po stopm'cah skoz železna vrata pri cerkvi. Govori le nemško in italijansko.	859
PriQtna napoljaka zmes, znižana na kr. rilOUld 32,34. Prod»jalnioa speciJaH-tet. Acgnedotto 3.	840
Hoeete se prepričati?
obiščite rdita tklullšcft
ifpriis Salarini
^ont® d»l!a Fabra 2	u\. Post« Huev* o
(vogal Torrpnte). f|J „AHa Citti di I.eiert Velik izbor izjotovljenih oblek za moike ??eiir* lostnnai sa otroke Povririki, atočse jope. ^afnkl u> raznih psletotoT. Obleke ta dfm ic de'.o. D«'i*T»iu obleke. Tiroliki Ioden. NepreaaoČljiri piitči ^agleiki). Spsoljalltcta: blago tu- ia iaot?ouk% •Ttio. Izgotovljsjo #e obleke po c»ri po najtic«TC:.!; •»tdi. toenn, &o!idno in elegantne pe aizkik cea^a
: Mehanična delalniea :
AhcnluPnt trgovske 5oIe v Pragi zmožen slo-nuoUlVCIll venščine, nemščine in deloma če Ščine. kakor tudi pieave na stroj ter vsth zi&temov Injigcvcdstva, prosi službe. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti.	S09
Odprla se je v nI. Gaspare Gozzi 1
MESNICA s prodajo
konjskega mesa
0 avtorizovana za napeljavo vode in plina 0
katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnic. Ii.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanji pohištva in spellcijsko peljttje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon it. 847. -	dolla St&slon© ŠtV. 17. - Telefon it. 7
Fllijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva ns. vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih sa pohiStvo, dolgih 8 do 8 metrov.
= (PoSilloie predmetev, B se jemljejo aa potovanje in prevažanje blaga na ?se proge.) =
Sprejema se tudi pohištvo in drua« predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mr Edini tržaški savod za == VACUM-CLEANER ^
Čiščenje in shiunjevanje pbepbog m-
Todna postrežba, in nizke cene.
Cantina famigliare istriana
TRST - ulica Farneto ši. 29 - Trst
prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih ceuah :
Črno istrsko prve vrste po . . K — 60 I Pristni viški Opolo . . po . . K — 72 Belo „	„ „ . . „ — 72 | Črno dalmatinsko . . „ . . „ — 68
Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim viaom v buteljkah. Vsa gori uazuaćeua vina s o kemičio analizovane. Gostile ičaijcm in krČncarjcm etne po dogovoru. M. CINICH EX Glavina
priliki birme! "PE
Ure verižice,uhani, prstani. Vse pa znižanih cenah pri
BOGOMILU PINO
===== (prej urarju v Sežani) ===
li^z TRST, ulica Olncenzo Belimi 13 - nasproti cerkue So. Antona mm
aktov. O tej priliki je bil udarjen na hrbtu j vsake bivše hrvatske listine pečat W. O. D.' L., to je : „Magvar orszagos diplomatikai le-' ^g veltar" s tozadevno Številko. Tako so torej hrvatski 6pisi popolnoma uvrščeni, kakor da bi to bila nepreporna lastnina ogrskega mad-jarskega arhiva. Spisi od inobaške bitke da^e (t. j. od 29. avgusta 1526 tvorijo posebno ekupino, tudi označeno s signaturo ogrskega deželnega arhiva.u
Pij IX. in plesalka. Prva leta pont fikata Pij a JX. je bila v Rimu na gla^u baletna plesalka Fany Eissler. Njeni čestilci so skle niJi pcdai iti jej piimeren spomenik in sicer zlat lavcrjev venec. Tekom 48 ur eo nabrali v to svrho 12.000 lir. Preden so pa venec izročili plesalki, so šli vendar le vprašat pa-! peža za dovoljenje ter so pri tem omenili, da je Fary Elssner pobožna in radodarna. ! Papež je odvrnil odposlani deputaciji: Jaz T*m niti ne dovoljujem ali tudi nočem nika- j kor vašemu načitu nasprotovati. Menim pa,' da niste daru prav izbrali. Po moji priprosti misli kakor duhovnik, se venec pristoja le za1 doseženo delo z glavo, ne pa z nogami. — j Ne, venec eo pa vendar le izročili plesalki. Ko je pa ista slišala o izjavi papeževi, je vcnec prodala in razdelila denar mestnim1 ubošcem. Ko je nekoliko Časa potem Pij IX.
o
o
o o
o
GUIDO SAMBO
Zastopnik odlitovcsa rovarae aiamofonov Teodor Pilići
GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim giasom In spectjsInG plošče na izbero.
Skladišče gramofonov, a* otllk. aparatov za Auoijevo luč. mrežlo ln cevi.
ae Popravljanje kolns, gramofonov, uiotorov na plin n!: ' jk	zin, električnih zvoncev in vsako mehanično <1
g Trst, piazza San francesco 5' ^Issui 8. ^
O priliki birme obiščite delavnico zlatanin in dragoccnostij Josip Pornpiiio
TRST, Corso št. 49 (nova paiača)
Našli bodete dragocenosti po takih cer.ah, da pe ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, ne kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in ine-ujava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče d. lo .	se takoj i/.vrši. ---—----
Prodajalniea jestvin
psi t? fetsriid, Srs!
ulica GiuUa 78.
Prodaja: kavo, rli, testenine, sladkor, moko. mail'j ;ni!o, oijc, žye/e In susia sadjs.kostaiij. otrobi, 3o51v|a
Po^tr-e pošiljat ve na dr Želo ud 5 kir napre, Otrcbi, moka, ov88 na d-ohno !a d-heb hO renči Ih cenah Vsak dan svežo 'o!ago.
Črevljarnica
Cržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ^
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v naj'em in sicer :
z« celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 * četrt „ „ 12 sa en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti.
ar Oddaja branine pulioe, katere ae priperoča poaebno atariiem, da "gC na ta najnovejii in najiupeinejl način navajajo itediti avojo deco.
Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah.
Baltliaielll I
€lcganca, Irpežnost, ekonomija.
Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urali.
Sprejme se naročila /.a nepremočljive postole. Popravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevlje.
Trst, ulica Cros&da štev. 5, Trst
(Vogal ulice Punta del Forno).
\ i 1 eJf tMMUšU
priznan kakor najbolja in^prekMljl-va vrsta vseh gun:ijev.h hlg.jenlćn a predmetov in ribjih	__
— DVELETNA GABAHCIJA —
M. Gai — crst, Corso
Poiiljatvc p-o gW- S, 3. Oeiatnioa pasov. fcHnlh P»*ov, e!a«tx-
nlh nooo-lc. obv«. r.vnodrl^ev b.r-
nelj ln bidet. Irlgatorji od 0I. « 20 «p«>l. Tcoloneri za vroč'.oo K 2. K - aO.
Gostilna
,/Vlla Stella4
na trgu Carlo Goldoni in Via Giosue Carducci 31 ===== Mize v hUdnem senčnatem vrtu.
Različna vina prve vrste .v. JKarčno pivo in pivo IJock 1. vrste
Kuhinjo urejuje gospodinja sama.
Slovenski gostje dobro dosti!
Hotel Balkan "o^r^SS.Sf1' Hotel Balkan S