m DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. žtev. 284 - Cena 4 - Ure PoStnina pladana v gotovini ■^aTrri||B *_____________Spedizione in abbon. postale TRST, nedelja 5. maja, 1946 Tel. it. 93801n uprava, Plazza Goldoni it 1 ■ L Uredništvo 6 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo V imenu krvi primorskega ljudstva, prelite v nadčloveškem bo|u proti nacifašističnim okupatorjem in itali)anskim fašističnim krvnikom v dobi 27 letnega, suženjstva, zahtevamo, da zavezniška vojaška uprava, kateri je poverjeno vzdrževanje reda v coni A, takoj prepreči doslej nemoteno kriminalistično delovanje v obrambo protiljudskib interesov organiziranih fašističnih band ln tako zagotovi življensko varnost našega mirnega, toliko Izmučenega ljudstva« Vojni hujskači .Predvčerajšnja številka gla-, a italijanske središčne osam-nmr3t*’ <^ja Voce libera» nam »l« nov d°kaz politične topo-„ ljudi, ki so popol-Sh;a • I^SUbili luč razuma. «tliar?1 .P°l°žaj v Julijski kra-l, dejstvo, da vse njihovo ,-^zenje in hlinjenje ni iitm njihovega brez- gotiif*^°ložaja’ J’ih Je razt°-reli , ° močno, da so za- .i_« udrihati vse vprek, huj- šati ki uk ^jeni ki «i ln Sroziti. Prizor ljudi, psujejo ejo zaveznikom (mi-i so tu seveda le Angleži So B rikanci): ‘Zasedite co-1)1 J’ brzojavijo gospodu te j,asPeriju v Pariz: «Trdi-rat ne sprejel od-S60dItalije, tudi če bi za-Dasit ° J??trebn° ustvariti nov, iredentizem. Istrski ®° potrebni italijanski ost«,, nujno je poskrbeti, da ja!)g,6 Videm združen z itali-*rai' ° avt°uomno Julijsko ®°*> ki gredo v svoji ne-Sroz * ce'° tako daleč, da zanpHif .n?vo vo-)'no- ki bi 3° jani * tržaški središčni Itali-5Jen’ Se bi Trst ne bil prepu-Heliti .ji; prizor teh pobesila , v°lnih hujskačev bi bil bi vi-me®Sn in zabaven, če ne Parili1 nove?a poguma po-& skv ostankom fašistične-nie za stopnjeva- nosti Ve kriminalne dejav- količkaj razsod- ^htevn eku 36 338110- da Je kuD ... Po anglo-ameriški o- ()t0 . J,1 cone B vojno hujska-^oksifZ!yanje v sl°!?u najorto-. ejše fašistične tradicije, i* * cona B že i^k pod toani ko v°jaško upravo nič sl;e l zavezniške Jugoslovanka j01^6, Zahtevana okupa-5e iih1^ iz zaskrbljenosti, ki 4J ® Polašča spričo dejstva, njihov politični in mo-Vsajjj Pr°st°r vedno bolj oži, z HiRa]m dnem pa stopnjuje kri-cije ■na nestrpnost iz Dalma-It^j.0 cone B pribežal ih ter iz H^r v raznih dobah uvože-dj]^ fstov. Okupacija bi nu-5 sk . ^ možnosti razmaha, kef ki se še danes na-Italii- ,v oblikah slovansko-jt. Oni antifašistične uni-11 na^Veda P0znaj0 druga-»osti h, ustvarjanja prisrč-Slovani in Italijani, WjUv4h.v obliki izžvižgavan.ia, batin, streljanja in C' 80 j ib deiežni ta-^W0tJanski kof italijanski dejanskega medna-VJ* bratstva. 51! je P^u. razsodnemu člove--lasno, da bo Trst pač 3 ,®Prejeti rešitev, ki jo "lagoviti narodi sprejeli * bt> J^S°ve usode, ne glede h 1 ki0ja^e omenjenega li-viinV *m°nu Trsta (čemu ftv* T,^?u eelotnega prebival-jtoJe 0u' ‘jske krajine!) zatr-n,° z grožnjo, da bo-fa v J? okoli omenjenega li-h ! tak ‘mcru odcepitve ustva-esf; ^edentizem, ki mora ^ flrk —__ • T-* _ ?aJijka«. 0 nove vojne. Po' ,°8eje Je smisla za humor 7 «iStI ®V°J višek. Mi vidi-"S v. drugačen prizor: na-h P0Pustila na mah in t 0vne„ P°ložaju bi prišli do h ^okn, ’ to P°t neposredne-V^Nkt-a^jda je edino ljudska in mestu pogoje Trdit n naPrednega sožitja. '*■ ,v> da so istrski otoki vso JulilsKo hralino, vKliucno Trst je trsna prepustiti Jugoslaviji Obrazložitev sovjetskega zunanjega ministra Molotova Pariz, 4- AFP. — Molotov je na današnji popoldanski seji Sveta zunanjih ministrov zagovarjal predlog sovjetskih strokovnjakov in dejal med drugim: «JK je celotna; nemogoče je pretrgati vodovode, ceste in železnice, nemogoče jo je loHti od zaledja. Večina prebivalstva je nesporno jugoslovanska. Torej je treba prepustiti Jugoslaviji vso pokrajino, vključno Trst.» Ta teza upoHeva naroda nostno načelo, razlaga ga pa v širokem smislu in upošteva obenem gospodarstvo J K. Nadalje je Molotov pobijal trditve, da Trst nima nobene strateške važnosti za Italijo in dejal, da■ Trst Italiji ni potreben. Tržaški problem je upadal pod italijansko vlado. To jadransko pristanišče je samo oporišče italijansko a- bilo dejansko za morebitno grešijo. Velik del italijanske vojne mornarice je bil zgrajen v tržaških ladjedelnicah. Vprašanje italijanskih kolonij Moskva, 4. AFP. — Dopisnik «Izvestij» na pariški konferenci primorja sovjetski in britanski predlog gkde problema kolonij. Sovjetski predlog določa za vsako kolonijo kolektivno varuštvo za najmanj 10 let, ki bi ga izvajali dve državi, to je po ena zavezniška dihava in Italija. Zavezniška država bi imenovala upravnika, ki bi bil odgovoren pred varušklm svetom ZN, Italija pa bi imenovala njegovega namestnika. Razen tega bi bil pri vsakem upravniku imenovan posvetovalni svet petih članov, to je treh predstavnikov drugih zaveznikov in dveh predstavnikov domačega prebivalstva. Tako bi na primer Trlpolitanija prišla pod varuštvo ZSSR in Italije, posvetovalni svet pa bi obsegal predstavnike Velike Britanije, ZDA in Francije; Cirenajka, ki bi bila pod britanskim in italijanskim va-ruštvom pa bi Imela posvetovalni svet, v katereim bi bili predstavniki ZDA, ZSSR in Francije. Nasprotno predlaga Bevin združitev Tripolitanije in Cirenajke v neodvisno državo. Sicer pa Bevin ne omenja časa osnovanja te neodvisne države. Za Italijansko Somalijo odreja britanski načrt združitev z britansko Somalijo in z nekaterimi abesinskimi ozemlji v enotno Somalijo pod varuštvom Velike Britanije. Komentarji tiska poudarjajo nesoglasje med predlogom o neodvisnosti Libije in trdovratnim odklanjanjem neodvisnosti velikega in prenaseljenega ozemlja kot Indija. Tudi nekateri francoski opazovalci 30 označili britanski predlog glede Libije kot enostavno demagoško gesto, ki naj dvigne prestiž Anglije v arabskem svetu. Razmejitvena komisija je ugotovila slovanski značaj Julijske krajine Tiskovna konferenca Edvarda Kardelja v Parizu Pariz, 4. - AFP — Vodja ju. goslovanske delegacije Edvard Kardelj je izjavil danes predstavnikom tiska, da poročilo zar vozniških strokovnjakov o Trstu in JK na splošno soglaša s stališčem jugoslovanske vlade. Zavezniška razmejitvena komisija je ugotovila, da je pebival-stvo JK hrvatsko in slovensko in da je po drugi strani ta pokrajina z gospodarskega vidika tesno navezana na Jugoslavijo. Glede Trsta, je dejal podpredsednik jugoslovanske vla. de Kardelj, se je komisija mogla prepričati, da je prebivalstvo mesta mešano: italijansko v središču, jugoslovansko v predmestjih in okolici. Naravno bi torej bilo, da bi zavezniška komisija sklenila priključitev JK Jugoslaviji. „Unit£" o monarhičnih uprizoritvah Rim, 4. - AFP — V zvezi z govoricami o bližnjem odstopu kralja Viktorja Emanuela, pi^e »Uniti»: V političnih krogih prestolnice spravljajo to govorico v zvezo z razgovorom, ki so ga imeli v petek Pij XII., predsednik vlad« De Ga-speri in princesa Marija Jose Piemontska*. List dodaja, da ni bilo mogoče doseči nobenih indiskretnosti o tem razgovoru zaradi popoldne tajnosti, ki ga je obdajala. «Unit&» sodi, da je treba ta dogodek postaviti v okvir velike teatralne inscenacije, ki Jo poskuša organizirati monarhija pred volitvami v konstituanto. Deseta seja zunanji ministrov Pariz, 4. AFP. — Seja zunanjih ministrov se je eačela ob 11. predpoldne, končala pa ob lS-l/O. Zunanji ministri so razpravljali o razmejitvi mod Italijo in Jugoslavijo ter o problemu Trsta. Molotov, Bevin, Bymes in Bidault so drug za drugim razvijali argumente v prilog svojim tezam. Zdi se, da doslej ni priilo do nobenega znatnega ebliianja sfalllč. Deseta plenarna seja konference Štirih zunanjih ministrov se je pričela ob n po Greenutichu, predsedoval je Bevin. Seja se je končala Francosko-poljska solidarnost Pariz, 4. - AFP — Nadaljujejo se pogajanja med Parizom in Varšavo glede objave skupne izjave. čeprav ni nobenih tocnejših podatkov o izjavi, prevladuje mnenje, da bo vsebovala splošno poudarjanje solidarnosti Francije in Poljske glede nemSkega vprašanja. Ime Maršala Tita Zagreb, 3. - Tanjug — Poljski vojački ataše, podpolkovnik Mihej-lo Bron, ki potuje po Jugoslaviji, je priredil tiskovno konferenco v Zagrebu. Podpolkovnik Bron je govoril o pomenu cbiska maršala Tita na Poljskem In dejal med drugim: «Ta obisk je napravil globok vtis na široke ljudske množice poljskega naroda, kajti maršal Tito je tudi njihov junak. Maršal Tito predstavlja simbol borbe proti okupacijskim silam. Ime maršala Tita je navdihovalo poljske partizane in jim kazalo pravo pot v borbi proti fašizmu. Ko je poljsko ljudstvo videlo maršala Tita v svoji sredi, je bilo njegovo navdušenje brezmejno. Ob obisku maršala Tita so se vršile v Varšavi največje manifestacije, ki jih je poljsko ljudstvo kdajkoli videlo.* Na vprašanje o svojih vtisih o jugoslovanski armadi, je izjavil podpolkovnik Bron m«d drugim: «Vaša jugoslovanska armada daje danes vtis odlično izve^bane modeme armade. Vi imate sijajne oficirje in borce. Poljska armada goji velike simpatije do jugoslovanske armade in sl je toplo želi pobliie spoznati. Veličastni sprejem, ki ga je priredila poljska armada maršalu Titu In njegovemu spremstvu ob njegovem obi3ku na Poljskem, Je neovrgljiv dokaz, da sta. obe armadi ne le iskreni resnični prijateljici, temveč tudi resnični zaveznici*, je zaključil podpolkovnik Bron. Inozemski novinarji ? Jugoslaviji Beograd, 4. - Tanjug — Na povabilo UNRRA-e Je prispela v Jugoslavijo skupina inozemskih novinarjev, da bi sl ogledala UNRRA-ino delo. Skupina, ki je prispela na povabilo UNRRA-ine jugoslovanske misije je prispela v Beograd. Skupina je nato odpotovala iz Beograda v nekatere dele Jugoslavije, ki Jih je vojna najbolj prizadela. Na svoji poti se je skupina ustavila v Zagrebu, kjer je novinarje n« posebnem sprejemu pozdravil predsednik vlade dr. Ba-karič. V svojem govoru se Je dr. Bakarič zahvalil UNRRA-inl misiji za Jugoslavijo za dano pomoč. Rako dolgo še bodo smeli fašisti moriti po tržaških ulicah? Nova smrtna žrtev neoviranega delovanja fašističnih tolp TovanS Ravrvkar vOeraJ DOdANEC C ACH1 N Trsta mora biti demokratično Ljudstvo, ki se je borilo proti fašističnim silam, zabteva pravično rešitev Vprašanje rešeno Beograd, 4. Tanjug. — Marcel I ulice, da bi videli manifestacije Iju-Cachin je priredil v Beogradu ti- | besni in predanosti ljudstva mar-ikovno konferenco. O svojih vtisih i $a!u Titu. Zlasti velik vtis so na- iz Jugoslavije je gospod Cachin dejal: *Prvomajske manifestacije, ki so bile resničen, spontan in iskren izraz tustev ljudstva, zbranega, o-koli mariala Tita v predanosti in ljubezni do FLRJ, so napravile name globok vtis. So nekateri ljudje, ki govore o diktaturi v Jugoslaviji. Ti bi morali ta dan stopiti na beograjske Češkoslovaško ljudstvo proslavlja obletnico vstale proti nacističnemu zatiralcu Poki. ^ v stanu zagoto-lt-tiega in mestu pogoje h n naPrednega t U^ebjji ’ ,tda so istrsk ^/italijanski svobodi*, fi»- IJudj u° Cističnem pore-o I1 80 8i Prisvojili de-j08t°rninskem zna- svnfc J t do bi prave s\>obode in demo-kraoije ter biotskega sodelovanja. Pod vodstvom predsednika dr. Bd-varda Beneia se je češkoslovaško ljvdrt\-o ln/i’o dela za ohnovo dr lave na resnično demokratični podlagi. pravili name pri teh navdušenih manifestacijah tisoči lensk. Mojo pozornost so pritegnili delavci, kmetje t» Študenti, ki so izraiali svoja globoka in iskrena čustva za novo republiko.» Na vprašanje o staliSču francoskega ljudstva do jugoslovanskih zahtev po Trstu in JK, je Marcel Cachin odgovoril: «Glavni tajnik Komunistične partije Francije Mau-rioe Thorez je nedavno v imenu Komunistična partije Francije priznal upravičene jugoslovanske zahteve po popravku meja z Italijo. «Mi spoštujemo načela Atlantske listine ter načela demokracije na splošno, in smo mnenja, da je treba vsak narod vprašati za mnenje glede vpraianj o njegovi usodi. V skladu s sestavo prebivalstva, zlasti pa z zaledjem, govori vse v prilog priključitve Trsta k Jugoslaviji. Sedaj, ko jo na dnevnem redu vprašanje okrepitve miru, mora biti vprašanje Trsta demokratično reieno. Ljudstvo, ki se je borilo pet let in se v milijonskem številu udeležilo borbe proti fašističnim silam, lahko upravičeno zahteva, da se to vprašanje reSi na pravičen način.* Marcel Cachin je nato govoril o francosko - jugoslovanskih odnoša-jih in izjavil: *Dodal bi rad, da si francosko ljudstvo leli vzpostaviti prijateljske odnoSaje s FLRJ in zahteva od vlade, naj podpiše KRATKE VESTI TOKIO. Herberta Hooverja, ki s« mudi trenutno na Kitajskem, pričakujejo jutri v Tokiu. RIM. Ministrski *vet Je sklenil, da bo Italija vrnila umetnine, ki so bile ukradene med vojno in ki so na italijanskem ozemlju. Hkrati bo vlada zahtevala od zavezniških oblasti vrnitev umetnin, ki *o bile odvzete italijanskim umetnikom v dišavi. BUDAPEST. Emila Kovarosa, ki j« bil minister za mobilizacijo Sza- l«#ljeve quislinJke vlade, so obesili v Budimpešti zaradi veleizdajstva. t Jugoslavijo pogodbo o prijateljstvu. Mnenja smo, da tradicije prijateljskih odnoSajev naših narodov segajo daleč nazaj. Mnenja smo, da mora demokratična Francija krepiti zavezništvo in prijateljstvo s FLRJ in da mora to tradicionalno prijateljstvo priti do polnega izrdza v formalnem sporazumu.* Na vprašanje, ali je govoril z maršalom Titom o vprašanju pogodbe o prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo, je Marcel Cachin odgovoril: tCeprav nisem e maršalom Titom osebno govoril o tem vprašanju, sem vendar prepričan, da je tudi on mnenja, da je mogoče izredno prisrčne tradicionalne prijateljske odnoSaje med našima delelama izraziti v obliki pogodbe. Mi imamo pogodbo o prija- teljstvu z Veliko Britanijo, podobno pogodbo z našimi zavezniki ZDA in ZSSR in mislim, če bi imeli podobno pogodbo z Jugoslavijo, bi se to strinjalo s Čustvi tradicionalnega prijateljstva in * skupnim stališčem naSih narodov. Za dosego tega namena se ne bomo ustrašili nobe?iih naporov.» PARIZ. Gouin je imel sinodi ob 22.15 n« sestanku socialistične stranke govor, v katerem je pob:Jal argumente, ki Jih postavljajo nasprotniki ustave. PARIZ. Ameriška policija je pričela z veliko ofenzivo proti približno 600 dezerterjem ameriške vojske, ki s? skrivajo v PariZu. Med dezerterji so tudi nekateri nevarni zločinci. Francoski llgtl podpirajo jugoslovanske zahteve Trst mora pripasti Jugoslaviji v SKiaau i mu miru 10 Pariz, 4. — Ves pariški tisk Posveča prvo mesto konferenci itirih zutuinjih ministrov, na kateri sta jugoslovanski delegat Edvard Kardelj in italijanski delegat De Ga-speri prikazala stališče svojih vlad. Magnien prikazuje v *Humanit6» predloge medzavezniSkih strokovnjakov o štirih razmejitvenih črtah med Jugoslavijo in Italijo in piše: tBovjetski predlog upošteva ielfo in interes# prebivalstva. Predlog ameriSkih in angleikih strokovnjakov — in Se bolj italijanske zahteve — delajo i« problema poceni kupčijo.» Magnien piSe nato o Trstu, tki mora pripasti Jugoslaviji, prijateljici Francije, v skladu z voljo zainteresiranega prebivalstva ter v interesu demokracije in miru.* Štirje zunanji ministri imajo sedaj v rokah vsa podatke o problemu, da lahko prično o njem razpravljati. Mogli bodo ugotoviti voljo prebivalstva JK, istrskih ribičev in kmetov, triaSlcih delavcev, M bi naj trpeli zaradi političnih interesov nekaterih krogov, ki so so-vraini novi Jugoslaviji, ter demo- kraciji v srednji in vzhodni Evropi. tV interesi* miru mora biti priključen Trst z vsem ozemljem Istre in JK Jugoslaviji, kar preprečuje novo italijansko agresijo, odstranjuje za vselej ognjiiče nemirov v julni Evropi in kar bo postavilo plodne temelje za sodelovanje prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.* Ust cFront National* objavlja o istem vpraSanju članek Clementa Woerlyja, ki izraža med drugim zelo optimistično mnenje glede demokratične reHtve vpraSanja ita-Hjansko-jugoslovanske meje. Woerly piSe med drugim: *Zaupajmo v voljo itirih zunanjih ministrov, da hočejo najti reSitev tei kega problema, ki pa ni nerelljiv, če prevladuje na vseh straneh dobra volja in mednaroden demokratični duh. Po zaključku vojne je bilo dovolj vprašanj, ki so bila prav tako kočljiva kot trialko. Toda duh Potsdama in Jalte je kljub vsem manevrom v skoraj vseh primerih končno le triumfiral.* Danes, 5. t. m. bomo pokopali Jožeta Ravnikarja, ki je padel kot žrtev neofaiizma. Pogreb bo ob 10.30 uri iz prostorov Zveze primorskih partizanov. Vse prebivalstvo se vabi, da se pogreba udeleži. Izvrini odbor SIAU Fašistični kriminalci na pohodu « Civilia » Ob 13. uri 1, maja je skupina italijanskih šovinistov, oboroženih z no2i, skuSala napasti buffet Paola, v ulici MUano 15. K srefil ao jih ljudje pregnali. Istega dne okrog 15. ure je skupina kakih 80 italijanskih Šovinistov zopet poskušala napasti buffet. Gospodarju se je posreCilo ie pravočasno zapreti vrata. FaSisti so skušali gospodarja pregovorili, da bi jim odprl in so se izdajali za policijske agente. * • * 30. aprila malo pred 8. uro zvečer je v ulici Udine skupina Italijanskih šovinistov, ki so nosili okrog vratu italijansko trikoloro, s pestmi bila nekega mojega, ki je bil oblečen kmečko. Med pretepanjem je nekemu fašistu padel lz ^epa samokres. Ko se je ta prepričal, da je ulica dobro zatražena po njegovih fašističnih sovrstnikih, je zopet pobral samokres. Neki železničar je z Južnjaškim, naglasom dejal: «Ce bi bil samokres moj, bi že ustrelil tega prekletega ,s’ciava.» * * m Tovarišica Padovan Lucija je povedala sledeče: 1. maja okoli 23.30 ure sem se približala v ulici Molin a vento gruči ljudi. Ne vem, čemu so nenadoma priskečili agenti civilne policije in začeli na slepo udarjati s kiji. Udarili so me po raznih delih telesa in tudi po glavi. Skoraj nezavestno so me pripeljali n« Rdeči križ, nato pa na policijo v ulici XXX. Ottobre. Ko so me zdravili, sem sliiala, da je nekdo rekel: «ZaslužiIa bi, da bi jo še pretepli*. • * » Tovarišica Nevia Maretti se je v družbi nekega tovariSa vračala s prvomajske manifestacije na trgu Unlt&. Na vogalu ulice Oassa dl Risparmio in S. NicolA so ju ustavili številni fašisti, ki so imeli italijansko kokardo. Zahtevali ao, naj se legitimirata. Ker sta s« uprla, ao ju oklofutali in jima s silo iztrgali dokumente. Tovarilu so raztrgali osebno izkaznico. Nato so oba pretepli. Tovariš je bil ranjen nad desnim očesom z nekim šiljastim predmetom. • • • Prašelj Jakob ln Kriščak Nora sta se vračala s prvomajskega zleta. V ulici Carducci, in sicer v bližini trga Goldoni, so ju ob 20. url napadli Italijanski Šovinisti, Ju opljuvali In Ju nato pretopil. Omenjena tovariša sta tudi videla, kako so fafistl napadli skupino pionirčkov, ki so se vsi prestraseni razbežali po raznih vežah. * * • 1. maja okrog- 22.30 ure je skupina garibaldlncev Sla po ulici Pa-scoli. V bližini hist št. 34 so fašisti metali nanje gnila Jajca ln človeško blato v papirju. Očividci so povedali, da sta to dejanje izvršila neki Franco Arcadio in žena nekaga Clameri, ki ga je tukajSnje izredno porotno sodišče obsodilo na 4 leta in 6 mesecev zapora zaradi kolaboracionizma, Garibaldinci se za žalitve in izzivanja niso zmenili ln so sli dalje. • . * Tov. Milan Vogrič je bil na dan 1. maja ob priliki manifestacij v ulici Carducci. Tam se je z nekim italijanskim šovinistom »pustil v razpravljanje, kt je postajalo vedno bolj živahno. V hipu ga Je neki civilni policaj udaril s kijem po glavi. Tovariš ni nikogar izzival, ker je bil sam med Itevilnimi šovinisti. Zatekel se je v neko lekarno, kjer so mu nudili lekarniško pomoč. • • • Neki štirinajstletni Mario, ki dela v pekami Bradasohia v Trstu vla Conti 11, Je 2. maja s pestjo udaril nekega Diega Riavez, ki dela z nj,m. Se prej je Mario grozil Riavzu, da ga bo ustrelil s strojnico, «čim bo Trst pod Italijo.* • • * V ulici Udine je 1., maja ob 8. uri zvečer skupina petnajstih italijanskih šovinistov s kokardo in Italijansko trikoloro okrog vratu napadla tri pionirke iz Tržiča, ki so bile v telovadni obleki, in jih pretepla. Rešila jih je policija. • • • « 1. maja ob 18.30 url je skupina 25 italijanskih fašistov na vogalu ulice Cesare Battisti metala kamenje proti kamionu, na katerem so as vozili pionirji, ki ho bili nastopili na telovadnem izletu. » • • 1 Tov. Vittorlo Angeli je opazil, da so iz ulice Capitolina fašisti metali kamenje v okna, kjer so bile l-azobešene zastave c zvezdo. Ko je dospel na mesto, je prišlo med njim in skupino reakcionarjev do prerekanja. Reakcionarji šo mu žugali z nožem. V veži njegove hiše, v ulici Crocifisso £t. 10, ga je eden od fašistične skupine ranil z no5iem v rebra. * * * Na dan 1. maja je tov. Angelo Meteoni Sel po ulici S. Michelfe, da obišče svojo sestro, ki stanuje na številki 25. Okrog vratu je imel rdeč robec. Ustavil ga je neki De Filippo, ki je bil oborožen z nožem. Žugal mu Je, da ga bo ubil. • • • < Na dan 1. maja Je tov. Marij Hrovatin šel v družbi neke tovarišice po trgu Ospedale. Tam ga je ustavila skupina fašistov in zahtevala, naj jim Izroči rdečo zvezdo, ki jo je nosil v gumbnici. Ker se Je temu uprl, so ga fašisti napadli, in ga do krvi pretepli. Ranjen je bil nad levim očesom. Raztrgali so mu tudi obleko. • * • 1. maja je v bližini trga Unit& neki italijanski šovinist pljunil v obraz nekemu partizanu ln ga * drugimi fašisti vred skušal pretepsti. Partizan se je branil. Prišel je neki civilni policist in hotel aretirati partizana. Tedaj pa Je pričel vojaški policist, osvobodil partizana in odrinil civilnega policiste. • • • V torek zvečer je skupina fašistov napadla na trgu Llberti tova-riSa Marija Witlne. Vrgli so ga na tla in pretepli, nato so ga z nožem ranili v desno stegno. Po njih naglasu Je tovariš spoznal, da so napadalci bili Južnjakl. » * • Okoli 19.45 ure je na 1. maj fašistična skupina napadla dva kolesarja, ki sta noella prvomajski znak. Pretepli so Ju do krvi in jima nato razbili kolesa. • • » Ko se je na dan 1. maja naSa povorka pomikala po Korzu, so fašisti v bližini Banca dl Napoli metali skozi'okna na povorko steklenice. • • • Na dan 1. maja ob 13. url so po ulici Roma Sli štirje kmetje. V bližini ulice Galatti jih je 15 faSistov napadlo in surovo preteplo. Eden od štirih Je padel ln neki fašist, ki je bil v skupini, ga Je udaril z železnim predmetom. Neki tovariš, ki je bil blizu, je začel klicati na pomoč, moral pa Je zbežati, kgr so ga Šovinisti napadli. V bližini ni bilo policije. • • • 1. maja ob 14.30 uri so italijanski šovinisti napadH r ullol Ckr-duocl Ido Grdina iz Barkovelj in jo ranili v nogo. PRIMORSKI DNEVNIK .V§ 5. maja SKRB ZA NASE SIROTE Ljndsli/o Sloienije je sprejelo zopet 100 primorskih sirot, katere so brez vsake prave zaščite in oskrbe Preteklo je leto, odkar so se vrnili naši borci v doline, odkar so osvobodili svoje kraje in svoje domove. Toda koliko najboljših ni bilo med njmi: Koliko žena in otrok se je rsman oziralo po novih in novih prihajajočih kolonah, zaman oddajalo oglase v tisk in radio, zaman hodilo na postajo in v repa-triacijske baze, ko so se vračali antifašistični borci iz Nemčije, iz koncentracijskih taborišč, s prisilnega dela. Matere so ostale vdove in otroci so ostali sirote... Preteklo je leto dni, kar je 1510 otrok samo v naži coni A spoznalo, da so ostali fcrez očetov, brez sredstev, često brez strehe, sestradani in bolni — in celo brez matere, brez najnujnejše neg«, vzgoje, nadzorstva in ljubezni staršev, često sami na povratku iz strahot koncentracijskih taboriš', nedorasli in nebogljeni in 5e tuberkulozni, garjavi, skrajno podhranjeni in na kraju svojih življenjskih odpornih sil. Mnogi z groznimi podobami, spomini strašne smrti svojih roditeljev, nasilja nad sestrami in gorečimi domovi v svojih srcih, v svojem spominu. Preteklo je leto in nešteto proženj je romalo na ZVU, toda v bistvu se usoda partizanskih sirot ni prav nič olajšala, zanje se ni naMa niti potrebna oskrba niti zavetišča ih primerna okrevališča. Žrtve očetov in' mater? Trpljenje in kri za skupno zavezniško stvar? Morda Je kdo dobil zato kakšno prijszno besedo, mordj bednih par liric, o katerih vdove niso prav ra-zuhiele, ali so simbol ali celo zasmeh... Morda so jim svetovali, da se vpišejo ali prijavijo pri «AFI» — pri italijanski artizanski zvezi, da zatajijo, da so njih očetje in možje in padli za Jugoslavijo... Le ljudstvo samo, izčrpano po tolikih jTtvah, samo bedno in obubožano Je imelo srce tudi za te najrevnejše. Ljudstvo in njegova ljudska oblast v naši coni, v coni B, po vsej pokrajini in tudi v Jugoslaviji. Ze toliko preizkušena cona B je dala okrevališče za najpotrebnejše otroke v Portorožu. Tja so se zatekli, zbrani po organih ljudskih organizacij, otroci iz vseh krajev cone A, siromašni, bolni in sirote. Spomnil« se je sirot svobodna V spomin 37 padlim Tovarniški. odbor ladjedelnice Sv. Marka je izpolnil vašo zeljo. Danes ob devetih dopoldne bo v vaSem imenu in ob natnročnosti svojcev padlih, in vseh onih, ki bodo hoteli počastiti njih spomin, odkril marmornato ploščo, na kateri so vklesana imena 37 tMSiJi bratov, ki niso padli zaradi kake obveznosti, ampak iz ljubezni do svojega bližnjega. Toda to niso vsi, manjka še mnogo imen. Bili so vsi delavci, de’aii so skupaj z iximt in »e znojili. Kakor vas so jih izkoriščali in teptali. Zato se niso mogii premagovati. Prevelik je bil sij, ki je iarel z vzhoda in osvetljeval zavržene« vsega sveta, da jih ne bi privabil. In postali so uporniki/ OdSH so s prividom novega sveta v očeh in z ljubeznijo v srcu do srhbodnega človeštva. Bili so razcapani in utrujeni. Lakoto, pomanjkanje in napore, zapore in trpinčenje, z mučenimi telesi in rdebitimi udi so vse premagovali in se trdovratno bori’i proti sovražniku, ki ni imel nič človeškega na sebi■ Pri tem si niso Želeli slave in časti, temveč le svobode in bratstva. Toda ovenčali so se s slavo, zmagali so. ZemJj(t, oškropljena z nj'hovo plemenito krvjo, ne more dati drug!h sadov kot ljudsko oblast, to je mir in pravico/ Kruta usoda ni hotela, da se vrnejo. Toda s hribov, ki obkro-lajo plemeniti in ponosni Trst, so nekega sončnega majskega fu-tra, boreč se v zadnji bitk!, prihiteli drugi njihovi bratje, ki so prinesli njihov pos7ednji pozdrav. Ta pozdrav je b‘la gotovost, da mi, ki smo ostali, ne bomo zaostajali za njimi, da njihova Žrtev ne bo zaman, in da njihova zmaga za bratstvo vseh narodov ni mogla priti v boljše roke, kot so nate, — vajene t< nagibati Železo! Tovarniški odbor domovina Slovenija in jih preko sto povabila v krašna letovišča na Gorenjskem. V Portorožu in na Gorenjskem so našle sirote po partizanih nege in zdravja, ker niso našli niti najpotrebnejšega doma v coni A. Sedaj je ponovno Slovenija sprejela v svoje naročje sto primorskih sirot. Pred nekaj dnevi so odpotovali k dobrosrčnim ljudem, ki se bodo pobrigali za njih usodo in jim nadomestili izgubljene matere in očete. V ljudski državi jim bodo omogočili tisto, kar so sanjali njihove matere in njih očetje vse svoje življenje — razumevanje — razvoj, človeka vredno življenje. Našim bratom v Sloveniji se ob tej priliki za bratsko dejanje najlepše zahvaljujemo. Zagotavljamo jtm, da smo pripravljeni — ker pristojne oblasti še vedno niso rešile problema sirot po onih, ki so dali vse, celo svoje življenje za skupno zavezniško stvar — nositi zanje tudi v bodoče vse breme. Mi vsi smo trpeli — zato razumemo tiste, ki so izgubili najdražje. Naša neznatna žrtev — v pomoč prizadetim bo le dopolnitev naše velike skupne žrtve za osvobojen je! Zahvala pevskim zborom Slovenska prosvetna zveza izraža priznanje in zahvalo vsem pevskim zborom, ki so sodelovali na prvomajskih prireditvah v Trstu. Nastop Jf.SOO pevcev na stadionu je bil ponoven dokaz ustvarjalne sile ljudstva ter povezanosti deiele z mestom. Ta veličastna manifestacija je pokazala, da more tudi mali narod s svojo požrtvovalnostjo doseči u-spehe, ki so edinstveni v zgodovini pevske kulture. Ta mogočen uspeh enotnega dela ki bi bil v ponos tudi velikim narodom, naj vam bo v bodrilo za nadaljnje delo. Naša pesem, ki nas je spremljala vsa leta borbe, naj vodi naš narod, da bo dosegel ono mesto, ki si ga je s to borbo zaslužil. ZPP ob zadnjih dogodkih Zveza primorskih partizanov o-pozarja javno mnenje no ogabno in nekulturno obnaianje napram manifestantom prvega maja po nekaterih skupinah ljudi, ki jih ne moremo opredeliti drugače kot fašiste. Pljuvanje, psovke, napadi so si sledili drug drugemu. Zaganjali so ss proti možem, ženam in celo otrokom. ZPP zlasti opozarja na dejstvo. da so med žrtvami teh nosil j žene, katerih svojci so padli za antifašistično stmr, in partizanske sirote. Opozarja na nizko podlost, da so v Trstu, osvobojenem z borbo in žrtvijo 46.000 padlih Slovencev in Italijanov, razni podleži psovali partizane s klici: eprodanci* in tmorilci*. Vse to je bilo mogoče, ker fašisti erastrellatori* in kolaboracionisti nočejo priznati svojega poraza in izkoriščajo izredne prilike, zaradi katerih ni bilo defa-šistizacije in demokratizacije javnega življenja, ter poskuSajo dvigati glave. Medtem ko naša Zveza v imenu vseh svojih članov poziva me-ičanstvo, naj obsoja taka dejanja, se Se enkrat obrača na zaupno oblast, naj končno napravi kraj nastopom teh fašističnih tolp, Se preden bodo morale ljudske množice same poskrbeti s primernimi sredstvi za zaščito svojega življenja in svobode. OD TRIGLAVA DO JADRANA Kobarid PROSLAVA 1. MAJA Na večer pred mednarodnim praznikom delovnega ljudstva Je po Soški in Nadiški dolini zagorelo neštsto velikih kresov. Padale so rakete, odmevale so pesmi, vsi so se veselili tega dne. Kobariško ljudstvo je 1. maj praznovalo v znamenju prve obletnice svoje osvoboditve. Nad dvesto mladih telovadcev in pevcev se je u-deležilo 1. telovadnega zleta v Trstu, ostalo ljudstvo pa je praznik proslavljsflo doma. Leto dni od tega je kobariško ljudstvo sodelovalo s partizani . osvoboditelji. Vsi se še spominjajo kako je skupina petih partizanov razorožila nad štirideset italijanskih republikancev, ki so imeli svojo postojanko v Kobaridu. Po tem dogodku pa Je vkorakala četa komande mesta. V Idrskem je osemnajst mož Beneškega bataljona razorožilo bataljon republikancev, ki Je štel 721 mož. V tej akciji sta padla mlada borca Janko Koren in Teršič Anton. V borbi in v krvi Je Kobarid proslavljal lanski 1. maj. Tedaj je na trgu Svobode prvič zadonela partizanska pesem, ki so Jo peli borci Briškega, bataljona. Borcem se je pridružilo vse ljudstvo. Se isti večer so vaščani na množičnem zborovanju izrvolili krajevni odbor, dobili ljudsko oblast. Letos pa so že v ranem jutru za-vihrale v Kobaridu in vseh vaseh okraja jugoslovanske, delavske In slovenske zastave, ljudstvo pa se je uvrščalo v mogočne povorke in dajalo duška svoji želji in volji. Sežana OBDARITEV oslepelega BORCA Dne 27. aprila t. 1. so žene sežanskega okraja skupaj z mladino priredile kulturni miting. Ob tej priliki so oslepelemu borcu za svobodo tov. Skaberju Emilu iz Velikega Repna podarile harmoniko. Tov. Katra je borca, ki je ves čas prireditve sedel med ženami, pozdravila, nakar ga je naprosila naj pride na oder. V kratkem nagovoru mu Je povedala, da mu to skromno darilo poklanjajo žene sežanskega okraja. Tov. Emil je bil tako ginjen, da se skoro ni mogel zahvaliti, obenem pa se je veselil darila, kajti ie dolgo časa si je žeiel harmonike. Kljub temu da je slep, se uči Igrati. Za nakup harmonike so žene sežanskega o-kraja prispevale sledeče vsote: Lokev 5.506 Hr, Vrhovlje 1.089, Kopriva 9b0, Orlek 845, Kazlje 755, Tomaj 700, Kreplje 6S5, Dane 600, Šmarje 420, Plešivica 171, Veliki Repen 2.090, Merče 435, Dutovlje 450, Majcni 60, Col 930, Povir 1.393, Sežana 10.363, Zlrje 830, Dobravlje 832, Voglje 745, Križ 800, Skopo 682, Ponikve 500, Avber-Gradnje 285, Grah. Erdo 150, Krajna vas 520, Sepulje 310, Štorje 900, Pod-brežje 187 lir, skupno 34.138 lir. Z. M. arebelje LJUDSTVO SODELUJE PRI OBNOVI Minulo nedeljo se je v tej. vasi vršil jbor volivcev. Vaščani so ob tej priliki izvolili novega tajnika narodno osvobodilnega odbora. Ker se Je novoizvoljeni tovariš za časa osvobodilnega boja dobro izkazal, pričakujejo vsi, da bo vestno izvrševal od ljudstva naložene mu doVlc-nosti. Postavili so si tudi novega cestarje. V tej vasi imajo tudi obnovitveno zadrugo, ki je sedaj v polnem razmahu. Pred kratkim so pričeli z načrtno gradnjo četrte apnenice, ki bo slulila skupnosti pri obnovi vasi. Pri tem delu sodelujejo tudi članice ASIZZ in vsa vaška mladina. Prvi so pričeli z delom člani krajevnega narodno osvobodilnega odbora in člani obnovitvene zadruge, ki so i prostovoljnimi urami pripravili potrebno kamenje. Pričeli so obnavljati tudi stavbe. Obnovo bodo pospešili, ko bodo lahko preko mostu, ki veže cesto Sebrelje - Stopnik z glavno cesto Idrija - Sv. Lucija in ki ga sedaj popravljajo, navozili večje količine raznega stavbenega materiala. Z obdelavo njiv pa so letos končali štirinajst dni prej kakor prejšnja leta. Poleg tega pa so obdelali vse zapuščene njive, ki Jih več let ni nihče obdelal. V vasi imajo tudi poslovalnico nabavljal-ne zadruge, ki ima »edei v Cerknem. kup omenjene koruze pri občinskih statističnih poljedelskih uradih. — Kmetovalci, ki bivajo v okrajih Kanal, Miren, Komen in Kojsko, naj se obrnejo na «Ucsea» v Gorici, Korzo Roosevelt št. 5, oni iz okrajev Dolenje in Dobrovo pa na «Ucsea» v Krminu. Cene semenske koruze so sledeče: 1. vrsta 4000 lir, 2. vrsta 3600 lir in 3. vrsta 3100 lir za stot. Izrabljeno Nezqanec, kateremu je mlada telovadka, sirota, z očali, izročila na stadionu 1. maja rdeč plašč, mrežo z malco in listnico, je naprošen, da prinese te stvari proti nagradi v Via Mcntorsino 15 (mlekarna). Pogreb padlih partizanov v Sem pol« ju Pogreb zemskih ostankov partizanov Kerševanija in Grudna v Sempolaju bo danes ob treh in ne ob petih popoldne, kot je bilo prej določeno. Pogreb bo spremljala nabrežinska godba. Otroški koncert v Bazovici Otroški zbori iz Bazovice, Gro-pade - Padrič, Katinare, Trebč in Sv. Ivana priredijo svoj koncert v Bazovici danes ob 16 uri na Urbančičevem dvorišču. Ta dan napravite izlet v Bazovico, kraj naših prvih žrtev, in pose-tite v obilnem številu na3top naših najmlajših. ZPP Bazovica Danes ob 17. uri priredijo partizani iz Bazovice zabavni večer na prostem. TRST RADIO NEDELJKA, 5. MAJ 14 pregled tedenskih sporedov; 14.15 pregled vesti; 14.40 slovenska otroška oddaja; 17 radijska kronika nogometne tekme; 17.45 pe3tra glasba; 18 pregled tiska; 18.15 plesna glasba; 18.45 športna poročila; 19 pevski koncert baritonista Andreja Štruklja; 19.20 predavanje o telesni vzgoji; 19.30 slovanska komorna glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.30 »Hoffmanove pri po-vedke» od Offenbach-& (opera) j 23.15 zadnje vesti v slovenščini. PONEDELJEK, 6. MAJ 12.30 poljudno znanstveno predavanje (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 pestra gla3ba; 17 prenos iz Vidma; 18 plesna glasba; 18.30 ciganske melodije; 19 ženska ura (slov.); 19.20 češke pesmi, poje tov. Draga; 19.30 XXIV ljudska glasbena ura: sovjetska glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.30 glasba F1ZKULTURA KULTURNO PROSVETNO PELO Tederaski pregled kulturno prosvetnih prireditev V *ni od zadnjih Itevilk smo govorili o tehnični plati odprtih predstav po deieli. Danes pa se nekoliko pomudimo pri vprašanju odmorov. V odmorih, med posameznimi dejanji, je treba največkrat menjati kulise. To menjanje po navadi zahteva toliko časa, da postaja občinstvo nestrpno in da se izgublja ona povezanost, ki je za g'edaloa nujno potrebna, da bi mogel gledališki komad kot u-metnost uiirati tako, kot je to namen uprizoritve. V odmorih namreč namesto da bi gledalčevo pozornost na igro poglobili, jo po navadi ravno nasprotno s vsem odvračamo. Tako se nehote razblinijo neposredni vtisi, pod katerimi stoji gledaleo. In to, kakor je Ze rečeno, vpHva Škodljivo na dojemanje gledališkega, komada in umetnosti sploh. Po deželi je tudi navada, da v teh odmorih nastopajo predavatelji^ ki govore o vsem mogočem, sarnh ne o tem, kar ima z gledališkim komadom zvezo, ali o tem, kar bi gledalcu moglo še bolj omogočiti, da gledališki komad doume. In gledalec ni prišel gledat gleda'iški komad, da posluša razna strokovna in druga predavanja, ki jih gotovo ne odbija, ker so mu koristna, toda to samo v dbločenem času in no sestanku, ki je nalaSč v ta namen prirejen. Zato bodo naJi prireditelji gledaliških predstav po deieli morali tudi to upoštevati in se izogibati vsega, kar bi utegnilo gledalce odvračati od posečanja gledaliških predstav. Ne oporekamo, da odmori niso potrebni. Ne samo igralcem, temveč tudi gledalcem. Razen tega, Zabavni večer v Ke!onU Danes ob 18.30 uri bo v bivši j šoli na odprtem v Kolonji zabavni večer kot po navadi. GORICA Razdeljevanje iem*nshe koruze Okrožno kmetijsko nadzorstvo v Gorici javlja, da je 20. aprila zapadel rok za dvig nakazil za nakup semenske koruze, in sicer sledečih vrst: »Scagliclo 23 A», «Vis-consin», «San Pancrazio*, clbrido bergamaaco giallo» in «Marano». Da se zadovoljijo potrebe kmetijstva, se bo nadaljevala prodaja o-menjene koruze in to do popo'ne-g.t Izčrpa količin katere so na razpolago. Vsi zainteresirani kmetovalci lahko dobe nakazila za na- Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o BALOHU FRANCU, ki je bil pri prvi Primorski brigadi, videli so ga 6. februarja 1945. v Obrovcu (Hrvaško), naj sporoči Baloh Katerini, Siano-višče pri Breginju štev. 10 (Kobarid). 211 kakor smo ie zgoraj omenili, tudi zaradi menjanja soenerije. Vendar morajo biti ti odmori čim krajti. To bodi geslo vsem našim prirediteljem gledaliških predstav po deželi. Da bi to mogli doseči, je veliko odvisno od kuiisarije same. Pri slikanju kulis mora biti merodajen pred vsem praktični moment, to je u-porabljivost ene in iste kulise za čim več prizorov. Predstave določenih predmetov se lahko včasih tudi samo simbolično nakaze. Pri tem se bomo gotovo marsikaj lahko naučili od Delakove in-soenacije tjernejeve pravice*, ki jo je naše Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje uprizarjalo tudi po deieli. Ako se bomo po tem ravnali, odmori za menjanje kulis gotovo ne bodo predolgi. Ako ie hočemo izpolniti odmore, potem mora to biti vsekakor v z\>ezi, če Ze ne z gledališkim , komadom, ki se daje, pa vsaj s tem, kar bo pri našem gledalcu poglobilo njegovo dojemanje tega gledališkega komada. Ako Ze med odmori nastopa godba, patem na) nastopi • igranjem del, ki bodo v skladu c oko- Današnje tekme Danes bodo v okviru turnirja za pokal «Pino Coverllzza* odigrali sledeče tekme: Skedenj - Rocol ob 9 uri; Dugulln - Primorje ob 11 url; Montebello - Cebulec ob 13 u-ri na igrišču CRDA; Rolanese -Prosveta ob 15 url; Kavčič - Gasilni ob 17 uri na openskem igrišču; Nabrežina - Kačun ob 15 uri na nabrežinskem igrišču. turnir košarke Danes, drugi dan tekem, bodo v okviru I. turnirja košarke odigrali sledeče tekme: Moški: Čermelj - «Acegat» ob 9 uri na igrišču Ohi-mlci; Škamperle - Vesna ob 10 uri na igrišču Chlmicl; Dugulin - Tovarna strojev ob 8 url na igrišču Tomažič; Tomažič - Ravber ob 9 uri na Igrišču Tomažič; Rlnaldi -Col ob 11 url na Igrišču Tomažič. Zenske: Cebulec - Tomažič ob 11 uri na igrišču Chimlcl; Barkovlje-Col ob 9 url na igrišču v Barkov-Ijah; Rlnaldi - Skorklja ob 10 uri na Igrišču Tomažič. Obvestilo. — Spremljevalce igralcev in Igralk opozarjamo, da se morajo javiti na Igrišču z Imenikom vseh Igralcev ln igralk In z njihovimi podatki, da bodo lahko verificirali seznam. Slovensko plantnsko drufitvo v Trstu Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu bo v nedeljo dne 5. maja t. 1. ob 9.30 uri dopoldne v kinodvorani Car-ducd 6. Popoldne istega dne bo izlet na Klinščico (Rosandra). Zbirališče za izlet je na koncu tramvajske proge št. 11 v Rocolu ob 13.30 uri. Vabimo vse ljubitelje narave in planinstva, a posebno mladince in mladinke, naj se udeleže občnega zbora in lepega izleta. Prehrana Razdeljevanje mleka. Od Jutrišnjega dne do 15. t. m. bodo spodaj navedenim skupinam potrošnikov, ki imajo Cirilske nakaznice tržaške občine, delili sledeče količine mleka: 1. umetno dojenim otrokom do 1 leta starim: 12 škatel izhlapelega mleka v mlekarnah; 2. otrokom od 1 do 4 leta starim: dve škatli izhlapelega mleka; 3. otrokom od 4. do 9. let starim: poldrugi liter rcin-tregiranega sladkega mleka; 4. potrošnikom od 9. do 65 leta s‘arim: 500 gramov mleka v prahu; 5. nad 65 let starim: ppl litra reintregira-nega sladkega mleka vsak drugi dan; 6. bolnikom: 6 škatel izhlapelega mleka; 7. delavcem, ki so izpostavljeni nevarnostim zastruplje-nja: 2 litra rc-integriranega sladkega mleka vsakih 14 dni v mlekarski centrali, ulica Pascoli 10. Lastnike mlekarn vabimo naj se oglasijo na uradu za živilske nakaznice, kjer bodo dvignili tozadevne bone. Cene: shlapelo mleko 19 lir za škatlo, reintegrirano mleko 45 lir liter, mleko v prahu 68 lir kg. Dvig odrezkov za občine pokrajine. Ravnatelje občinskih prehranjevalnih uradov v pokrajini vabimo, naj pri Udis-u dvignejo odrezke za prihodnjo razdeljevanje koruzne moke, parad.inikovega izvlečka in graha. Podaljšanje roka za razdeljevanje testenin delavcem. Delavce, ki imajo dodatne živilske nakaznice za nakup 600 gramov testenin, opozarjamo, da je rek za nakup podaljšan do 11. t. m. Razdeljevanje paradižnikovega ekstrakta in graha. Včeraj so pri. čeli razdeljevati vsem mestnim potrošnikom sledeče količine jest- ' vin: grah, 500 gramov na osebo; paradižnikov izvleček, 70 gramov | na osebo. Dne 11. t. m. bo razdeljevanje zaključeno. Cene: grah 30 lir , za kg, paradižnikov izvleček 95 lir za kg. j Za mesto. Z jutrišnjim dnem bodo v mestu pričeli razdeljevati sledeče Jestvine: sladkor, 100 gramov na osebo potrošnikom vseh skupin; piškoti, 500 gramov na osebo, otrokom od 0 do 4 let starim in bolni kom. Za otroke se lahko piškoti dvignejo pri 'trgovcih, kjer potrošniki prenotirajo sladkor. Za bolnike pa se lahko piškoti dvignejo po žigosanju tozadevnih bonov od urada za dodatne živilske nakaznice za bolezen na trgu Vecchia 1. pri sledečih trgovcih: Zuccheri Pie-tro, ulica Cavana 18; Savoia Luigi, ulica Montorsino 7; Bacchl Antonio, ulica S. Cilino 34; Serlgnani Giuseppe, Skedenj 91; Terzon Car-lo, ulica Sonnino 6; Silvestri Giuseppe, ulica Battisti 31. Dne 11. t. m. bo zaklučeno razdeljevanje piškotov, dne 31. t. m. pa razdeljevanje sladkorja. Cene: piškoti 154 lir za kg, sladkor 135 lir za kg. Za občine pokrajine izvz*mši mesto. Z jutrišnjim dnem bodo za občinske potrošnike v pokrajini (izvzemat mesto) pričeli razdeljevati sledeče Jestvine: koruzna moka, 1 kg na osebo vsem potrošnikom; grah, 500 gramov na osebo vsem potrošnikom; paradižnikov izvleček 70 gramov na osebo vsem po-tršnikom; sladkor, 100 gramov na osebo potrošnikom vseh skupin. Dne 18. t. m. bo zaključeno razdeljevanje koruzne moke, graha in paradižnikovega izvlečka, dne 31. t, m. pa razdeljevanje sladkorja. Cene: koruzna moka 20 lir za kg, grah 30 lir za kg, paradižnikov izvleček 95 lir za kg, sladkor 135 lir za kg. S‘ovensko narodno gledališče za Trst m Primorje bo priredilo na. svojem gostovanju po deželi vrsto predstav, in sicer: V Podgradu danes popoldne «Raztrgance», zvečer «Vdovo Rošlinko*, v Ilirski Bistrici dne 6. t. m. «Raztrgance», dne 7. t. m. «Vdovo Rošlinko», v Knežaku dne 8. t m. «Raztrgance», dne 9. t. m. cVdovo Rošlinko», v St. Petru na Krasu dne 10. t. m. «Raztrgance», dne 11. t. m. «V-dovo Rošlinkot, v Postojni dne 12. t. m. popoldne «Raztrgance», zvečer «Vdovo Rošlinko*, v Idriji dne 14. t. m. «Razti-gance», dne 15. t. m. »Vdovo Rošlinko», .v Cerknem dne 16. t. m. «Raztr-gance», dne 17. t. m. «Vdovo Rošlinko», v Sv. Luciji. ob Soči dne 18. t. m. «Raztrgance», dne 19. t. m. «Vdovo Rošllnko», v Ajdovščini dne 21. t. m. «Raztr-gance», dne 22. t. m. »Vdovo Roš-linko», v Vipavi dne 23. t. m. «Raztrgance», in v Sežani dne 24. t. m. «Raztrgance». Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir. Dobra srca V počastitev spomina tov. Cvetke, ki Je 4. maja 1945. z navdušenjem mladih src hotela izobesiti prvo zastavo na zvonik rodne vasi Prešnica ter se pri tem desmrtno ponesrečila, daruje oče Pečar 2000 lir za dijaški dom v Herpeljah-Kozinl. Vaščani iz Šmarij darujejo. 500 lir za tiskovni sklad. Iskrena hvala! K M V o 1948. J) Vinska razstava v Mariboru Lanski vinski letnik — devetnaj-stopetinštirideseti — je gotovo posebnost. Nenavadno zgodaj spomladi je začela odganjati vinska trta; 24. aprila je dokaj dobri nastavek v nižjih in mestoma tudi v srednjih legah osmodila spomladanska slana. S tem se ja pridelek v normalnih vinogradih marsikje občutno zmanjšal. V vinogradih ki so bili zaradi vojnih dogodkov prizadeti in zadnja leta slabo obdelani pa je bil nastavek naravno slab. Vremenskih motenj ob cvetju ni bilo, glivični bolezni peronespora in oi-dij nista napravili omembe vredne škode. Grozdje se je spomladi in poleti razvijalo normalno. Le v Ormoško-ljutomerskih goricah in v osrčju Dolenjske je napravila toča v mesecu avgustu občutno škodo. Poletna vročina in lepa jesen sta skuhali grozdje do popoldne zrelosti še pred časom redne trgatve. Kakor je bil začetek vegetacije za 3 tedne preuranjen, tako je bila tudi trgatev splošno nenavadno rana. Dala pa je zdravo, zrelo in zelo sladko grozdje z normalno oziroma za naše prilike nizko kislino. Dobri povpreček sladkorja se je sukal okoli 19 in 20%, kislina pa okoli 7 do 8'*0, pa bili tudi mošti s 24 in 25* & »m«* — — — korja. Zal da je bila množina F dclka splošno le podpovprečna-Kmetijski oddelek ljudskega^ bora za mariborsko okrožje ^ zadal nalogo, da priredi v o prvomajskih tekmovanj od 3. 5. maja v Mariboru veliko vj razstavo-revijo odličnih predvsem iz mariborskega ° kot tekmovalno akcijo. Da bo podana prava podoM^ kakovosti vinske proizvodni« Slovenije vštavši Slov. bodo na razstavi tudi kolek0^ , in proizvod Ne morejo obdelovali zemlje Zaradi strGlskiU vaj. k! se kljub protestom nadaljujejo, so v Doberdobu zaskrbljeni, kako bodo preživeli prihodnjo zimo 28. marca so kmetovalci iz Doberdoba poslali tržiškemu guvernerju protestno pismo v katerem opozarjajo na »Kodo, ki jo že tri mesece povii-*;ajo strelske vaje zavezniške artilerije. V pismu omenjajo, da so morali ves čas vaj popolnoma opustiti delo na poljih, ki so v tem področju Poleg tega pa povzročajo granate veliko škodo na zemljišču, tako da se kmetje z zaskrbljenostjo vprašujejo, kako se bodo prihodnjo zimo preživeli. Vse to pa bo še fcoij skrčilo že itak pičlo količino krme in bo kvarno vplivalo n*, živinorejo. Zato so kmetovalci prosili guvernerja, naj vse to upošteva in ukrene potrebno, da se stvar uredi. Guverner je odgovoril, da bo ZVU v Trstu opozoril na stvar, toda od nikoder ni bilo odgovora, Strelske vaje so se nadaljevale in škoda je rasla. Zato se je referent kmetijskega oddelka pri Enotnih sindikatih obrnil na Kmetijski u- rad pri ZVU„ naj pošlje na mesto komisijo, da ugotovi dejansko stanje. Toda tudi na to pismo ni bilo nobenega odgovora. Medtem pa se vaje nadaljujejo in naše ljudstvo bo prišlo ob velik del svojega pridelka, ki je njegov edini življenski vir. Vojna je minula že pred letom dni in po vsaki zdravi logiki ne bi smelo biti tu zahtev vojnega značaja, tem bolj, če te zahteve ovirajo obnovo poljedelstva, ki bi dobavljalo živjja industrijskim središčem. Zato bi morala ZVU resno upoštevati proteste prizadetih, ki zahtevajo, naj vojaštvo vrši svoje vaje v področjih, kjer ne bi polja utr. pela škode zaradi eksplozije izstrelkov. Ob koncu, pozivamo poljedelski odsek ZVU, naj se prepriča o resnem stanju naših poljedelcev in naj čimprej posreduje pri vojaških oblasteh, da bodo imele svoje strelske vaje na neobdelanem zemljišču. zastopa® ' trt t mogli P SOI* in ostalih okrožij področij Slovenije. Na razstavi bodo svojimi izbranimi vini vs: sektorji: državni, zadružni 1° vatni sektor. Interesentom in ljubitelj5® dana možnost, da bodo skusiti sočna ter ljudska in mešana vina iz pohorskih^ iz Zgornjih in Srednjih Slov. iz Gornjeradgonskih, Orm0^ . tomerskih in Prekmurskih ter Haloz, pa tudi iz ostali*1 . delov Slovenije z našim Prim°rj vred. Pri tem bodo mogli »1 kakšna vina pridelajo naši Jj gradniki v naših sončnih in primerjati s tem, kaj ®e konzumentom v naših točilo bratih’ skup’ Vina bodo razdeljena v 5 ^ po vinarskih okoliših ln vsa kovno ocenjena. Otvoritev vinske razstave veliki unionski dvorani v , v petek dne 3. V. ob 11- ur' ^ j; dne. V nedeljo dne 5. V. b0 uri predpoldan zborovanje gradnikov v Pionirskem v bivši Zadružni gospodarsk . ki, — kjer bodo strokovni ** ^ ki zadevajo najbolj pereča nja današnjega in bodočega vinarstva. Vsi ljubitelji dobre vinske ^ ce, producenti-vinogradniki, . reseati gostinske stroke menti iz najširših plasti so vabljeni, da to prvo ve« sko razstavo po osvoboditvi tijo v čim večjem številu, d* pokažejo svoje zanimanj« * narstvo, za to najtežavnejšo, P* ( dl najlepšo kmetijsko PaDt^°Jt] bo zamogla v bodoče bl&S0"^ vplivati na ljudsko blago»taI’^ kulturo, .če bo njen sad Pr^, cenjen in užlvan s spoštovft™. Ing. Ivo Odg. urednik DUŠAN HR®S Včeraj popoldne je podlegel težkim ranam, katere so mu zadali fašistični napadalci z noži v Trstu 30. 4. 1946., naš ljubljeni sin in soprog JOSIP RAVNIKAR nameščenec tPredstavništva Z- Z. V. M. Ministrstva zunanje trgovine FLRJ* * v Trstu. K poslednjemu počitku ga bomo spremili danes ob 10.30 uri dopoldne iz prostorov Zveze primorskih partizanov na Corsu štev. 19. Žalujoči: žena DANICA, mati MARIJA; sestri MICA in MARTA; brat dr. inž. EDI. Ijem, v katerem se daje gledališki komad. S tem smo hoteli zgolj poudariti, da po uprizoritvi nekega tragičnega dejanja nikakor ne bo umestno, da tik nato godba igra najbolj poskočne in vesele komade. Vse ob svojem času, in vsako stmr na svoje mesto, To kar velja glede godbe, velja tudi g’ede pevskih nastopov v odmorih. Kar se pa tiče samih predavanj, naj bodo vsekakor v zvezi z gledališkim komadom, ali pa z umetnostjo n« sploh. Odmori so tudi zato, da se gledalcu nudi moinost, da v tem času — da se tako izrazim — «du-Sevno prebavi» ono, kar je ravnokar gledal. Le na ta način bo umetnost zajela tudi najširše ljudske plasti, ako bodo prireditelji storili vse in nič opustili, da to umetnost gledalci doumejo in se jim to tudi z vsemi sredstvi omogoči in olajša. ★ Prinašamo nekaj poročil o kulturno prosvetnem delu naših pro-»vrtnifc druStev po deieli. IDRIJA. Ob proslavi pete ob-letnice ustanovitve OF so v Idriji priredili tudi kulturni miting. Na sporedu so bile razne recitacije, med katerimi Kajuhova «Slovenska pesem*, Zupančičevi »Kovaška* in ^Kresovi*. Pevski zbor pa je lepo zapel pesmi