KALODONT
Predsednik Roosevelt na obisku v Riu de Janeiru: prebivalstvo ga je spre
Poštnina plačana v gotovini
(ena 2 Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Uto VIII.
Liubljana, 10. decembra 1936
Ste v. 49.
•*h»|a vsak Četrtek. — Uredništvo in uprav* v Ljubljani, Tyrieia cesta štev. 29(1. Poštni predal štev. iti. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 16.399. — Rokopisov ne vraCamo, notrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Narošnina ra četrt leta 20 Din, >a pot leta 40 Din. ta vse leto 80 Din. — V ltali|i ta vse leto 40 lir. v Franciff SO frankov v Ameriki 2ll% dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore Je priložiti mamko.
hiega/ zakon
Te dni sem govoril z nekim svojim Prijateljem. Starejši gospod je že, poročen, ima otroke, med njimi že omo-zeno hčer.
Takoj po pozdravu mi je začel govoriti o zadnjem uvodniku »Družinskega tednika«. Gotovo se ga še spominjate. O srečnem zakonu in o dveh mladih zakoncih. v_— Veste, gospod Haka, mi je rekel, življenje je čudno in prečudna so njegova pota. Kur se mene osebno tiče, vam lahko povem, da sem si dobro izbral svojo ženo. Veseli me pa, da si je vaš list zadal nalogo, da lepo in stvarno razlaga ta težki in resni življenjski problem. Veseli me, da skuša vzgojno vplivati na fante in dekleta, ki bodo danes ali jutri stopili v zakonsko svetišče.
Poslušal sem ga pozorno in instinktivno sem čutil, da še vedno ni postavil pike in da bo še nekaj povedal. In nisem se motil.
— Veste, gospod Haka, je nadaljeval, zakon se mi zdi kakor umetnost. Človek se lahko privadi človeku, kakor umetnik svojim goslim — lahko si zakonskega druga priljubi, ali si pa pa odtuji. V zakonu dobiš samo tolik o kolikor si sam vanj prinesel. Nič več in nič manj.
Pravi umetnik tudi na skromnih poslih, lahko zaigra umetniško muziko, mazač ga bo pa še na tako starih, dragocenih gostih lomil!
Življenjski umetnik si bo tudi iz razvajenega dekleta znal vzgojiti vzorno ženo in mater, »mazači si bo Pa iz dobrega dekleta napravil pokoro.
— Mislim, je nadaljeval moj prijatelj, da so se nazori zakona v teku časa spreminjali, da pa je tudi danes, prav tako kakor pred 30 leti, za. Srečno zakonsko življenje potrebna ljubezen in medsebojno spoštovanje, potrpljenje in razumevanje.
Spomnim se še zelo dobro, da bi bil V začetku najinega zakona tako rad šel v gostilno in kavarno, pa nisem šel, ker nisem maral žene pustiti same doma. Ravno tako dobro vem, da se je tudi moja žena marsičemu odrekla in da sva se vedno veselila, kako sva skupaj ustvarjala in sku-f>aj gradila najino družinsko ognjišče. Bodisi, da sva skupaj delala zft najin dom ali za najine otroke, vselej sva z otroškim veseljem prinašala v najin dom nove toplote in novih radosti.
— Vsak človek je svoje sreče kovač, mi je na koncu rekel moj prijatelj, in vsak človek si lahko zgradi ali razdere svoj zakon.
— Zapišite to, gospod Haka, in sporočite mladim ljudem, da bodo imeli takšen zakon, kakršnega si žele ■in kolikor bodo vanj prinesli. Nič več in nič manj. Jaz sem vanj veliko prinesel, zato sem pa tudi veliko od njega dobil. In povem vam, da je vredno veliko v zakon prinesti, ker je srečen zakon in lepo zakonsko življenje nekaj neizrekljivo lepega...
Haka.
flazgled pe svelu
Tragika kralia - človeka
Zakaj je Edvard VII. neizogibno moral priti navskrii z vlado
in parlamentom
V Ljubljani, 8. dec.
»Zasebne zadeve kraljev so državne zadeve, morda celo svetovne,« je napisal neki politik.
Kako tehtna je ta resnica, vidimo posebno nazorno te dni, ko preživlja Velika Britanija veleresno ustavno krizo... zaradi ženitve svojega priljubljenega vladarja.
Zadeva pa ni stara šele teden dni. Začela se je že koj po vojni, takrat ko je waleški princ po junaškem zadržanju na fronti krenil na »turnejo« po svetu. V Južno Ameriko ga je j>e-ljala pot, v Buenos Aires, Avstralijo, Kanado. V Newyorku je doživel nezaslišano navdušen sprejem, prav tako v dominionih in v latinski Ameriki. Od tistih dob ni bil bodoči Edvard VIII. nič več vzor britanskega princa, vzgojenega v spoštovanju tradicije, starih šeg in navad. Postal je »ljubljenec vsega sveta«...
Takšno »politiko« je počel tudi v Londonu samem. Tam si je ustvaril krog svojih prijateljev, večidel iz meščanskih vrst. Dvorni etiketi se je le nerad pokoril. Na počitnice je hodil v Biarritz v Pirenejih hi v Cannes na francosko riviero. Povsod, kjer se je prikazal, je žel viharno pozdravljanje. Svet ne pomni tolikšne popularnosti.
In napočil je januar 1936. Waleški princ je postal Edvard VIII. Ni ga bilo še vladarja, ki bi užival tolikšno priljubljenost med ljudstvom kakor on. Angleški mali človek ima vero in upanje le še vanj.
Ali veste, kakšna je bila ena izmed njegovih prvih — čeprav ne javnih — izjav, ko je zasedel prestol? »Odreči se ne mislim nobenemu izmed svojih dosedanjih prijateljstev.« In pri tem je ostalo. Eno izmed teh prijateljstev je tudi mrs. Simpsonova. Ti prijatelji ga spremljajo na vseh njegovih izletih, vabi jih k sebi, potuje z njimi. Tudi na križarjenje po Jadranu in Egejskem morju so ga spremljali. In mrs. Simpsonova je bila najodličnejša med njimi.
Edvard ve, da bi znal biti, da bo velik kralj. Svoje kraljevske dolžnosti izpolnjuje odlično, čut dolžnosti ima silno razvit. Le tega ne mara, da bi se kdo vtikal v njegovo zasebno življenje.
»Ljubljenec sveta« se zaveda, da je eden izmed najbolj blestečih vladarjev, kar jih je imela Anglija. Preveč so ga razvajali, da bi se mogel vživeti v misel, da bi bil le še številka, le še brezbarven paznik kraljevske tradicije.
Kadar se mu kdo postavi po robu, mora odnehati. Kralj ima svojo voljo in ta volja mora zmagati.
In tako je moralo priti do spora.
Opiraje se na vseobčno ljubezen svojega naroda, je hotel pustiti vne-
jelo s cvetlicami, konfeti in navdušenim vzklikanjem. Poleg njega na desni brazilski prezident Vargas,
Tu je nekoč stala Kristalna palača v Londonu. Pogled iz letala na razstavno palačo, ki jo je te dni Vpepelil požar.
mar opozicijo, ki je nehote vstajala proti njemu.
Prvo je bilo plemstvo, čutilo je, da ima kralj svoje posebne prijatelje, in je užaljeno stopilo v stran. Na dlani je, da je morala prva iskra zanetiti požar. In res je šele nekaj dni tega, ko sta lord Derby in lord Montgomery obljubila Baldwinu, da bo plemstvo onemogočilo to proslulo poroko.
Potem je duhovščina. Ona je tudi sprožila kamen, ki je pognal plaz. Saj je bradfordski škof v javni pridigi dolžil kralja, da ne živi krščanskega življenja.
Nato pride zunanje ministrstvo. Kralj je predvsem bivši frontnik in zato si prizadeva, da bi prišlo do zbližanja z Berlinom. Tu igra vlogo v prvi vrsti njegova osebna politika, ker hoče, da bi njegova teza zmagala. Spet spor.
Pqtlej so puritanci, in kdo ni puritanec na Angleškem!
Te predvsem v oči kolje, da je mrs. Simpsonova dvakratna ločenka in da še oba njena moža živita.
Nafjosled je vlada sama. Ni še dolgo tega, ko se je kralj vrnil z obiska med. nezaposlenimi v Walesu in je ostro napadel odgovorne ministre: »Strašno, kakšne razmere-so to! In vi ničesar ne storite, da bi olajšali bedo tem siromakom! Ne bom gledal, kako dvanajstina mojega naroda tone v lakoto in obup!« Kajpada je bila pri ministrih velika zamera.
Bodimo kratki. Na eni strani okostenela državna uprava, okosteneli družabni pojmi, okostenela družina. In tedaj je nastopila mrs. Simpsonova...
Tako je prišlo, do česar je moralo priti.
Teden dni že traja kriza na Angleškem in še ji ni videti konca. Zadeva postaja vsak dan skrivnostnejša.
Nihče ne ve, kako se bo razpletla, vsi le ugibajo. Tajin-stvena letala tudi nastopajo in neskrivnostni avtomobili.
Kralj pa molči...
Tri možnosti so bile: ali kralj odstopi in se poroči s Simpsonovo, ali ostane na prestolu in se odreče Simpsonovi, ali pa ne Odstopi in se ne odreče svoji ljubljenki. V tem primeru bi morala Baldwinova vlada pri priči odstopiti in nastala bi veleusodna kriza, ki bi znala raztrgati imperij.
Ta trenutek ko to pišemo, še ne vemo razpleta. Včeraj so še vsi trdovratno napovedovali, da bo kralj odstopil, danes se širijo glasovi, da se bo Simpsonova sama odrekla in da bo kralj žrtvoval ljubezen na oltar domovini. Kaj bo jutri? Nehvaležno je prerokovati.
Gotovo je le dvoje: angleški imperij bi se le težko sprijaznil z mislijo, da bi moral izgubiti svojega ljubljenega vladarja — še teže bi se pa sprijaznil s kršitvijo tradicije, ker vidi v njej korenine svojega parlamentarizma in demokratskih svoboščin.	Observer.
Sinclair Leicis za kralja Edvarda VIII.
V ameriškem listu »Newyork Post« je napisal slavni pisatelj in nobeliat Sinclair -Leviš tole pismo kralju Edvardu VIII.:
Ne vemo, kaj se bo v Londonu zgodilo. a eno lahko rečemo: vse Združene države so globoko ganjene, kajti postali ste človeško bitje, namesto da bi bili kralj angleški. Malo nas je narodov, ki še verujemo v demokratsko vladavino: Francija. Skandinavija, Belgija, češkoslovaška, Švica, Holandska in poglavitno vaša dežela in naša. In mi verujemo tudi v pravico iskrenosti. Verujemo, da ima vsak mož pravico imeti svojo lastno vest hi svojo lastno ženo. Po našem mnenju je nemara najvažnejša zadeva tega stoletja: ali bo »David Windsor« (t. J. kralj Edvard, op. ured.) smel živeti svoje lastno življenje ali ne? Kaj se bo zgodilo, ne vemo, le to bi radi povedali: če bi hotel »David Witidsor« priti v Ameriko, nam bo dobro došel i gost.
ROMANmrsSIMPSONOVE
(Nadal e vanj e s 4. strani)
Ko si je Wally spet pridobila prostost, je Amerika izgubila glavo. Javno mnenje se je pri priči razdelilo v dva tabora: v enem so bili tisti, ki so se zavzemali za kraljevo poroko, v drugem pa tisti, ki so bili proti njej. Za Američane je angleški kralj edini kralj na svetu. Njegova priljubljenost pri tem demokratskem narodu je neizmerna, zato ni čudo, da je možnost njegove poroke z Wally razigrala ljudem domišljijo.
Povest o Pepelčici — večni sen Amerike, ki je dal snov vsaj za tri četrtine hollywoodskih filmov — je začela postajati resnica. Prvič v zgodovini je Američanka stopila k znožju prestola! Ali je torej čudno, da si 128 milijonov Američanov bolj ali manj odkrito želi tega neverjetnega čudeža — čudeža ameriške kraljice?
Kako daleč smo že od onega skromnega letovišča leta 1896. in od tam-kaišnjih sinjih gora!
Wally sedi pri ognju v salonu Bel-vedera. Njej nasproti sanja kralj in njegove oči zamišljeno strme v plapolajoči ogenj v kaminu. Zunaj je megla, nič drugega ko megla. Otožen somrak vlada v sobi... Tu in tam časopisi, raztreseni po preprogi.
Teh časopisov, večidel ameriških, britanski podaniki ne vidijo. Stroga cenzura jih ustavi že na poti, ali jim pa iztrga nevšečne liste. Toda kralj in mrs. Simjisonova jih željno prebirata.
V tem nenavadnem boju, ki ga bije najmogočnejši sodobni vladar za zmago svoje ljubezni, skuša doumeti, kaj misli svetovna javnost. Kolikšno je breme, ki teži njegova ramena, že ve: celo tisočletje tradicij, mogočno kraljestvo, neizmeren imperij. Tudi to ve, da ljubi	njo, ki	mu	sedi	nasproti, da
ljubi te	zelene	oči,	kjer	se poigrava
odsev plamenov kakor zlata bleščica, da ljubi ta glas, »najlepši na svetu«.
Le kaj naj storita?
Ondan je kralj tehtal krono v roki, ki bi jo moral nositi na dan kronanja. Odložil jo je in vzkliknil:
»O, kako- je težka!«
Kakor da bi brala kraljeve misli, ga je Wally prijela	za	roko	in jo nežno
stisnila.	Wally	je	nemirna. Vzkliki
množice vstajajo zunaj na ulici in zamolklo udarjajo v okna.
Ta mož in ta žena sta strašno sama...
Razsodite sami!
Mnogokratno povečano
Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta.
Ako pomislite,koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samo v enem letu, temveč v vsem življenju, tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno SargovKalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepfeči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin.
¥Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo vari« na v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje.
SARGOV
Kronika preteklega tedna
1137 km novih ieleznic
smo dobili v Jugoslaviji od leta 1918
Slovenija je pa še zmeraj odrezana od morja
Beograd, v začetku dec.
Na inženirskem kongresu, ki se je pred kratkim vršil v Beogradu, so povedali, da je Jugoslavija od lela 1918. do današnjega dne zgradila 1137 km novih normainotirnih železnic in 245
kilometrov ozkotirnih. Program javnih del ima v načrtu gradnjo nadaljnjih novih prog.
Najkrajša železniška proga, ki bi vezala Ljubljano z morjem, bi merila dobrih eto kilometrov...
Ljubljana vendarle dobi mrliško vežo
Potem bo konec malomestnih pogrebnih sprevodov
v naših ulicah
Beograd, v začetku dec.
Spričo tesnih stanovanj je potreba po zgraditvi mrliške veže postala pri nas hudo pereča. Občinska uprava je že končala priprave in bodo, v kolikor bo dopuščal zimski letni čas, kmalu začeli gradnjo.
Načrte za mrliško vežo je napravil arhitekt Plečnik; zadevo je rešil na svojstven in izredno lep nafti«. Namesto velike skupne dvorane, kjer bi ležali mrlič ob mrliču, je predlagal mojster »5000 ma velik vrt, poln drev-
ja, evetja in okrasnega grmičevja in obdan z visokim obzidjem. Od glasne poti se bodo odcepile stezice, ki bodo držale k posameznim kapelam-pred-grobnicam; vsaka izmed njih bo stala sama zase v sk trpini cipres in vrb ža-lujk.
Ifapele-predgrobniee bodo v neposredni bližioi pokopališča, tako da ne bodo več potrebni malomestni sprevodi. ki ovirajo promet in so za pokojnikove bližnje najtežja in najbolj boleča pot.
■ Časnikarska prireditev 1. deeem-bra t. 1. je tudi letos izvrstno uspela. Udeležilo se je je dva tisoč ljudi, k-i so docela napolnili dvorano na Taboru. Veliko stalnih obiskovalcev priljubljene prireditve je moralo oditi, ker niso dobili več vstopnic. — Novinarskega koncerta so se udeležili vsi odlični zastopniki našega javnega življenja, zastopani pa so bili vsi ljubljanski sloji, stanovi in poklici. Koncertni spored je bil lepo izbran in izvrstno podan.
■ Nagrajeni celjski dijaki. Franeo-eka vlada je nagradila šest učencev in učenk drž. realne gimnazije v Celju, ki so med letom pokazali veliko veselje in pridnost za učenje francoščine in zanimanje za francosko književnost.
■ Odpoved klirinškega dogovora g Svieo. Švicarska vlada je odpovedala iklirinški dogovor z našo državo, ki je bil v veljavi od 27. aprila 1932. S 1. januarjem 1937 se pri nas ne bodo več sprejemala vplačila na klirinški račun, v Švioi bodo pa vplačila vršili še nadalje, dokler se sedanji za Švico aktivni saldo ne izravna. Do odpovedi klirinškega dogovora je prišlo zato, ker se švicarska in naša delegacija v Beogradu nista mogli sporazumeli.
■ Nesreča v Trebnjem. 2. t. m. se je v Trebnjem pripetila huda nesreča. Posestnik Anton Lap je vozil steljo iz gozda. Žena in dekla Ma mu ■pri tem pomagali. Voz. poln stelje, se je pa na lepem prevrnil in pokopal vse tri pod si boj. Lapova žena je še utegnila poklicati na pomoč, dekla Rozalija 6e je pa medtem že zadušita. Gospodarja so rešili še živega in je upati, da ostane pri življenju.
■ Dijaki srednje tehniške šole v Sarajevu stavkaio. 3. decembra so s'o-pili v stavko dijaki srednje tehniške šole. Dijaška stavka je naperjena proti ravnatelju in nekaterim profesorjem in je bila skrbno pripravljena. Dijaki so se zabarikadirali v šoltkih prostorih, doikler ni policija zasedi« poslopja.
■ Stroj Kamničana ga je razmesaril.
Pri železniškem prehodu blizu grobeljskega samostana nedaleč od Domžal se je pred nekaj dnevi pripetila nesreča, ki ie terjala človeško žrtev. 521etni	ugledni posestnik	Jakob	Svr-
ž i n a	iz Želodnika pri	Dobu	se	je
vračal iz grobeljske eerkve. Svržiiiia je bil	malo gluh, zaradi	mraza	si	je
bil pa	še ovratnik zavihal	čez ušesa	in
glavo ohvezal z robcem. Železnica pelje tik kostanjevega drevoreda in naglušni nesrečni inož v megla vlaka ni opazil.
■ Žalosten primer posurovelosti.
V Breganske,n selu na meji dravske in savske banovine je razburljiv dogodek prestrašil mirne vaščane. Brata Tone in Andrej Godec sta se za prazen nič sprla, in je mlajši udaril
Kdo je general FrancoT
II
Zmagovalec nad astursklml rudarji
Očim in pastorek
Ko je zašla Španija zaradi upora Abdela Krima v resno zagato, je bil Francisco Franco, mladi polkovnik mlade legije, eden izmed najvidnejših branilcev španskih interesov na vročih maroških tleh. Tam se je prvič izkazal za vojskovodjo-znanstvenika, ki ničesar ne tvega in ki s počasnim in premišljenim mecanjem sovražnika po vseh predpisih bojne umetnosti končno užene.
Poleti 1926, po zmagoslavnem koncu afriške vojne, je paradiral polkovnik Franco s svojim vzornim polkom pred kraljem Alfonzom XIII. in je prejel v znak priznanja iz rok samega vladarja generalski naslov. S štiri in tridesetimi leti je bil takrat najmlajši španski general.
Spet daljši premor, ko ni bilo skoraj ničesar slišati o Franciscu Francu. Takrat se na lepem sesuje španska monarhija, in Franco mora od tistih dob služiti republiki. Nič se ne brani, zakaj kakor se neverjetno sliši, nikoli ni bil prepričan monarhist. Zanj je sprememba državne oblike postranskega pomena, dokler Španija zaradi
Banka Barach
11. Rite Auher. PARIŠ (9e)
Odpremlja denar * .Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse banane posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji. Holan diji in Luk?»mburt?u sprpjemajo plačila na na*e čekovne rakune: Beltrija: št. 3004-64. Brujellep: Holandija: št. 145*68 Ded. DienM: Francija št. 1117-94. Pari?: l.tixem burgr št 5967. Luneinburg.
N* zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
starejšega tako hudo po glavi, da je na mestu umrl.
■ Nepoučenost zakrivila smrt družinskega očeta. V Pavlovi vasi je v noči na 2. decembra postal žrtev nesreče 421etni posestnik Jože V r s t o v -š e k. Smrt je skoraj že posegla tudi po njegovi ženi, vendar so ji zdravniki še mogli rešiti življenje. Pokojnik in njegova žena sta usodnega večera legla k počitku, gospodinja pa je v mrzlo sobo prinesla Se prej nekaj žerjavice, ki jo je na pločevinastem podstavku dala na tla. Razvijajoča se ogljikova kislina je v noči storila evoje in šestim otrokom vzela ožeta.
■ Vlom v trafiko. Postajno trafiko v Poljčanah je oplenil neznan vlomilec. Ker je okence trafike zamreženo, si je spretno pomagal z nekim ostrim predmetom, ki je nanj nabadal zavojčke cigaret in tobaka. Nalovil je na ta način za svojih 750 dinarjev blaga. Vlom je moral izvršiti med 11. in 3. uro, ko ni železniškega prometa.
■ šentiljski morilee v rokah pravice. Po več ko štirinajstih dneh od roparske*- umora, ki ga je neznan zločinec izvršil nad poštnim slom Jur-kom iz št. lija, se je mariborski policiji posrečilo aretirati storilca. 7. t. m. zvečer je prišel v trgovino Mastik neki mladenič in si je izbiral smučarsko obleko. Plačati jo je hotel e tisočakom. Blagajničarka je številko bankovca primerjala s seznamom, ki ga je mariborska policija po umoru izročila vsem mariborskim trgovcem. Številka na tisočaku se je ujemala z eno izmed številk na seznamu, in tako ja blagajničarka dejala kupcu, naj počaka, ker mora iti denar menjat. Medtem je obvestila o nepričakovanem odkritju trgovca, ta pa poličko, ki je mladeniča takoj aretirala. Morilec je star 23 let, doma iz Gradca, piše se pa za Adlerja. Hil je potnik pri tvrdki sSinger«. Pravi, da je zločin zasnoval zato, ker bi bil moral tvrdki izročiti 400 dinarjev, ki jih je bil izterjal od strank, pa jih je zapravil.
■ ftlasbenik Emil Adamič umrl. C. decembra zjutraj je v splošni bolnišnici v Ljubljani umrl slovenski skladatelj Emil A d a m i č. V bolnišnici je bil od 20. novembra, zdravil se je zaradi vnetja žil. Pokojnik je bil velik glasbeni talent, zraven pa tudi izredno marljiv in plodovit delavec. Pisal je mnogo za zbore, dal nam je slasti lepe in prisrčne mladinske pesmi.
■ Blagoslovitev »Serafinskega doma«. V navzočnosti mnogih gostov je
H.	t, m. blagoslovil ljubljanski škof dr. Rožman serafineki dom v Frančiškanski ulici, ki so ga zgradili očetje frančiškani. V domu bo nastanjen konvikt, obenem !>o pa v njem tudi kulturno in dobrodelno središče fran->*škanska župnije.
■ Glnhonemi so igrali. V Mestnem domu 60 za 5letnico ol>6toja Društva gluhonemih v Ljubljani priredili gluhonemi javni nastop, ki je privabil izredno veliko radovednežev, pa tudi takih, ki s srcem in razumevanjem Boreml.iaio delo za naše cluhoneme. V uvodni besedi je C. Sitar povedal. kako žalostno je stanje 10.000 gluhonemih šoloobveznih otrok v naši državi, ker imamo le štiri zavode te vrste. Drugod za svoje gluhoneme vse drugače skrbe. — Uvodnim besedam sta sledili dve enodejanki, ki sta pokazali, da gluhonemi lahko govore, če imajo za to potrebno šolsko izobrazbo.
CE STE NAGLUŠNI
če trpite od brenčanja v ušesih, Vam pošljemo hreaplačno prospekt aparata za ojačenje sluha. Aparat lahko vložite v ušesno votlino tako da ga niti malo ne zapažamo.
G. VVEISS & Co.
\Vien I., Liebenberggasse 6 27.
Mučeniška smrt 2 letnega otroka
Zaradi pohlepa po denarju se je hotel pastorka odkrižati -
za en zavojček tobaka je svoje zverinstvo priznal
General Sanjurjo
tega ne oslabi. Sanjurjovega razburjenja se ne more navaeti, čeprav Sanjurjo ne skriva sovraštva zoper republiko in se že od prvega trenutka ukvarja z uporniškimi načrti.
»Španija lahko samo tedaj stoji in cvete,« je dejal Sanjurjo, »če ima kralja, ki ji vlada.«
Republika to ve in bi se ga kaj rada iznebila, toda Sanjurjo je nenadomestljiv, duša španske civilne garde je, in tudi republika potrebuje vzorno organiziranih policijskih čet, če si hoče svojo oblast zagotoviti. Sanjurjo pa ne more krotiti svojega sovraštva zoper nove mogočnike. Avgusta 1932 udari iz Seville. Upor je slabo pripravljen, garnizije odpovedo. Sanjurjo skuša dobiti na svojo stran tudi Mola in Franca, toda ne posreči se mu. Častnik, ki bi naj Molu prinesel Sanjurjovo poslanico, pade v roke Aza-novih vojakov in ti ga ustrele. Franco prejme sicer njegovo poslanico, vendar odkima. Nič kaj rad ne bi pustil prijatelja in zagovornika na cedilu, a še mnogo manj mu diši boj; zdi se mu nepotreben.
»Recite svojemu generalu, gospod poročnik.« de Franco naposled Saii-jurjovemu poslancu, »da se njegovemu klicu ne morem odzvati. Častnik sem in služim Španiji, in vseeno mi je, ali je Španija monarhija ali republika. Samo takrat bom zagrabil za orožje, če bo to zahteval življenjski interes španskega naroda «
Sanjuriov upor se sesuje. Njepa kot duševnega očeta pokličejo pred vojaško sodišče in ga obsodijo na smrt. Predsednik Azana pa noče podpisati smrtne obsodbe, temveč Sanjurja pomilosti. General zbeži iz domovine in se naseli v Lizboni, poln neizprosnega sovraštva zoper špansko republiko.
Leta 1934. se spuntaio v Asturiji rdeči rudarji. »Dinamiterji« so trd oreh za matične čete, in že se zdi, da bo nemogoče udušiti punt. Republika pokliče Franca, ki ga vsakdo pozna kot vestnega častnika in nepristranskega generala. Pri drugih bi se bilo bati, da bi izrabili priložnost v osebne namene. Toda Franco ni nevaren.
(Dalje prihodnjič)
* w I. Krems, decembra.
Ondan so v Kremeu porotniki sodili tridesetletnemu delavcu Johanu Rog-nerju iz Stierberga, ki je dva meseca do sm-rta trpinčil svojega pastorka.
Leta 1935. je Rogner izvedel, da ima služkinja Bauerjeva 2.200 šilingov dote. Zasnubil jo je in se poročil z njo, jčeprav je vedel, da ima Ljudmila že nezakonskega otroka. Mali Walter je bil takrat še pri neki kmetici v reji. Takoj po poroki je silil Rcgne-r, naj žena pripelje malega Walterja domov. Preveč mu je bilo 30 šilingov, ki bi jiih moral plačevati rednaci vsak mesec za otroka.
Ljudmila je res šla ponj in ga pripeljala domov. Spočetka ee Rogner :r zanimal zanj, saj je vee božji dan presedel v gostilni in zapravljal ženin denar. Ko mu je pa žena jela očitati zapravljivost, je začel Rogner na smrt sovražiti nebogljenega črvička.
Otrok ne sme spati
Očim je videl v Walterju zgolj nepotrebnega jedca, zato je brez prikrivanja priznal ženi, da ga bo spravil s I>oti. Žena je bila vnovič v blagoslovljenem stanju in je strašno trpela, saj jo je mož nečloveško pretepal. Toliko poguma pa vendar ni imela, da bi otroku pomagala Rogner ni nikoli dovolil, da bi otrok spal Neprestano ga je dramil. Niti tega ni pustil, da bi kje pri miru ležal ali čepel. Neprenehoma je moral biti ubogi črviček na nogah. Razen tega ga je pa Rogner še pretepal in kričal nanj, da je dobil otrok živčne napade. Daleč v soseščini so slišali tleske zaušnic in udarcev, preklinjanje in zmerjanje nečloveškega Rognerja in hlipanje in veka nje ubogega otroka.
Nekoč ko je otroka spet dajal živčni napad, je Rogner tako dolgo vihtel jermen nad njim, da se je celo odporno usnje raztrgalo. Neki sosed, ki je po tej mučitvi prišel v Rognerjevo stanovanje, da bi nečloveškega očima spravil k pameti, je na lastne oči videl, da je bilo drhteče telesce malega dečka od nog do glave pokrito s samimi ranami.
Petega julija je zlezel ma l-i Walter
v zaboj, ki je mati v njem hranila je-dila. In čeprav ni ničesar pokvaril, se je zagnal Rogner ko zver nanj in g® tako trdo udaril, da je otrok padci vznak in ga je prijel krč. Ko 6e )e malo opomogel, ga je pa napoditi na dvorišče. Malček se je naslonil skedenjska vrata, zakril si je oči z ročico in stoje zaspal. Rogner ga je tudi od ondod pregnal in ubožec ee je zatekel za vrata, kjer je legel ves objokan na kamnito ploščo. Rogner ie tedaj pograbil otročiča za roko, 8a zvlekel v kuhinjo in na vso moč tolkel po komaj še dihajočem otrok ti' Šele ko je videl, da se otrok ne ga®6 več, je zver v človeški podobi prene-hala.
Takrat je posegel vmes hdšni g0, spodar in zahteval od Rogne-rja, da brž steče po zdravnika. Toda vsa P®" moč je bila zaman.
Pri obdukciji so dognali, da je otrok umrl zaradi trpinčenja. Ubožec je ime' pretrgane možganske celice in le^° čelno kost zdrobljeno. Razen tega je bil otrok po vsem životu pokrit s bu-dimi ranami.
Priznanje za zavojček tobaka...
Ko so Rognerju povedali, kaj }e obdukcija ugotovila, je izjavil, da M vse priznal, ako mu dajo zavojček 1®' baka. Potlej je dobrodušno pripovedoval, da je fantiča v navalu louot® vrgel ob tla.
Med preiskavo se je zagovarjal * naglo jezo. Prisegel je, da ni hote* otroka umoriti in da svoje dejanje obžaluje. Predsednik sodišča mu je dejal, da je njegov kes prepozen. Neka priča je izjavila, da je tudi mati tepla otroka.
Mati je kot priča izpovedala, da j® njen mož razmaknil zakonski postelji da, bi otrok, ki je spal med njima na sredini, padel med posteljama na tla in se ubil.
šestnajst let težke ječe
Sodišče je spoznalo, da je Rogner kriv umora, in ga je obsodilo na šestnajst let ječe, poostrene vsako leto s četrtletnim trdim ležiščem in s temno eelko na vsako obletnico njegovega hudodelstva.
Siamska dvojčka
h.zJD. Pariz, dec. Nenavadna operacija »siamskih dvojčkov« Godinov (o njej smo obširno pisali v prejšnji številki) je priklicala v spomin prvi primer zraslih dvojčkov, ki ga znanost pozna.
V Parizu so namreč ravno pred 100 leti razkazovali prečuden par, ki je spravil na noge vse mesto: to sta bila brata Cang-Eng. Zrasla sta bila na prsih, a ne veliko, le za dobro dlan ju je vezala usoda, da sta morala biti skupaj vse življenje.
Ko sta prišla v Pariz, jima je bilo 25 let. Bila sta sinova siromašnega siamskega ribiča. Ker sta bila prvi primer zraslosti, kar jih je poznala takratna medicina, so ju začeli imenovati »siamska dvojčka«. Od tistih dob se je to ime prijelo vseh zraslih ljudi, ne glede na to, ali so iz Siama ali ne.
Zlato je žrla
Pa ne kakšna bogata Američanka, temveč samo majhna miška, ki je pa kljub svoji skromnosti naredila precej škode.
To prav nevšečno zgodbico je doživel neki kanadski iskalec zlata, Rihard Johnson iz Alberte. Nič hudega ne sluteč je namreč spravil zlati prah, vreden 7.000 dinarjev, pod poveznik. A kdo popiše njegovo presenečenje, ko je lepega dne opazil, da ima v povezniku stanovanje majhna miš — in kdo popiše njegovo grozo, ko je videl, da zlatega prahu skoraj nič več ni: z njim se je bila namreč gostila nepoklicana gostja... (»Young America«, Newyork)
Moški manekeni.
1.	I. Pariz, nov. — Neka imenitna krojačnica v osrčju Pariza je »vpeljala« moške manekene, da razkazujejo kupcem obleke, plašče in druga oblačila. Seveda pridejo v poštev za manekene samo elegantni mladi gospodje, ki se morajo s posebno ljubkostjo razkazovati v novih modnih čudesih.
Vsak dan ob določeni uri se vrši modna revija najnovejših moških obla-
čil — in ker je to nekaj novega, ni čudno, da prihajajo v to krojačnico mladi in stari gospodje vseh stanov, celo mlade in zale Parižanke si hodijo s posebnim užitkom ogledovat te moške manekene. Pariz je pač Pariz, in v modi mu zlepa nobeno mesto na svetu ni kos.	»
V Afriki se branijo evropske »modne« šare
(n.) London, nov. — Guverner Zla* tega Obrežja v Afriki je izdal prav posebno prepoved:	zaprl	je	namreč
uvoz smokingov in trakov.
Spretni in prefrigani trgovci so si bili namreč izmislSi dobičkanosno kupčijo. Nagrabili so si ponošanih večernih oblek, ki so jih Evropci odložili, jih primerno okrasili z vso mogočo šaro in vse skup odpeljali v Afriko.
Naivni črnci so kupovali to robo za drag denar, misleč, da jim samo cilinder in modne hlače manjkajo do popolnega »gentlemana«.
Tega je zdaj konec. Konec je pa tudi krvavih večernih prepirov med domačini, prepirov, ki jih .je rodila zavist med črnimi plemeni. Saj so se za par ponošenih hlač in potlačen cilinder kar stepli...
Pri ideji in ženski te miče nevarnost.	O.	Wilde
N« mm <aj. . . .
NaStal11
je najboljša domača zeliščna krepilna pijača.
NAS CAJ
dobite v špea. trgovinah
KMETIJSKA DRUŽBA v LJUBLJANI
Jčaka advadiie aUtoUoUUa neopazna od fuidU
Vam pove jugoslovanska izdaja knjige dr. Irvinga, člana društva za uničevanje alkoholizma. Nasveti in recepti domačih sredstev za družine, ki hočejo svojce neopazno odvaditi pijanstva. Dr. ir-ving ni trgovec in ničesar ne prodaja. Knjigo razpošilja zgolj is človekoljubnosti
Brezplačno
Pišite v svoji materinščini in priložite za poštnino dva mednarodna kupona za odgovor, ki jih dobite na vsaki pošti po din 6'— (šest). Ničesar drugega ne plačate, tudi carine ne.
Naslov:
Soeičte pr. le eombat de 1'alcool, dep. 60, Or. Anstin Irving, B. P. 32, Pariš — X.
(Na pisma v Pariz nalepite znamko za din 4'—.)
Moč hipnoze,
Umetnica - a la kadar »spi
Senzacionalni uspehi Adriene Horvathove
((
•ž. I. Pešta, dec.
Pred nekaj dnevi se je eešla komisija zdravnikov, časnikarjev, gledaliških strokovnjakov in pevskih učiteljev, da i>i jim primarij dr. Aiadar vincze, znamenit raziskovalec hipnoze, pokazal svojevrsten poskus. Medij ie bila mlada Adriene Horvathova, hči nekega sodnika. Dr. Vincze in Adrie-n»v sta ee seznanila na prav čuden način.
Gospodična Adriena bi bila morala peti na neki dobrodelni prireditvi. Za-51jo je bil ta nastop na moč razburljiva zadeva Do tistih dob ni namreč se nikoli nastopila na odru in se za to to tu-di nikoli pehala ni. Cim bliže 3« prihajal usodni dan, tem hujše je Postajalo njeno razburjenje. Po vsem fcivotu <se je tresla, kadar je pomislila na svoj prvi nastop. Pri glavni skušnji 3" njena razburjenost tako prekipela, da eo se vsi zbali za uspeh predstave.
Ukaz v hipnozi
Prireditelji eo se v svojem obupu zatekli k znamenitemu nevrologu po Pomoč. Sredi noči — samo osem in štirideset ur je še manjkalo do dobrodelne predstave — so pripeljali gospodično Adriano v zdravnikovo ordinacijo. Dr. Vincze jo dekle prer ■skal in ugotovil, da mori gospodično huda potrtost, ki eo ji vzrok neprijetni družinski dogodki. Deklica m ilne-več oblasti nad samo seboj, jecljala je 'na odru in iskala besed. Dr. Vincze Jo je tedaj spravil v globoko hipnotično zamaknjenost. V tem stanju ji je ukazal, naj bo vso predstavo popolnoma mirna.
Poskus se je popolnoma posrečil in jgospodična Horvathova je žela pri predstavi sijajen uspeh. Kmalu nato ®e je mlada dama spet zatekla k zdravniku. Medtem je dr. Vincze že izprevklel, da je gospodična Horvatova umetniško izredno nadarjena, da se pa razživi samo v hipnotičnem stanju. Vprašal je za svet nekega pe-
štanskega opernega pevca — in ta je ugotovil, da ima Adriena Horvathova imeniten glas.
Deklico eo potlej predstavili pevskemu učitelju Makayu, ki je nekoč tudi Gito Alparovo poučeval v petju. V budnem stanju je Adriene klavrno izjavila, da nima prav nič posluha in da sploh peti ne zna. Poskusi so pokazali, da pričara hipnotični vpliv vse njene skrite peveke zmožnosti na dan. Zdelo se je celo, ko da bi moč sugestije snela z njene duše oklep, ki jo teži in ovira.
Nadarjenost — plod sugestije
V hipnotičnem stanju ne pokaže gospodična Horvathova samo svojih pevskih sposobnosti, temveč tudi druge igralske vrline. Uspehi so kar osupljivi. Komisija se je na lastne oči o tein prepričala. Prisotni filmski režiser Bela Pastor je preprosil gospodično Adrieno, da mu je v budnem stanju odigrala neki dramatski prizor. Poskus je bil od sile jalov. Ko je pa dr. Vincze dekle hipnotiziral, se je zdela ko prerojena. Igra je bila zdajci živa in prepričevalna, da so posiušalči kar strmeli.
Strokovnjaki trde, da čaka gospodično Adriano Horyathovo še imenitna odrska kariera. Gledališki ravnatelj Bardos jo je že najel za eno izmed svojih gledališč. Mladenkin učitelj petja, profesor Makay, poudarja, prav tako kakor dr. Vincze, da kajpada ne gre za nikako nadnaravnost ne za čudež.
Ako ne bi bila gospodična Horvathova že po naravi nadarjena za petje, bi je seveda tudi hipnoza ne mogla prelevili v pevski talent. Hipnotizerjeva volja jo samo sprosti kvarnih vplivov in živčnih zadržkov. Do današnjega dne še ni mogla zapeti niti ene same partije brez napake, kadar ni bila pod hipnotičnim vplivom, a tudi njen posluh se zdii v »normalnem« stanju pomanjkljiv.
Dve, tri o Bazilu Zaharovu
n. ž. D. Pariz, nov.
Ko je bil poznejši milijonar še mlad in siromašen, se je za svojega prvega bivanja v francoski prestolnici kaj rad sprehajal po drevoredih malega pariškega živalskega vrta v bližini svojega stanovanja.
Mnogo let pozneje, ko je bil že slaven in bogat, je hotel obnoviti spomin na | to idilo, toda bil je neprijetno presenečen, ko je videl, v kako slabem stanju so vrt in njegovi prebivalci. Takoj ®e je obrnil do paznika, mu povedal svoje mnenje in da ne bi ostalo samo pri besedah, mu je kratko in malo napisal ček za 200.000 frankov.
Ko je paznik to videl, je mislil, da ima pred sabo norca in je poklical policijo. Sele ko se je sir Zaharov izdatno legitimiral, so mu verjeli, da je ne samo pri pameti, temveč tudi velikodušen.
*
Sir Bazil Zaharov je zelo ljubil svojo malo pariško vilo; na oknih njenega Pročelja so poleti in pozimi cvetele najlepše cvetlice v steklenih poveznikih.
V tej vili je Zaharov hranil svoje naj lepše in najdragocenejše spominke, med njimi umetniško izrezljan kozarec iz suhega zlata, ki mu ga je poklonila angleška orožarna Vickers za petdesetletnico njunega skupnega delovanja. V Zaharovljevi pariški vili so jedli iz same zlate posode.
*
»Vi ste večji od največjih vladarjev na svetu!« so radi laskali Zaharovu njegovi občudovalci.
»Zato sem pa tudi nečak angleškega kralja,« se je namuznil šegavi sir Bazil in njegove jeklenosive oči je preletel hudomušen blisk.
Imel je namreč red hlačne podveze, in taki odlikovanci imajo pravico do takega .sorodstva1.
Solzi ji ve bombe za nogometno občinstvo
n. y. I. Newyork, nov. V Kolumbusu (Ohio) sta se pomerila dva najbolj priljubljena nogometna kluba. Tekmo je gledalo okoli 50.000 ljudi.
In kakor je že navada pri takih športnih prireditvah, se ni razigralo samo dva in dvajset mož na zelenem polju, temveč tudi vse gledajoče občinstvo.
Pri neki krivi sodnikovi odločitvi so se odigrali kar neverjetni prizori. Množica je skušala vdreti v igrišče in policija ji ni bila kos.
Kazalo je že, da se bo morala umakniti, tedaj je pa segla po skrajnem sredstvu: vrgla je solzljive bombe. Dosegla je, kar je hotela — igrišče se je izpraznilo — toda v gneči so pri izhodih nevarno pomandrali dva stražnika. Tekmo so morali pred koncem od-žvižgati.
Shylock še ni mrtev
n. w. D. Newyork, nov. Nekega črnca so zasledovali upniki, ker jim je bil dolžan pet sto dolarjev. Siromak pa ni premogel več toliko denarja. Zaplenili so mu torej opravo, a ker ni bila dosti vredna, so zahtevali upniki dva de-manta, vdelana v čmčevih zlatih zobeh, kakor je to navada v Ameriki; ta dva demanta sta bila njegova sreča in ponos.
Obe stranki sta šli pred sodnika. In ta je razsodil, da nima nihče pravice, da bi silil svojega bližnjega, naj se da operirati, pa naj bo operacija Še tako nedolžna.
Naš zamorec sicer nima več pohištva, zato si je pa rešil demantne zobe.
Ločitev miss Nemčije
n.y. D. Berlin, nov. Hitlerjeva Nemčija se zelo zavzema za zakon in za mnogo otrok. Saj spodbuja celo petnajstletne in šestnajstletne otroke, naj vstopajo v zakonski jarem.
Napak je le to, da taki pari ne ostanejo dolgo skup.
Leta 1934. se je poročilo 280 Nemcev, starih 17 let, ia kar 2000 v letih med 18 in 20.
63 deklic se je poročilo pri petnajstih letih in skoraj 5000 z osemnajstimi.
Več ko 1000 žensk, ki še niso dosegle niti devetnajst let, se je ločilo od svojih mož.
In tudi lepa miss Nemčija je ondan pretrgala svojo zakonsko zvezo — čeprav ima komaj sedemnajst let...
Ljubezen pač ne pozna diktature...
Vzgojil je črno vrtnico
Praga, nov. — Slavni ameriški vrtnar John Schoner je uresničil sanje svojega neutrudljivega štiridesetletnega dela in prizadevanja. Njegov trud je zdaj bogato poplačan s presenetljivim uspehom.
Njegov prostrani vrt pri San-ti Barbari v Kaliforniji, ki v njem raste nič manj ko 2500 vrst vrtnic, je obogatil svet s čudovitim cvetom: s prekrasno vrtnico, nežnih blestečih, ko baršun črnih cvetnih listov.
V vrtnarski stroki je bila doslej »črna vrtnica« toliko ko »kamen modrosti«, to se pravi, nekaj kar se ne da doseči. Tisoči in tisoči so se že poskušali na vse načine, pa ni šlo. Tem večji je zato zdaj Američanov triumf.
Ameriška profesorska modrost
če spite na zemlji, ne morete pasti s postelje. Tako je rekel T. V Smith, profesor filozofije na čikaški univerzi.
Demokracija je kakor star, trhel splav; ne plava hitro in ne pripelje daleč, pa se vseeno ne potopi. (VV, J. Elliot, profesor na harwardski univerzi.)
če bi delali študentje pri flirtu toliko hrupa kakor tukajšnje mačke, bi v tem mestu človek ne mogel več vzdržati. (T. W. K e e d, profesor na harwardski univerzi.)
Ko sem doštudiral, sem se zaklel, da bom rajši stradal, kakor poučeval. Od tistega časa počnem oboje. (J. H. Aydelotte, profesor na državnem učiteljišču v Texasu.)	11.	q.	K.
Usnjene nogavice dobimo
n. Pariz, nov. — To zimo bodo lepe Parižanke oblačile svoje nožiče v doslej še neznane nogavice — iz usnja. To se nam morda čudno zdi, toda
Sama -eden je RcmU&h!
Samo Radion vsebuje ■ dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila.
Samo
Schichtov RADION
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
usnjene nogavice bodo lepše, in kar je najvažnejše, precej trpežnejše od svilenih.
Francoske tovarne so se podvizale in pariške modne trgovine so prinesle že več vzorcev usnjenih nogavic. Izdelane so iz najfinejšega blaga, so izredno tanke in učinkujejo zelo okusno. Njihova velika prednost je tudi v tem, da imenitno grejejo noge, in to je za zimo pač največ vredno.
In njihova barva? Najbolj v modi bo letos rjava, in sicer tobakov odtenek. Cena bo odvisna od kakovosti robe; nogavice bodo izdelovali iz govejega telečjega, gazeljega, kozjega in antilopjega usnja.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
Domača ordinacija
Človek, spoznavaj se sam1
Osem preprostih preizkušenj o zdravju
Ali morete držati na glavi žogo vsaj 10 sekund? Ali se morete vsaj 15 sekund obdržati z zaprtimi očmi na eni nogi?
In kaj veste splošno o svojih telesnih in duševnih posebnostih? Morda le niste tako zdravi, kakor mislite!
Napravite tehle osem preizkušenj in spoznali boste same sebe in svoje ne-dostatke bolj, kakor če bi vas zdravnik preiskal.
I
Prva preizkušnja je za ravnotežje. Stojte z zaprtimi očmi na eni nogi. Kolen ne smete stiskati drugo k drugemu in si s tem vajo olajševati. Z rokami lovite ravnotežje.
Nato ponovite isto vajo, stoječ na drugi nogi.
Seveda boste izgubili ravnotežje in stopili še z drugo nogo na tla, toda če ste vzdržali vsaj 15 sekund, lahko rečete, da je vaše »notranje uho«, to so organi, ki vodijo v možgane zaznavanje mišic, v imenitnem stanju.
II
Druga preizkušnja se tiče vašega notranjega čuta za nadzorstvo in spomin. Narišite na tla s kredo precej dolgo, ravno črto in pojdite dvakrat po tej črti. Zdaj zaprite oči in stopajte v tretje natanko po beli črti. če se vam to posreči, ste lahko zadovoljni,
III
Tretja preizkušnja vam bo pokazala stanje vaših pljuč. Izdihnite zrak in ga nato globoko vdihnite. Ta vdih obdržite kakor dolgo le morete In si pri tem zatisnite nos, če vam to ne dela težav, so pljuča zdrava.
XV	»
Četrta preizkušnja vam bo odgovorila na tole vprašanje: Ali znate do-
cela spočiti svoj organizem? če znate to umetnost, boste dobro živeli, ne da bi se vam bilo treba bati živčnih bolezni. Evo vam preizkušnje:
Nekdo naj vas prime za nadlaket in naj jo nekaj časa obdrži, vi si pa skušajte docela sprostiti svoje mišice; potem pa mora vaš pomagač roko nenadno spustiti, ne da bi vi vedeli, kdaj bo to storil. Roka mora pasti kakor mrtva, če ostane napeta, je to dokaz, da vaši živci niso prav v redu.
15. decembra bo slavil predsednik finske republike P. E. Svinliufvud svoj 75. rojstni dan. Na visoko mesto je prišel leta 1931. in je danes ena izmed najbolj prUjubljenili političnih osebnosti v svoji domovini.
Peta preizkušnja je hudo preprosta. Vzemite obešalnik in ga postavite na ravnilo, In sicer 1 cm od konca. Primite ravnilo na drugem koncu in ga skušajte obdržati z iztegnjeno roko tako, da bo obešalnik na njem ostal v ravnotežju.
Ponovite nato vajo tudi z drugo roko.
VI
Tudi šesta preizkušnja je za živce. Iztegnite roke in razmeknite prste, nato jih sprostite in poglejte, ali se vam roke tresejo, če se tresejo malo, je stvar v redu, toda če se tresejo zelo močno, je to dokaz, da so vaši živci potrebni zdravljenja.
VII
Sedma preizkušnja naj pokaže vašo zmožnost za istočasno opravljanje različnih del. Dotaknite se nosu enkrat z desnim kazalcem, drugič z levim. Obenem se pa dotikajte s peto desne noge levega kolena in s peto leve noge desnega kolena.
Sprva poskusite delati to vajo počasi, potem hitreje. Zaprite oči in skušajte delati vajo čedalje hitreje.
VIII
če hočete videti, kaj počne vaš »motor«, vaše srce, preizkusite svoj srčni utrip. Nato poskočite petdesetkrat na eni nogi In spet preizkusite utrip in po dveh minutah mirovanja še enkrat.
Normalno naj bo pred skakanjem 80 utripov na minuto, po skakanju 124 utripov in po dveh minutah počitka 84 utripov na minuto.
Vzemite si čas za teh osem preizkušenj, ne bo vam žal: saj boste izvedeli, kje vaš ,stroj' pojema, in boste lahko bolj pazili nase, še preden je prepozno.
(»Sundajr Chronicle«, London)
Zanimivosti z vsega sveta
Nesrečno ljubezen zdravi a hipnozo znani ameriški psiholog dr. Martin, llaje je njegova metoda uspešna. Ozdravil je že več mož, zaljubljenih v poročene žene, iu obratno.
žvižganje — znak priznanja. Tujec, ki pride na Holandskem v gledališč« ali v kakšno drugo zabavišče, bo nemalo presenečen, ko bo slišal žvižganje. Namesto s ploskanjem pozdravljajo namreč Holandci svoje priljubljene igralce z žvižganjem.
Brezobrestno dolgoročno posojilo dobe vsi avstrijski uradniki, ki sa poroče. Vlada hoče na ta način doseči, da bi se ustanovilo kar največ novih družin,
130 vnukov in pravnukov je imela Magdalena Polini iz Trbiža v Julijski Benečiji, ki je nedavno umrla, stara 103 leta. Pred 65 leti ji je bil umrl mož in je sama vzredila 5 otrok, ki vsi še žive in imajo skupaj 130 potomcev. Magdalena je bila kremenitega zdravja in je vedno trdila, da je za dolgo življenje potrebno eno: zmernost in urejenost v vsakem oziru, pri delu in pri jelu.
V Abesiuiji imajo novo gledališče. Otvorili so ga kar moči svečano v Adiš Abebi. Gledališče se imenuje po skladatelju Petru Mascagniju. Namenjeno je predvsem Evropcein in kolonijskim četam. Del gledališča ja ločen od skupnega prostora. Domačini se namreč ne smejo mešati med belce.
Birminghamska občina je sklenila vsakemu otroku, ki bo na dan kronanja Edvarda Vlil. zagledal luč sveta v Birminghamu, podariti 1 funt šter-lingov (240 din).
Pet iet se ne bo smela poročiti
mlada filmska igralka Marie Oberon, ki jo je najel za Hollywood režiser Aleksander Korda. Imela bo na leto 74 milijonov Din, zato se bo menda laže pokorila strogim določilom takšne pogodbe. Igralka se je proslavila z vlogo Ane lioleyu v filmu »Henrik Vlil.«
(100.000 žrtev izkazuje statistika prometnih nesreč v Nemčiji na leto. Gmotno škodo pa cenijo na 30 milijard dinarjev. Da bi število prometnih nesreč potisnili vsaj nekoliko navzdol, bodo morali odslej nemški vozači avtomobilov poleg navadnega šoferskega izpita napraviti še posebno skušnjo iz prometnih predpisov.
Lepo poročno darilo bo dobila holandska kraljična Julijana: narod ji bo poklonil razkošno jahto.
Skrivnostne žarke je odkril ogrski učenjak Stefan Pribil. Preizkusiti eo jih nedavno na razstavi Fordovih avtomobilov v Londonu in ugotovili, da postane v teh žarkih vsaka stvar nevidna.
Preseljevanje iz mest na deželo se-
vrši zadnje čase v Nemčiji kar na debelo. Zadnjega pol teta se je samo iz Berlina preselilo na kmete 165.000 ( oseb.
2 milijona zastav bo treba napravili za svečanost kronanja Edvard* Vlil. Precej teh zastav je že naročenih pri raznih nemških tvrdkah.
naiifi dni
V tej rubriki lahko sodeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Dvojna mera
Prejeli smo:
Sedim v kavami in prebiram časopise, ko se mi zazdi, da stoji nekdo zraven mene. Pogledam kvišku in zagledam nemškega •»svetovnega", popotnika, ki je prav takrat položil poleg mene karton v obliki večje razglednice. Na njej so bile nalepljene tri fotografije, ena z Grškega, druga iz Tetova in tretja iz Splita, pod njimi je bilo pa s črnilom izpisano besedilo :
NJEMAČKI ŠPORTNIK KI PUTUJE ŽE DUGO V RIJ EME PO NAJVIŠE PIJEŠKI SKROZ DEŽELA SREDOZEMSKOG MORA I SADA PUTUJE KUČI SKROZ LJEPU JUGOSLAVIJU.
MOLIM POMOZITE MI, DA SVRŠIM MOJE PUTOVANJE.
Gledal sem za njim, radoveden, kaj bom še pričakal.
Ko je mladi mož razdelil slike, se je vrnil, da jih bo spet zbral. Pa ne samo slike. Zakaj pri vsakem gostu so se ga prijeli vsaj dva ali trije dinarji.
»Saj ste šele pred kratkim potovali čez Ljubljano domov,« sem mu rekel. »Pred nekaj meseci ste vsaj v ta namen pobirali po ljubljanskih kavarnah.«
»Da, da,« je potrdil v zadregi. »Moral sem se spet vrniti v vaše mesto in potem grem nazaj v Nemčijo.«
Več ni utegnil povedati. Mutlilo se mu je proč od moje mize, kajpada.
Jaz sem pa strmel, kako je mogoče, da taki vsiljivi tujci kar po večkrat po vrsti beračijo po kavarnah in da jim naši ljudje tako naivno gredo na limanice — ob istem času, ko zbirajo po ljubljanskih ulicah za naše, ljubljanske reveže in skoraj nihče ne seže v žep, da bi podaril vsaj en dinar.
Zdi se mi, da ne ono ne to ne spada samo v »Zrcalo naših dni«, temveč v poglavje o »Sramoti naših dni«.	V.
*
Naj k zbiranju po ulicah za ljubljanske siromake še mi pripomnimo par besed.
V našem tedniku smo o tem perečem vprašanju napisali že več člankov. Nekaj kritik, pa tudi nekaj pozitivnih misli in nasvetov. Seveda je ostalo vse pri starem.
Te dni smo srečavali na vogalih ljudi s pušicami, prestopajoče z noge na nogo, ker so slabo obuti in jih zebe. Ne veste, zakaj zbirajo, ne za koga,: nikjer jim ni to zapisano.
In ljudie hite mirno njih svojo pot in le redko se kdo izmed pasantov »zmoti«, da spusti dinar v pušico. Dober izgovor imamo, češ da se nam mudi in da ne vemo, za koga je to zbiranje.
Povejte nam zdaj, vi ki to gledate in doživljate: ali je pametno in smotrno tako zbiranje za ljubljanske ■reveže? Mislimo, da je slabi uspeh po-idičnega nabiranja najtehtnejši odgovor na to vprašanje. A kaj hočete, ko je vsaka, tudi dobra misel zaman.
Ljubljanska idila
Neki naš naročnik nam piše:
V Ljubljani smo dobili nove, lične prometne tablice. Skoraj na slehernem vogalu je kakšna. Da Ljubljančani večidel, ne vedo, kaj pomenijo, nič ne de; saj niso njim namenjene temveč le tujcem in avtomobilistom.
Posebno zanimivi sta tablici v še-lenburgovi ulici: nekakšen tovorni avto je naslikan zgoraj, spodaj pa konjska vprega. Tisti, ki se jih tiče, gotovo vedo, kaj to pomeni; mene se ne tiče, zato ne vem. Radoveden sem le, ali to tablico razume voznik, ki jo je danes tako počasi in preudarno rezal s praznim loj trškim vozom po tračnicah od Zvezde proti pošti, ne meneč se za zvonjenje tramvaja za seboj?
Prizor je bil zabaven, pa tudi po-učen; saj spada tako rekoč neobhod-no v sliko novodobne nebotičniške Ljubljane — s tablicami ali brez njih.	N.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« JHistnica uztcUtišU/a
VESELI DRUŽBI, ki se m<* je spomnila % Sv Katarine, j u>pelega nedeljskega Izleta, »e prav lepo zahvalim *a sprejeto razglednico. Haka
MINKA. Zanazil st m. kam pes taco moli, toda — vzlie vsestranski rutini — prepozno.
NADA P Pismo >mo prejeli, ra\no tako tudi prispevek. V nekaterih piimenh imate prav. v druRih pa ne. To kai ste mi to pot napisali, mi že nihče ni in — upam — mi tudi ne bo ne napisal ne povedni Vač prispevek bo pofakal vaSejrii prihoda, šele ko «»• boste pomenili 7 urednikom, ki ima te %t\ari. bomo Odločili. ali pr-de prispevek v |»st ah ne. Prej je nemogoče. Pozdrav* Haka.
Ženska, ki o njej ves svet govori
Roman mn. Simpsonove
Kako je lepa Američanka stopila v življenje kralja Edvarda VIII.
Amerika že dolgo pozna ljubezensko povest, ki se je pletla med angleškim kraljem, takrat se ivaleškim princem, in zalo Simpsonovo ženo. Dorothg Roe, ena izmed najslavnejših ameriških žurnalistk, je prepotovala skoraj vse Združene države in je prišla potem še na Angleško, samo da je mogla verno in nepristransko napisati naslednji živi jenski roman dveh ljubečih se bitij
|,Na mrtvi straži4
danes na 7. strani pod »Srt«
d. D. Newyork, dec.
»Da bi bil vsaj fant!« si je na tihem želel Teaekle Wallis Warfield, ko je s strahom gledal v vrata. In potem je spet začel nemirno hoditi sem in tja. Potlej se je sklonil skozi okno, kakor da bo našel miru v pogledu na sinje vrhove, vstajajoče tam daleč na obzorju. Spodaj, po tihih ulicah Mon-tereya so hodili mimo nebrižni ljudje. Tudi oni so bili najbrže prišli na počitnice v obmejne gore med Pensilvanijo in Marylandom. ženske so nosile velike klobuke s ptičjimi peresi — takšna je bila pač moda v letu Gospodovem 1896.
Zdajci so se vrata odprla. Prikazala se je babica, vsa sijoča. Pomignila je možu s prstom in tiho povedala: »Pridite in oglejte si svojo hčerko!...«
Hčerko! Teaekle Wallis Warfield je bil razočaran. A ne za dolgo. Ko je uzrl drobnega rožnatega angelčka, ležečega v zibelki, se je čutil neizmerno srečnega, tako srečnega, da se je razjokal. Njegovi ženi, lepi osemnajstletnici, je vzlic bledici sijal obraz.
»Aliče!...*
Trudno je obrnila glavo proti njemu. A že ni videl oče nikogar več kakor samo svojo hčerko, ki je prav takrat prvič zavekala...
»Iz te mlade damice nekoč še nekaj bo...« je rekel.
In mati je dodala:
»Zelo lepa bo.«
Takrat pač nista slutila v svojem roditeljskem ponosu, da se bo njuna prerokba tako točno uresničila.
Otročka so krstili na ime Bessie Wallis — Bessie zato, ker je bilo tako ime njeni teti v Washingtonu, mrs. Merrymanovi, Wallis pa zato, ker je njen oče zmerom sanjaril, da bi dobil fantka, ki bi ga krstil na to ime.
lepa si in poznal sem človeka, ki bi bil hudo vesel, če bi mogel biti nocoj priča tvojega zmagoslavja. Ta trenutek ga pač ne smemo pozabiti...«
Pri teh besedah so se mu zalesketale solze v očeh. Bessie je le predobro vedela, da ima v mislih njenega dobrega očka. Vzela je iz nedrja medaljonček" in ga odprla. V njem se ji je smehljal Teaekle Wallis War-field.
»Ubogi Wally,« je vzdihnil stric Sol, zaman si prizadevaje, da bi pregnal otožnost. »Tri mesece ti je šele bilo, ko ti je umrl. In že takrat te je oboževal, klical te je svojo kraljico in ti obljubljal zlate gradove, ko boš velika... A glej, Aliče prihaja...«
Iz starega plemiškega rodu
Prvi ples
»Miss Bessie Wallis Warfieldova!<-je napovedal lakaj. In vse glave sc se obrnile k stopnicam, ki je po njil prihajala pač najzalše dekle, ki si g' more človek predstavljati. Bilo je let 1914. Gospodje so resno govorili o do godkih v Evropi. Toda ko se je prikazala Miss Warfieldova, so vsi pogovori na mah obmolknili. Nadaljevali so se nekaj trenutkov pozneje, le o docela drugi stvari.
»Kolikšna eleganca!« so mrmrali občudovaje.
»In njene oči! Ali ste videli njene oči?« je strmel drugi.
»Saj človek ne ve, ali so sinje, sive ali zelene.«
»Vse troje so in spreminjajo se kakor morje, kadar se vreme obrača.«
»Toliko je gotovo, da so njeni lasje črni.«
»In še kako čmi! Ko oglje!«
Medtem je deklica, ne meneč se za šušljanje, ki ga je zbujal njen prihod, krenila naravnost proti svojemu stricu Davisu Warfieldu. Ljubeče ga je poljubila in ga potegnila' s seboj v kot:
»O, striček Sol, kako sem srečna! Tako dober si bil z menoj! Ali misliš, da smem biti zadovoljna?«
»Da, mala moja Wally... čudovito
Deklica se je vrgla v objem svoje še zmerom zale matere. Medtem se ji je pa približal neki mladenič in jo je odpeljal v plesni vrtinec. Lepe ženske, zastavni gospodje, luči, poskočna godba — kako ne bi bilo lepo tisti večer? Davis Warfield, striček Sol, kakor ga je imenovala njegova nečakinja, si je od veselja mel roke.
V nekem kotu sta se pogovarjali dve stari gospe:
»Ali ni ljubka?«
»In še kako!«
»Sirota uboga! Njena mati je morala precej prestati. Z osemnajstimi leti je že ovdovela, žalostno je to. Preselila se je k svoji tašči. Stara mrs. Warfieldova je svojo vnukinjo Bessie kar oboževala.«
»Menda je bilo leta 190S., ko je Aliče odprla nekakšno čajarno...«
»Da, takrat je odšla od Warfieldo-vih in se je naselila v Baltimoru. In potem se je leta 1908. poročila z Johnom Rasinom.«
»Tak poglejte vendar Bessie!... Kako lepe manire ima!«
»Saj veste, s kolikšno ■vnemo je njen stric skrbel zanjo in kako dobro jo je izšolal. Razen tega je pa mala zelo odličnega rodu. Ali verjamete, da po krvi skoraj ne zaostaja za kakšno kraljično? Njena mati Aliče Montagova je potomka Droga Mon-teacuta, enega izmed vitezov Viljema Osvojevalca, ki se je z njim izkrcal na angleških tleh leta 1066. Eden izmed članov te plemenite rodbine je vladal na otoku Mainu, drugi, Peter Montague, se je pa izselil in je leta 1623. ustanovil v Virginiji rod, čigar potomka je Bessie.«
Medtem je spet zasvirala godba in pomenki so se v trušču izgubili.
Srečanje v San Diegu
To pot je godba igrala »God save the King«, angleško narodno himno. Le da niso bila več godala, temveč pihala. Bessie Wallisova se ni več imenovala Warfieldova, temveč Spencerjeva. Tudi ni imela več osemnajst let, temveč štiri in dvajset. Od 8. novembra 1916 je bila žena pomorskega letalskega poročnika Winfielda Spencerja. In danes ta dan smo pisali 7. aprila 1920, ko je pomorsko oporišče v San Diegu sprejemalo obisk Edvarda, princa Waleškega.
že teden dni so srca vseh sandie-ških deklic drgetala od nemira in pričakovanja... Od najponižnejše do najbogatejše je sleherna gojila brezumno nado, da jo bo lepi princ opazil pri sprejemu. Ali se mar ne bere v pravljicah, da se princi poroče s pastiricami?...
Bessie je kar izžarevala lepoto. Popoldanska obleka ali večerna toaleta — vse kar je oblekla, se ji je imenitno podalo. Eleganca, brezhibna polt, skrivnostne oči, črni kodri — ničesar ji ni manjkalo, niti »najlepšega glasu na svetu« ne. Zena poročnika Spencerja je veljala v San Diegu za kraljico lepote. Toda takšno kraljestvo vladarjem tega sveta ne imponira preveč. In ko je prišel oni veliki dan, se mladi waleški princ ni ustavil pred njo prav nič dalj kakor pred drugimi osebami, ki so mu jih predstavili.
Za trenutek so se sive oči potopile v zelene oči, za trenutek so se plavi lasje sklonili pred črnimi — le za trenutek. In vendar je ta trenutek pomenil prvo srečanje njega, ki je imel postati angleški kralj Edvard VIII., in nje, ki je imela postati njegova prijateljica. Toda takrat si še nihče ni mogel misliti, tudi tisti ne, ki vse vedo, da se bo zaradi prikupnega wa-leškega princa in zale Bessie Walli-sove nekoč porabilo toliko črnila na svetu.
Predstavljena na dvoru
Leta 1925. sta se Spencerja ločila. Njun zakon ni bil nič posebnega. Nič posebnega ni bil tudi njun razstanek.
Mister Spencer se je kmalu vdrugič poročil.
Bivša mrs. Spencerjeva je pa spet postala mrs. Warfieldova in je čakala tri leta. In po teh treh letih je nekoč
Angleži so puritanci. Proti ženitvi kralju Edvarda VIII. z mrs. Simpsonovo niso toliko zato, ker ne poteka iz visokega plemstva, tudi ne, ker ni Angležinja, temveč zato, ker se jo dvakrat ločila in ker oba njena moža le živita.
Na Angleškem je namreč ni hujše sramote od ločenke: takšno ženo izobčijo iz družine in družbe in noben sorodnik je ne mara več poznati.
•
Posebno neizprosna je nasproti ločenkam anglikanska eerkev. In vendar: ali se nima ta eerkev baš ločitveni želji kralja Henrika VIII. zahvaliti, da sploh obstoji? Henrik VIII. (I4f* 1 —1547) se je namreč hotel ločiti od svoje žene Katarine in se poročiti z Ano Bolevn, a mu papež tega ni dovolil. Zato se je odtrgal od Kima in ustanovil novo, anglikansko eerkev.
(Mimo grede: Ano Bo-lejn je dal pozneje ob-
Angleška monarhija
Zanimivosti In kurloznosti
glaviti, ko se je je naveličal in se mu je zahotelo nove žene.)
Angleži so Ano Bolevn prezirali, češ da je navadnega meščanskega rodu. In vendar je kralju rodila Elizabeto, poznejšo kraljico, največjo v angleški zgodovini: njej se ima Anglija zahvaliti, da je postala svetovni imperij.
Pod vlado Elizabete (1558—1603) so namreč Angleži ugnali špansko mogočnost in si rtelesili Škotsko.
•
Na Angleškem morga-nafskega zakona ne poznajo. To se pravi: kraljeva žena je kraljica z vsemi piaviuami in dolž-
nostmi kraljice; njen prvi otrok je vnaprej določen za bodočega kralja, ne glede na to, kakšuega rodu je njegova mati. Če naj bi se ta določba preuredila — kakor je hotel Edvard VIII.. a je vlada odklonila — bi bilo treba spremeniti ustavo, a ne samo na Angleškem, temveč tudi v vseh dominio-nih.
(Ko že govorimo o mor-ganatskem zakonu: Naj-znamenitejši — in morda tudi najusodnejši — mor-ganatski zakon zadnjih desetletij je bil nedvomno zakon med Vrancem Ferdinandom in grolico Zofijo Chotek: v Sarajevu umorjeni nadvojvoda se je moral namreč pred poroko odpovedati vsem
vladarskim pravicam za svoje bodoče otroke.)
♦
Kralj Edvard VIII. ne ljubi okostenelih tradicij. To je posebno nazorno pokazal ob zasedbi prestola, ko se je prvič podpisal. Namesto rimske številke, kakor je splošno v rabi, je namreč poleg svojega imena napisal arabsko :	Edvard	.	8.
•
Na Angleškem v nedeljo zvečer noben list ne izide, ker ne s m e iziti. Preteklo nedeljo zvečer so listi izšli: prvič v angleški zgodovini se je smelo kaj takega zgoditi.
O treh nezaslišanostih so pisali pouedeljski londonski dnevniki: 1. ministri so morali čez nedeljo ostati v Londonu, 2. v nedeljo je imela vlada sejo, in 3. po seji je šel predsednik Baldwin h kraljici materi Mary v avdienco.
Vse take in podobne stvari se namreč drugače na Angleškem ob nedeljah n e dogajajo.
srečala v Londonu mistra Ernesta A. Simpsona in ga je vzela za moža. Njen drugi mož je bil po rodu Kanadčan, toda živel je največ na Angleškem, in v Londonu sta se tudi no-voporočenca nastanila.
Kakor se spodobi, so lepo mrs. Simpsonovo kmalu predstavili na dvoru. Priklonila se je pred kraljem Jurijem V., priklonila se je pred kraljico Mary, in v drugo so se njene oči srečale z očmi mladega kraljeviča. Toda to srečanje je bilo zelo vsakdanje in prav tako kakor v San Diegu ni pO" menilo prav ničesar. Kajti resnici na ljubo moramo povedati, da med njima ni vzklila ljubezen na prvi pogled; takrat ni pač še nikomur prišlo na um, da bo lepa Američanka, takrat še skoraj tujka na Angleškem, nekoč igrala tolikanj važno vlogo v življenju bodočega angleškega kralja.
Usodno srečanje
Toda kolo časa se je vrtelo dalje. In usoda, ki je bila nekoč pripeljala Bessie v San Diego in potem v prestolno dvorano, jo je tisti večer pripeljala v zasebne apartmane waleškega princa. Njen mož, mister Simpson, je bil z njo in spotoma ji je pripovedoval, kako se je bil ob koncu vojne seznanil z Edvardom na fronti. Toda WalIisova ga je komaj poslušaia. Mislila je na svoj čedalje bolj rastoči uspeh v londonski visoki družbi in se je opajala z njim. Pod pokrovitelj« stvom lady Cunardove, vdove po Bac« chu Cunardu, mogočniku paroplovna družbe, si je hitro pridobila prijateljstvo lady Thelme Purnessove, takisto Anglo-američanke, sestre znamenite Glorije Vanderbiltove.
Lady Purnessova je bila tudi tista, ki je priskrbela Simpsonovima vabilo za nocojšnji večer.
Ali so Wallyne spreminjajoče se oči storile čudež? Ali njeni skrivnostni črni lasie? Ali njena prirojena eleganca? Drži le to, da je od tistih dob waleški princ začel vneto dvoriti mrs. Simpsonovi. Drži le to, da je od tistih dob zalo Bessie Wallisovo čedalje pogosteje klical po telefonu njen kraljevski prijatelj. Drži le to, da so jela prihajati pisma s kraljevsko krono v njeno stanovanje na Bryan-ton-Courtu...
Tako so ljudje kaj kmalu izvedeli, da Simpsonova vneto zahajata na gradič Belvedere, gradič, ki je bil Edvardu Waleškemu posebno drag.
Toda čim bolj je klila ljubezen med princem in Wally, tem kočljivejši je postajal položaj Ernesta Simpsona. Pri tej priložnosti je treba priznati, da je mož prestajal to preizkušnjo dostojanstveno in z veliko taktnostjo.
Sicer pa: kaj je neki mogel storiti? Spustiti se v ločitveno pravdo? Samo po sebi je razumljivo, da je po angleških postavah prepovedano v takšnih primerih klicati bodočega kralja pred sodišče. Zatorej je čakal.
Na počitnicah
Vse dotlej stvar še ni prestopila kroga ožjih znancev, široka javnost ni vedela še ničesar; izvedela je šele letošnje počitnice, ko je bil waleški princ že kralj Edvard VIII.
Jahta »Nahlin«, deviško bela kakor mlada poročenka, je rezala sinje valove Jadranskega morja. Bližalo se je obrežje... Kralj in njegova prijateljica Wally sta se naslanjala drug zraven drugega na ograjo krme. Gledala sta, kako se spodaj pod njima izgublja penasta ladijska sled kakor mušlinova vlečka. Sleherna beseda med njima ie bila odveč. Oblaki, valovi, zelene Wallyne oči, plavi kraljevi lasje, ki jih je kuštral vetrič — vse to je govorilo tajni jezik, ki ga razumejo vsi zaljubljenci tega sveta.
Medtem je ladja priplula do obrežja. Slišali so se že vzkliki mornarjev, ki so manevrirali k pristanku, in navdušeno pozdravljanje množice. V trenutku ko sta imela stopiti na suho, je Wally pokazala s prstom na celo kopico fotografov, čakajočih tam spodaj.
»Na naju merijo.«
Kralj ni odgovoril, le nebrižno je skomignil z rameni.
Sicer so pa gospodje fotografi vse tiste dni počitnic v jugoslovanskih primorskih mestih, na peščinah in v hostl le s težavo prestregli kdaj kralja samega na ploščo. Povsod sta Edvard VIII. in mrs. Simpsonova z roko v roki stopala mimo aparatov, kazaje se neskrbna kakor kateri koli zaljubljeni par. Ne samo da nista bežala pred vsiljivimi pogledi; narobe, zdelo se je celo, kakor da bi kralj najrajši vsemu svetu razodel svojo ljubezen.
Novodobna Pepelčica
Medtem je postajal položaj mistra Simpsona docela nemogoč. Misliti bo treba na ločitev. In Kanadčan si je izbral zelo viteško pot. Wally je vložila tožbo na angleško sodišče in je z lahkoto zmagala, kajti Ernest Simpson je pristal na to, da so ga zalotili v pariškem hotelu z neko zalo osebico, imenovano »Zlati knofek«.
Nadaljevanje na 1. str. v 5. stolpcu.
STEKLO.
PORCELAN!
Jljub mi
čeprav ga je
je dome
le za bobek!
Leden zimski dan. Ob zidu čepi fantek. Pred seboj ima košaro, v njej 'mandarine in jih ponuja. Skloniš se tn kupiš; ne iz usmiljenja; premrle otrokove ročice so te preprosile.
Premrlim ročicam si se odkupil, a ? J’. nerodni čeveljčki ropotajo za *eboj. ' Morda se je možeh ustrašil policaja, ki prihaja od nekod.
Vštric tebe hodi, s košaro zamahuje in te včasih od strani zvedavo Pogleda. Nehote začneš pogovor. »Kam pa zdaj, fantek? Greš domov?« »Kam, domov?« Razcapano čepico potegne na oči (tako delajo veliki, se hočejo pokazati, da jim nečesa ni prav nič mar) in se odreže: »Nimam doma.«
. In že ga ni več. Ustrašil se je, da Je povedal preveč, pa je smuknil v prvo ozko ulico. Fantek brez doma... n ■. kavarnah je toplo in prijetno. Prijetno? Nekaterim pač. Vsem pa he. Nešteto je mladih ljudi, ki čepe v »prijetnih« kavarnah iz dneva v aan in so jih zato že do grla siti. Ra si pomagati ne morejo. Razmere so krive, da si lastnega doma, ki si Sa zele, ve morejo ustvariti in jim vstane le še posedanje po kavarnah.
Najbolj žalostne brezdomce pa naj-f.ev® v gostilnah. Gostilne so zavetišča poročenih brezdomcev. Kaj So tudi taki? vprašaš. O, seveda! Rom imajo, pa ga vendar nimajo.
Nekoč so verjeli v dom in so si ga ustvarili Razočarani so. Zakaj, kako, kdoye? Oba sta želela, da bi bil njun novi dom prijeten in domač, pa jima Je spodletelo. Ostala sta pač sredi P°ti, le pri željah. In zdaj sedi mož v gostilni, dolgčas prodaja in neslanosti, pri tem pa mu je zares težko Pii srcu. Četrt za četrtjo naroča, dokler se žalostne misli ne zamotajo v Prijetno pijansko meglo.
. Kamor se ozremo, povsod brezdomci■ lz dneva v dan narašča vrtoglava številka ljudi, ki so brez doma. V čem Vendar korenini to zlo?
V socialnih razmerah, v sebičnosti Posameznika, v pomanjkanju smisla družino, za požrtvovalnost, v zna-Hčenem pojmovanju ljubezni.
Tako resna in brezupna se nam zdi zadeva, da nam skoraj manjka volje, da bi se z njo še ukvarjali.
Nikar tako! Če drugega ne, si vsaj vest izprašajmo in si odgovorimo od-
krito in pošteno: ali je v nas še hotenje ali vsaj komaj zaznavno hrepenenje po domeku, j>ki je ljub, čeprav ga je komaj za bobek«, kakor lepo in značilno pravi star pregovor?
Veš kako si predstavljam tvoj domek, prijateljica?
Smotrno je urejen, nobene navlake, red vlada v njem. Življenje, ki teče tod, je preprosto, a mamljivo v svoji enoličnosti in miru in urejenosti.
Mož je prišel z dela, vstopil je; z delovno obleko je odvrgel kopo skrbi. V domu ni ura gospodar, vendar je videti, da ljudje, ki žive v njem, znajo ceniti čas. Zato je soba prijetno topla, kosilo nared, in žena, ki je končala svoje kuhinjsko delo, ni strašilo. Snažna in prikupna je, tudi doma je spodobno oblečena.
On si misli: Kako dobro de, če imaš nekoga, ki te tako pozna, da ne vrta vate, če si potlačen in siten in sam ne veš zakaj; ki te razume, če mu tožiš o svojih skrbeh, če mu pripoveduješ o svojih ciljih. Kako je to lepo, če je ob tebi nekdo, ki se spozna na red, na kuho in otroke, zanima pa se tudi še za tvoje lastno delo. In ti pomaga, če treba.
Ona pa ve: Za eno mi je, za skladnost in sožitje v zakonu. Nalogo, ki sem si jo naložila, bom tudi izvršila. Moja dolžnost je. Dolžnost, ki ni težka, ker je prostovoljna.
Odpravil se je z doma, da uredi sitno in težavno zadevo. Sam sebi noče priznati, kako zelo ga stvar mori in teži. Kar tako iz navade (navezanosti na kaj moški ne pozna ali vsaj noče poznati!) se je obrnil in pogledal na okna svojega doma. Kdo bi si mislil! Možak je in mu ni do takih stvari, dobro se mu pa vendarle zdi, da je prav ta tremitek pogledala žena skozi okno in se mu nasmehnila. Najbrž je sobo devala v red, pa je tako iz navade pogledala za njim. Lepa navada to.
Težavno delo je pred njim, koraki pa so postali prožnejši. Tako mu je Bog vedi zakaj, kakor da je teža skrbi za polovico lažja. Da, da, za dobro polovico lažja.
Malo je besed, ki bi bile tako polne in sočne v svojem zvoku. D o m. Lepa, polna beseda, ki naj bi jo izgovarjali z resnobo in spoštovanjem.
Damijana.
Nekaj dobrega za praznike
Mrzla jedila imajo trojno vrednost. Gospodinjo razbremene, saj jih more pripraviti dan pred uporabo, ko ima še kolikor toliko časa za to, jedcem fo prijetna in zaželena sprememba v jedilniku; in še za nekaj so pripravka; za darila.
Vsaka gospodinja ima med znanci, prijatelji in sorodniki nekoga, ki ga za Božič obdaruje s košarico raznih dobrot. Koliko stroškov si more prihraniti. če te dobrote vsaj v glavnem napravi sama!
Božični prazniki niso več daleč, Pridnih gospodinj se že loteva praznična mrzlica.
Tvoje geslo v bližnjih dneh:
»Nekaj novega na praznično mizo!«
Mrzla mesna jedila:
Mrzla gosja ali račja pečenka
Perutnino osoliš znotraj in zuuaj in jo natreš z majerončkom ali z nekaj zmečkanimi kuminovimi zrnci. V prsno votlino deneš gosja ali račja jetrca in pol žemlje, ki si jo bila namazala s presnim maslom. Nožiči pritisneš ob trup, da 6° ne izsušita. Pečeš v gosji masti ali presnem maslu in pridno oblivaš Ko je sok čist in je meso mehko, odstaviš, in ehlajeno pečenko serviraš z žolco.
Nadevana svinjska krača
Iz cele krače izločiš kost; mesa pri tem ne smeš preveč prerezati. Nastalo vdolbino napolniš z nadevom iz sekljane teletine, jajca, žemlje, dušene čebule in šampinjonov. Kos zašpiliš ali zašiješ. Meso osoliš, potreseš s poprom in v masti spečeš.
Zvita pečenka
Iz telečje noge vzameš kost, meso potolčeš, osoliš in okisaš z limonovim sokom ter obložiš z ozkimi progami slanine. Meso trdo zviješ in prevežeš z vrvco, da obdrži obliko. Nalahno pomažeš s kisom in pustiš, da sloji dva dni na hladnem. Meso večkrat obrneš.
malce presnega masla spečeš v pečici.
Danska jetrna pašteta
500 g telečjih jeter (brez kože) pretlačiš v strojčku. Potem napraviš zmes iz: 120 g presnega masla (stopljene-ga), 10 g drobno zrezane prekajene slanine, 60 g zmehčanega beiega kruha, 1 žlice kisle smetane, '2 sesekljanih sardel, srednje velike zrezane čebule, soli, popra, pašletnih začimb, treh jajc, 1 žlice mesnega izvlečka a 1 i 9 fclic pečenkove masti, 200 g sesekljane
mastne svinjine, 50 g v kocke zrezanih kurjih jetrc. Zmesi dodaš pretlačena jetra in vse dobro premešaš.
Z maslom pomazano obliko za pudinge napolniš do treh četrtin s pastelno zmesjo, kii naj se kuha v vreli vodii 3 ure. Ko je pašteta mrzla, jo prevrneš na krožnik in jo okrasiš s tankimi listki kislih kumaric v obliki smrekove vejice.
Sladka jedila:
Arabska torta
120 g sladkorja in 8 rumenjakov mešaš in dodaš 120 g olupljenih, nastrganih mandljev, 40 g zmehčane, na majhne kocke narezane čokolade, 20 g v tanke proge zrezane citronade, 30 g nastrganih, s sladkorjem potresenih pomarančnih olupkov, 5 kosov po dolgem narezanih datljev. Končno vmešaš sneg 4 beljakov in 30 g krušnih drobtin. Pečeš na neprehu-dem ognju. Obliješ s kavno ali čokoladno glazuro.
Črna torta
35 g nastrganega črnega kruha opečeš na presnem maslu in ovlažiš z žlico ruma. Kruh in 70 g nastrganih lešnikov vmešaš v zmes iz 100 g sladkorja in 4 rumenjakov. Kot začimbo dodaš vanilijevega sladkorja. Končno vmešaš sneg iz 4 beljakov, ki si mu bila dodala 20 g moke. Pečeš na zmernem ognju in prevlečeš s poljubno glazuro.
Zimska torta
100 g praženih lešnikov na drobno zmelješ in stepeš z 240 g vaniljevega sladkorja
in 8 rumenjaki. V to vrne- ------------
šaš še 50 g presejanih piškotnih drobtin, 20 g moke in sBeg iz 8 beljakov. Spečeš v dveh oblikah. Ko se shladi, sestavi oba dela s temle nadevom; 140 g presnega masla in isto količino sladkorja s 3 rumenjaki dobro premešaš, dodaš 140 g zmehčane čokolade in žlico ruma. Tudi vrhnji del in obod torte pomažeš z nadevom in potreseš torto z zarumenelimi sekljanimi mandlji.
Torte lahko po vrhu okrasiš posebno le [K) s kandiranim sadjem, ki ga primerno zvežeš, da moreš sestaviti božično voščilo ali pa napraviti na glazuri zvezdo ali smrekovo vejico. Lepa je tudi torta, ki si jo po vrhu namazala z mezgo in nanjo v ljubkem neredu položila majhne zvezdice iz keksov. Lep okras za torte so tudi raznobarvni bonboni iz fondana. Z.
Prizanesljivo in brez prask čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo!
Cene naših tnalih oglasov so zmerne in času primerne!
Varuj se prehlada!
Telo mora pri takem ali drugačnem vremenu, vsem toplotnim spremembam nakljub, obdržati eno in isto toploto. Če je zrak, ki nas obdaja, mrzlejši od naše telesne toplote, bo ta prehajala od znotraj navzven. V našo škodo seveda. Pri tem pa med našo notranjščino in zunanjim svetom ni drugega ko tenka koža in obleka. Kože ei ni moči spremeniti, je pa zato potrebno, da se v hladnem letnem času oblečemo v primerno, toplo obleko.
Vazno je pri tem, da toplota naše obleke ni odvisna od njene debeline. Narobe, v debeli, pretežki obleki bomo neokretnejši, obleka nas bo izmučila, namesto da bi nas obvarovala pred mrazom.
Pri nakupu zimskih oblačil bomo pazili zato predvsem na to, da je tkanina propustna. Srajca iz še tako tankega platna ne bo hladnejša od
volnene, če je blago tkano dovolj rahlo.
Dežni plašči iz gumija so pozimi strup. Le če smo v mokrem vremenu (dežju, snegu) pri miru (sedimo na primer na vozu), so uporabni, ker nas, oblečeni na volneno obleko ali plašč*, varujejo mokrote, če se pa moramo v slabem vremenu in mrazu gibati, smemo nositi le propustno tkana oblačila, ki nas bodo varovala pred ohladitvijo in prehladom tudi če so malo vlažna. Ko prenehamo hoditi, pa oblecimo takoj suho in toplo obleko.	z.
Jaz nad vse! Krzno, bodisi kratkodlako ali dolgodlako, vedno prijetno vznemiri moje srce. Zimski plašč brez krzna: vprašam vas, ali je to sploh zimski plašč?
Letos je moda velikodušna pri materialu in oblikah, le pri barvah se je nekam zaletela. Saj so se včasih ženske branile vijolične obleke, boječe se opravljanja, da so že odcvetele, danes pa teka v vijolični barvi staro in mlado, in vendar smo vsi zadovoljni!
Če je moda pri oblekah velikodušna, je pri krznu kar radodarna. Moderno je vse mogoče krzno od severne in
rumenkasto rjave zapeljivke lisice do skromnih srebrnosivih polhkov. In vmes!
Ali poznate svetlega, tlačenega jan-čka, blestečega tjulnja, skrivnostno progasto divjo mačko, ponižni rjavi veveričji kožušček, zapetega odličnega psrzijanca, blestečega konja, sivkaste severne veverice, žoltega dihurja in baršunasto svetli seal?
Sama si izberi! Krzno dandanes ni več tako drago, da ga bi lahko nosila le »boljša« dama. Ta prizvok »boljša« je bil doslej podprt z denarjem, toda od danes naj ne bo več! Bodi tudi res boljša, kakor so bile dame včasih. Oblači se okusno in obnašaj se spodobno, pa boš boljša, kakor marsikatera »boljša« dama. Pa vrnimo se nazaj h krznu!
Izberi krzno, da bo primerno tvoji postavi, tvojemu plašču in kar je tudi važno, tvojemu žepu.
Najlepša za visoke postave je lisica. Srebrnosiva lisica na črn, rdečkasto-rjava na zelen in moder plašč. Rezana naj bo preprosto, oblika reverjev je le naznačena, zdi se, da leži lisica le rahlo okrog ram. (3. slika.)
Nižje krzno (konj, janček, perzija-nec, polh, veverica in mačka) je primerno in priporočljivo zato, ker ga moremo lepše ukrojiti in je cenejše. Na četrti sliki vidimo zelo zanimiv ovratnik iz dveh krznenih trikotnikov, ki se navzkriž zapenjata. Lepe in poceni sestave so: divja mačka na zeleno in sivo blago, polh in sivi janček na modre odtenke, lep in dražji pa je siv in črn perzijanec na vinsko rdeči, zeleni in modri barvi.
Vedno ljubek in mladosten je »deški« ovratnik, ni čuda, da se je vrinil tudi v krzneno modo. Takšen ovrat-
nik, podložen z blagom, vidimo na naši prvi sliki.
Elegantno učinkujejo ysemogoči kepi. Eden najlepših in najcenejših je gotovo kep iz seala. Na naši sliki vidimo tak kep; novost je ovratnik, ki ga zapira krznena ovratnica, prepeta s svetlo iglo.
Mufi morajo biti vedno moderni, ker v njih grejemo roke. Razlika med današnjim mufom in onim, ki ga je nosila naša babica, je le v tem, da nam služi moderni muf tudi kot torbica, saj se na notranji strani zapira na zadrgo.
Mislim, da sem zdaj navdušila za krzno tudi tiste, ki so ga doslej iz kakršnega koli vzroka dajale v nič.
Pripišem naj še to, da priporoča letošnja moda krzno tudi na obleke. O tem pa drugič l	Saška.
Žkne hdcla
o kralju Edvardu
Celo Angležem je prav malo znano, da je imel Edvard VIII., dokler je bil še waleški princ, svojo privatno telefonsko številko v londonskem telefonskem imeniku, kakor kateri koli drugi angleški državljan. Zatrjujejo tudi, da se je na klic navadno sam oglasil.
Nekoč se je več mladih uradnikov neke londonske velebanke zmenilo, da bodo pošteno potegnili svojega naj-mlajšega tovariša Browna, dobrega, le nekoliko počasi mislečega dečka. Povedali so mu telefonsko številko vvaleške-ga princa, niso mu pa izdali, čigava je ta številka.
»Stavimo, da ne boš priklical te osebe!« je dejal eden njegovih tovarišev po obedu in drugi je prešerno pritrdil: »Dobro, stavimo za pet šilingov!«
»V redu,« je odvrnil Brown.
»Toda povedati nam moraš natanko, s kom boš govoril.«
»Prav.« In že je Brown izginil v telefonski celici.
Komaj so se za njim zaprla oblazinjena vrata, so že njegovi tovariši udarili v prešeren smeh. »Ali jo bo izku-pil!« je vzkliknil eden in si pomel roke. In spet je zadonel bučen grohot.
Medtem je Brovvn nič hudega ne sluteč poklical številko in razvil se je tale dvogovor:
»Halo! Tu Edvard!« je rekel glas na drugem koncu.
Brovvn: »Kdo je tam?«
tValeški princ kratko: »Edvard!«
Mali Brovvn je bil sicer nekoliko počasnih misli, toda kot pravemu Angležu mu ni manjkalo poguma. In je de-jaL »Edvardov je precej v Londonu. Vaš priimek bi rad izvedel, gospod!«
Waleški princ je prisluhnil. Uganil je, da ga hoče nekdo za norca imeti Vendar je ljubeznivo vprašal: »Zakaj pa, moj ljubi?«
Zdaj pa je postalo malemu Brovvnu nerodno:
»Veste... tu je namreč Brovvn,.. James Brovvn iz ,City-banke-. Stavil sem s svojimi tovariši za pet šilingov, da bom dognal, kdo bo na telefonu.«
Na te besede je odvrnil vvaleški princ: »Res, mister Brovvn? Stvar je vendar nekaj več vredna, najmanj en funt! Povejte svojim tovarišem, da se je oglasil Old Bailey (londonsko kriminalno sodišče). Recite, da vam je ravnatelj, mister Edvard, to sam povedal.« In položil je slušalo nazaj.
Brovvnovi prijatelji so prebledeli. A kdo popiše njihovo presenečenje, ko je drugo jutro Brovvn dobil po pošti en funt. Pošiljatelj: Old Bailey, po naročilu mistra Edvarda...	(n)
Štedilniki, železnina
Franc GOLOB
LJUBLJANA. VVOLFOVA ULICA
lillilllll mn:
m
na
Roman las naših dni Po francoščini priredil Ž. O.
11. nadaljevanje Potlej si je s pretvezo, da jo gla-
va boli, izgovorila še par uric samote; hotela se je do dobrega odpočiti, preden pojde na dolgo vožnjo na Riviero.
Povedala mu je, da je naročila poseben oddelek v nočnem ekspresu; na postajo bo prišla natanko ob odhodu vlaka in se zanaša, da bo tudi njen mož točen.
Noel je vse to sprejel brez ugovora na znanje. In ko sta se zvečer dobila na lyonski postaji, sta bila oba zelo prijazna in polna vljudnosti drug do drugega.
Mercier še ni zadosti poznal nje, ki je postala njegova.žena, da bi ji mogel z obraza brati, kaj se godi v njeni duši. Zdelo se mu je samo to, da ima temne kolobarje pod očmi in da je videti zelo trudna.
Toda to se mu je nemara samo dozdevalo. Vzlic svojemu precej razvitemu opazovalnemu daru, si je dejal, je utegnil biti v zmoti.
Ko je bil malo prej predlagal mladi ženi, da naj leže spat, se je zdelo, da je zadovoljna, ker bo vendar že konec teh neskončnih pogovorov v dvoje; saj si nista imela ničesar drugega povedati, kakor obrabljene vsakdanje fraze, običajne med sopotniki, ki drug drugega ne poznajo in zato pač premlevajo kraje, ki so jih videli, in jedilnik v hotelih, kjer so prenočevali.
Takrat se je utrnila luč v njunem oddelku. Noel je presodil, da je njegova žena že legla, in ja vstopil, da leže še sam spat.
Marcela je bila naročila vse štiri postelje v kupeju; tako sta bili njuni ležišči drugo nasproti drugemu.
Sedeč na svojem ležišču se je Mercier tiho in napol tipaje preoblačil za v posteljo. Sezul si je čevlje, slekel suknjič in telovnik in ju zamenjal z nočnim jooičem, odložil ovratnico in ovratnik — same neznatnosti, potrebne sicer, a kaj tnalo poetične; Marceli, ki ga je opazovala izpod priprtih trepalnic, so se zdele kar žaljivo domačne.
In tedaj je mlado milijonarko vnovič obšel občutek potrtosti ka
krat priča, ne da bi se bila za to le zmenila — prav to je bila tista kapljica, ki je zaradi nje prekipelo njeno srce.
Solza grenkobe ji je zdrknila po licu in kmalu za njo še druga, in v grlu se ji je utrgal ihtljaj.
Mlada žena se je čutila silno nesrečno.
Le zakaj se je šla možit s člo-
zelo dobro delo, čeprav ni. vedela, kaj pripoveduje. Sele ob njegovi domači besedi ,dete moje' se je zdrznila. Obenem se je tudi zavedela, da jo je prijel pod roko, hoteč jo stisniti k sebi. Sunkovito se mu je iztrgala.
»Kaj neki bi mogli storiti zame?« je vprašala malone sovražno.
»Ce želite, lahko še danes uredim
vekom, ki ga sploh poznala ni! Ali j vse potrebno, da se razdružijo vezi,
ni mar ravnala kakor nespamet-nica, ko ni premislila, da je za dekle važno le eno: da ne zapravi svoje zlate svobode in da ohrani up v srečo vse dotlej, dokler je ne pričaka?
In prav to dobroto, to neodvisnost je šla žrtvovat.
Komu v prid, še povrh? človeku, ki ga še prav poznala ni, možu, ki ga je kupila in ki se ji je piodal za denar.
Gnus nad tem nepopravljivim dejanjem je bii v njej tisti trenutek tako nepopisen, da je dala svoji nesreči auska v krčevitem ihtenju.
Noel je bil že zadremal, ko se je zdajci vzpel in prisiuhnil.
Zaslutil je dramo, ki se je odigravala poleg njega, in v enem skoku je bil na nogah.
Sklonil se je k mladi objokani ženi in jo je skušal potolažiti. Prijel jo je pod roko, hoteč jo ljubkujoče stisniti k sebi — prav tako kakor bi bil storil z nebogljenim otrokom.
»Dete moje, kaj naj storim, da1 vas potolažim?«	i
Mladi mož je čutil, da ji solze dobro store, saj se .je moralo že toliko pridušenega ihtenja naku-pičiti od jutra v njej. Dejal si je namreč, da je uganil, zakaj se je mlada milijonarka vrgla v tolikanj nenavaden zakon.
Kadar se takole lepo. zdravo in bogato dekle, kakor je Marcela, zateče k Morelu, da ji poišče moža, in še s tako čudnimi pogoji povrh, si tega pač ni moči drugače razlagati, kakor da je hotela po vsaki ceni iztrgati iz svojega življenja ljubezen — bodisi že na videz, ali pa zares.
Vsakteri moški, ki bi se z njim poročila v normalnih okoliščinah,
ki naju vežejo, in vam vrnem pro
stost.«
»Mislite, da mi res lahko vrnete prostost?« je vprašala, začudena, da ji je iz lastnega nagiba to predlagal.
»Da, mislim... Vso krivdo prevzamem sam, da boste lahko vzeli njega, ki ga ljubite... če je tudi on prost, seveda.«
Mlada milijonarka ga je strmo pogledala, že nekaj minut ni bilo več solz v njenih očeh.
»O kom govorite?«... Kdo naj bi bil prost?«
»Mož, ki se vam toži po njem in ki ste zaradi njega drli v ta bedasti zakon...«
Obmolknil je, potem je pa mehkeje povzel:
»Vidite, dete moje, človek se nikoli ne sme iz obupa ženiti ne iz
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Sistl obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, mouga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
kor dopoldne, ko je prvič videla ta bi zahteval, da ravna z njim ka-zakon v tolikanj obupni luči.	kor s pravim zakonskim možem;
Ta človek, ta neznanec je zdaj hotel bi uživati vse pravice, ki bi njen mož! In ona mu je dala pra- mu šle; in hočeš nočeš bi morala vico, da sme vpričo nje delati take Marcela prenašati njegovo Iju-nespodobnosti, kakršna je sezuva- . bežen.
nje nogavic.	I Mercier je iz tega sklepal, da se
Takele navidezne nepomembnosti je mlada milijonarka hotela s znajo včasih biti vzrok kaj nena- (takšno poroko samo ljubezni iz-dejanih duševnih prevratov.	I nebiti in vsega, kar je z njo v zvezi.
Takšno početje njenega moža se j Toda mladi mož si je tudi dejal, ji je zdelo nedostojno — čeprav bi ( da je Marcela videti preveč zdrava, se ji zdelo docela naravno pri vsa- da bi ji mogel podtikati kakšno te-kterem neznancu, ki bi zaradi na-! ieSno hibo ali siceršnjo napako; in ključ j a svoje številke delil z njo tako je bistro presodil, da se je isti spalni oddelek. To se ji je na misel o tolikanj prenapeti poroki
potovanju že nekajkrat pripetilo, ko se ji ni zdelo vredno najemati zase vse štiri postelje.
In prav to preoblačenje v spalnem vozu, ki mu je bila že toliko-
Smrt plešavosti .Morana'
V
£L A VO S1
,KjO RhUfC
MOOtdm KOJMtllKA Špur CijendSviKOi boci DinAc
je vsakomur potrebna, to dokazujejo mnogo-številne zahvale dan za dnem.
»MORANA«, dišeča kozmetična tekočina, ne glede na stanje las uspešno pomaga.
Tako] izginejo prhljaji, et comi, lišaji itd Hrani Jase, krepi korenino.
Takoj ustavi izpadanje las in na plešastem mestu zrasejo novi lasje.
Zahtevajte v frizerskih salonih umivanje glave samo z »MORANO*. Pošiljamo po povzetju steklenico din 40'—, poštnina din T—.
Moderna kozmetika »Morana« Split
Ako ne boste zadovoljni r upehora, Vam denar vrnemo.
mogla poroditi samo v možganih ženske, ki jo tare nesrečna ljubezen.
Dejal si je tedaj, da se je Marcela omožila iz obupa, da se maščuje nad svojim nezvestim, ali pa da zbudi ljubosumnost in kes pri svojem dragem, ker jo je nemara preveč zanemarjal... Če ni hotela s tem samo prikriti svoja prava čustva do koga drugega...
Takšne so bile torej misli mladega poročenca, ko se je sklonil k nesrečni Marceli, da bi jo potolažil. In njegove besede tega tudi niso prikrivale.
»Ne bi bil smel pristati na vašo željo, da se ne bova tri tedne sestala.« je menil, majaje z glavo, »če bi bila bolje poznala drug drugega, bi se bili že prej zavedeli svojih pravih čustev in nevšečnosti te romantične poroke... Jaz sem bil starejši in bolj izkušen, zato bi bil moral slutiti, da vam bo nekoč žal... Toda prepričani bodite, dete moje, če lahko kaj za vas storim, da vara bom rade volje ustregel...«
Mlada žena ga sprva niti poslušala ni. Noel je govoril tiho in ljubkujoče in to ji je v njeni bolesti
trme: misleč, da bo drugega pičil, zadene le samega sebe.«
»Jaz se nisem iz obupa m ožila,« je odgovorila Marcela in vnovič so jo posilile solze.
Noel je stisnil k sebi to objokano glavico in jo je nežno pobožal po laseh.
»O, vem... Obup človek čuti, a popisati ga ne zna... In vendar je bila misel na nekega drugega, ki vas je pognala v ta nenavadni zakon.«
»O, ne,« je po pravici priznala Marcela. »Nobenega drugega ne poznam.«
Toda Noel temu zatrdilu očividno ni prav verjel.
»Tak niste davi na županstvu zaradi nekoga drugega jokali?« je vprašal začudeno.
»Kaj pa mislite?!« se je razvnela in zavihala nos. »Zakaj naj bi za kom jokala?«
»Nu, mislim si; pač, da je temle solzam na vašem obrazu krivo spoznanje, da je med vatna vsega konec.«
Kljub njenemu obupu je Marcelo posilil smeh. Zmota njenega moža se ji je zdajci zazdela zabavna.
»Oho! Nekam nagli se mi zdite pri sklepanju!« je vzkliknila. »Povem vam, da se motite in da se ne jokam zato, ker bi se mi po kom tožilo.«
»Tak po nikomer se vam ne toži?« je počasi zategnil Noel, ugibaje na tihem, kaj neki je vzrok njenega pbupa.
»Ne, po nikomer!«
Vnovič se je zasmejala.
»Kako zabavni ste! Tak ste mislili...«
Useknila se je, potlej si je pa obrisala oči in povzela:
»če bi bila v koga zaljubljena, kakor mi hočete dopovedati, bi si bila pač njega izbrala, ne?... Denarja premorem hvala Bogu dovolj, da bi lahko spravila s poti vse nevarnosti.«
Mladi mož ni odgovoril. Dejal si je, da v ljubezni denar ni vse In da marsikaterim težkočam z njim ne prideš na konec,
»Vidim pač, da jokate, in če pravite, da ni ljubezen temu vzrok...«
»Povem vam, da o tem niti go-
vora ni, da niti govora biti ne more! Hudo mi je bilo le zato, ker sem se na lepem zavedela, kolikšno neumnost sem storila, ko sem si vas izbrala.«
»Hvala!«
»Misel, da imam moža, ki sem si ga kupila, se mi je zdajci zazdela tako neverjetna, da me je pri priči minilo vse zaupanje vame...«
»Če ni hujšega, si vam pač ni treba beliti glavo!«
»Kako da ne, ko sem pa za zmerom uklonjena!«
»Jaz tudi!« je mirno pripomnil Noel.
»O, vi ste moški, pri vas je druga.«
»Rekel bi, da sta neodvisnost in prostost za moškega mnogo dragocenejši dobrini kakor za žensko, kajti le-ta je svoj živ dan jetnica svojega spola in svoje sramežljivosti ali svojih predsodkov.«
»že mogoče... Toda vi... vi ste pri tej zadevi... dobili... vsaj odškodnino!«
»Ah, res, denar!«
Obmolknil je, potlej je pa dogovoril :
»Ali ne bi hoteli biti tako dobri in pustiti ob strani denarno plat? Verjemite mi, slepi vam oči... tudi nasproti meni! Izobražen in dobro vzgojen moški se lahko vsak trenutek bogato oženi in ni nikjer zapisano, da bi moral vzeti prvo, ki jo kje sreča, in se zadovoljiti z njo.«
»In vendar ste vi tako storili!«
»Pardon,« je menil mirno mladi mož. »Pozabili ste, da sem zbežal pred neko zeleno oblečeno plesalko in da sem se vrnil šele tedaj, ko so mi povedali, da gre za neko drugo...«
Marcela se je ob spominu na ta pripetljaj nehote nasmehnila.
»Res je. Torej ste si me nekako izbrali.«
»Rajši sem vas videl ko katero drugo, to vsekako drži. Toda zdi se mi, da tudi vi...«
»O, jaz...«
»Pravili so mi, da ste si ogledali več kandidatov...«
»To že, toda od tod pa do sklepa, da sem si vas .izbrala' — ne, to bi bilo vendarle nekoliko pretirano!«
»Ko pravite, da ni v vašem srcu nobene druge moške podobe... da se vam po nikomer ne toži...«
»Tega ne pravim samo:	to
trdim !«
Nasmehnil se je; njena odločnost ga je zabavala.
»Nu,« je menil veselo, »če se vam res po nikomer ne toži, bom pa nemara tudi jaz dober!«
»O!« je oporekla in se zgrozila. »Nekam hitri se mi zdite!«
»Smrt božja — ko je pa pot prosta!«
Dotlej se je nevede dotikala Noe-lovih ramen. Takrat se je vnovič odtrgala od njega.
»Ali vas moram že zdaj opozarjati na najin dogovor?« je menila, delaje se užaljeno.
»Nikarite se preveč truditi!« jo je veselo. zavrnil. »Imeniten spomin imam in ta trenutek me prav nič ne mika, da bi kršil pogodbe. Toda kot svojemu možu mi vsaj to veselje privoščite, da mi ne bo treba tekmovati s podobo iz vašega spomina —• s podobo, ki bo tem mogočnejša, čim bolj jo bo vaša ženska domišljija nehote krasila z vsemi odlikami, ki jih pri meni pogrešate.«
Marcela se je porogljivo našobila. »Tak se bojite primerjav?« »človek se jih mora vselej bati, kadar ni boga ljubezni, da bi drugemu prizanesljivo zavezal oči.«
»Eh!« je zategnila, nekoliko potolažena po tem neprisiljenem kramljanju. »Morda je pa le bolje tako in sem bila nespametna, da sem se jokala: ta zakon z vami le ne bo tako smešen, kakor se vidi na prvi pogled.«
»Menda,« je pritrdil. »Posebno če bo imela draga madame nekoliko dobre volje in mnogo prizanesljivosti z menoj... S svoje strani bom pa prispeval kar najiskrenejše spoštovanje in vljudno galantnost... V takšnem okviru utegne biti najin zakon hudo spodbuden in bi znal dajati zgled vsem novodobnim mladim zakoncem.«
»Bravo! Imenitno! Na vse zadnje bom še verjela, da sem napravila dobro kupčijo, ko sem si vas izbrala.«
»O tem sem tudi prepričan,« je menil, ne da bi bil trenil z očmi. »Vsekako boljšo, kakor sami mislite.«
Njegov dvoumni nasmeh ni izdal, ali se šali, ali misli za res. Mladi mož ji je pomagal, da se je udobno zleknila na ležišču.
»Ali smem upati, da boste zdaj mirno spali?«
Vam bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline.
Ne bodite sovražnik samemu sebi!
Bolečine v PREHODNIH LETIH it» pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj.
Ali Vam je nadležna DEBELOST?
Ali hočete postati VITKI? Potem pijte Hersan čaj!
Zakaj bi trpeli za REVMATIZMOM in PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine.
Hersan čaj polnaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili).
Ali res ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC?
Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC pri:
»RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1.
Reg. S. štev. 19834-33.
»Da,« je odgovorila malce porogljivo. »Ali me niste mar pravkar prepričali, da sem tako rekoč zadela glavni dobitek v zakonski loteriji? želela bi le, če nočete, da bi začela o tem dvomiti,« je povzela nato, delaje se zdajci pretirano sramežljivo, »da ne bi več dolgo stali zraven mene v samih nogavicah. S stališča spodobnosti se mi zdi, da greste vendarle nekoliko predaleč!«
»Res je, zato vas tudi prosim, da mi oprostite. Toda če želite, da me ne boste spet videli kraj svojega ležišča v še bolj pomanjkljivih oblačilih, vas prosim, ne začenjajte novega jokanja! In preden vas pustim, madame, da grem spat, vam še nekaj priznam: ženskih solz se strašno bojim. Ali so iskrene, in se ogorčim, ko vidim, kako ženska joka, ne da bi jo mogel potolažiti — ali pa niso iskrene, in takrat me oblije kurja polt, ker moram gledati -takšno solzavo komedijo.«
Medtem se je bil vrnil k svojemu ležišču in se je zleknil na njem.
Pri Noelovih poslednjih besedah se je Marcela zdajci vzpela na komolcih. Obšla jo je bojevitost.
»Ali bi smela vedeti, dragi gospod, v katero kategorijo ste deli moje solze?«
»Vaše?« je zategnil Noel.
Potem se je pretegnil in malomarno zazehal. Potlej šele je nadaljeval:
»Vaše sem del v kategorijo dobrodejne rose, ki pomaga soncu, da cvetke vzcveto. Vaše solze so otroške... solze nedolžnega otroka, ki še ne pozna težav življenja in se podzavestno razjoče, ker se mu je zvezda utrnila na nebu, ali pa ker mu je dež razkuštral zlate kodrce... Vaše solze, madame? žal mi je, da vam moram reči: brez utemeljitve so, brez globine, pa tudi brez posledic, zgolj za to, da vam potolažijo živce. S tem, ljuba moja prijateljica, vam želim prijetno spanje in voščim lahko noč... Neizkušen deklič ste še in jaz vaš pokorni služabnik.«
Potegnil je odejo k sebi in se obrnil, da bo zaspal. Tako seveda ni videl oči, plamtečih od ogorčenosti, ki jih je zdajci uprla vanj njegova sopotnica.
»Deklič!... Podzavestne solze!... Ljuba moja prijateljica!...«
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHEROLD
D.Z.O.Z. ZAL, f rsORNtCE G L AS a/L
MAR/BOR it im/'
Marcel Allalrt In Plerre Souvestre:
r i m I n a I n l
1,1. nadaljevanje
Z T>ixnnovinii ključi je odklenil nadzornik vrala. V pritličnih sobah nieta »ašla ničesar sumljivega, zato eta krenila v prvo nadstropje. Tik Dixonove spalnice je bila neke vrste ropotarnica 5n vrata v njo so bila na etežaj odprta. Na tleh so ležala pisma in razne listine.
Juvu ee je zdel nered eumljiv. Prižgal je slepico in stopil dalje noter. Zdajci je mirno dejal:
»Kajpak, vlom v blagajno!«
Velika železna blagajna, pritrjena »a zid, je bila na več krajih navrtana.
Na prvi pogled je Juve ugotovil, da M vlom izvršili strokovnjaki... Najprej f?a je seveda zanimalo, ali eo s-p^oh kaj ukradli in kdo bi utegnil biti vlomilec.
Pozorno ei je ogledal tla, potlej je pa vzel nekaj od stopinj umazanih listin v roko. Z merilom je koj izmeril dolžino in širino in si ekrbno zapisal Jnere. Potlej je odšel na vrt, ne da bi ee zmenil za eoeedno eol>o, iti je ležal v njej laetnik vile pod nadzorstvom doktorja Plaesina. Orožniški vodnik mu je koj |io prihodu na vi t javil, da ®e je Dixon prebudil.
Juve tudi ni hotel v Dixonovo sobo skozi vrata, temveč je splezal po lestvi navzgor.
Pri vstopu je ugotovil, da so bila orožnikova opazovanja točna, zakaj v sobi res ni bilo opaziti nobenega nereda. Na medeninasti postelji je ležal orjaški Dixon.
Juve ee je predstavil zdravniku in se s toplimi besedami pozanimal za *'anjenčevo počutje.
»Mister Dixon je močno zmlinčen, gospod Juve, v pravem pomenu besede zmečkan. Prava sreča, da ima tako močne mišice, 6icer bi ga pritisk zmlel...«
Juve si je oddahnil. Zdravnikova diagnoza ga je močno zanimala, zakaj spomnil se je, da je pred kratkim že slišal nekaj sličnega. Saj res, lady Bel-thamovo je bdlo popolnoma zmečkalo; vse njene mišice so bile zmlinčene in ■vse kosti zdrobljene...
Niti z očesom ni trenil, ko se je spomnil te skrivnostne smrti, temveč je začel, zvest 6voji metodi, Američana tako logično in tako jasno izpraševati,
da mu je bilo treba samo odgovarjati.
»Povejte mi, mister Dixon, kaj se je zgodilo v mAndla noči? Bržčas ste še snoči večerjali v Parizu?«
»Ne, gospod, doma sem bil, popolnoma sam...«
»Ali zmerom doma večerjate?«
»Ne, toda včeraj sem imel od petih do sedmih trening, ker bi se moral jutri biti z Johnom Samom...«
Čez nekaj 6ekund je Juve spet povzel:
»Ali mislite, da je vaš nasprotnik John Sam v kakšni zvezi z vašo nesrečo? Ali se je mar hotel ogniti boju?«
»Izključeno 1 Črnec je pošten športnik in mu takšne nečedne stvari še na um ne pridejo. Razen tega stanuje v Bruslju in bo prišel šele jutri v Pariz...«
>Kaj ete delali po večerja?«
»Poetrežnico sem poslal domov, zaprl sem vsa okna, zaklenil vsa vrata, potlej sem pa legel spat.«
»In kaj se je potlej zgodilo?«
»Kmalu sem trdno zaspal, toda ponoči me je zbudil čuden šum. Zdelo se mi je, ko da bi podgane glodale vrata. Skočil 6em pokonci in udaril s pestjo ob vrata, da bi napodil nadležne živali. Šum je resda ponehal in spet sem zaspal.
»Kakšne četrt ure pozneje sem se znova zbudil; zdelo se mi je, da sem slišal korake na stopnicah...«
»Takrat ste pač menda pogledali kal je?«
Američan se je nasmehnil:
»Gospod komisar, menda me nimate za strahopetca?... Res sem hotel pogledati kaj je, toda — in zdaj pride tisto nerazumljivo — ko sem iztegnil roko na posteljno omarico, da bi prižgal luč, sem začutil, da se je nekaj vrglo na mojo posteljo in začelo vleči za rjuhe, še preden sem utegnil pogledati kaj je, sem bil že ves ovit ko kos zvite šunke. Desno roko, ki sem jo držal iztegnjeno, mi je nevidni napadalec nenadejano pritegnil k telesu — in od tistega trenutka dalje sem se dobrih deset minut z vso močjo boril zoper ta strašni, nepojmljivi objem, ki je postajal od minute do minute trši...«
»Laso bržčas!« je tiho dejal zdrav-
nik, ki je tanko prisluhnil pripovedovanju.
Juve ni odgovoril; imel je svoje misli... Zdajci je vprašal:
»Ali ste si sploh lahko mislili, kaj vas tako stiska?«
»Niti malo ne. V sobi je bilo temno ko v rogu. Ničesar nisem videl. Samo to se 6pomnim, da je bil objem čudno hladen, skoraj vlažen...«
»Moker laso!...« je spet pripomnil zdravnik in prikimal z glavo, zakaj bil je prepričan, da je pogodil resnico.
Juve ni bil tako brž zadovoljen; z namrščenimi obrvmi in z nagubanim čelom je vprašal dalje:
»Ali ste morali rabili mnogo moči, da ste ee ubranili hudega pritiska?...«
»Nečloveško moč, gospod komisar. Če bi ne imel tako jeklenih mišic, bi me bila tista skrivnostna reč gotovo zmlela.«
»Imenitno,« je odgovoril Juve, »saj to je — kar sem hotel vedeti.«
»Vam se zdd to imenitno?« je nekam začudeno vprašal Američan.
Juve se je z nasmeškom opravičil. Dejal je, da je z njegovim popisovanjem zadovoljen samo zato, ke-r se nekam ujema z njegovimi domnevami
Juve je bil resda čedalje bolj prepričan, da sta si napad na Američana in umor lady Belthamove v bistvu zelo podobna. Torej je moral imeti v obeh primerih isti človek svoje prste vmes! Američan se je na srečo rešil, saj spričo njegovih jeklenih mišic ni to nič čudnega; nesrečna slabotna ženska — lady Belthamova — se pa ni mogla 7. ničimer ubraniti jeklenega prijema!
Spričo podobnosti obeh hudodelstev je Juve sklepal: Včerajšnje srečanje Dixona z lepo Jozefino torej ne bo zgolj slučaj; tudi Chaleck in Loupart nieta bila le slučajno v »Krokodilu«; jasno je. odkod veter veje! Brez dvoma so se hoteli malopridneži znebiti Dixona. Pa še okradli so ga povrhu — kar tako mimogrede!
Juve je vprašal dalje:
»Ali ste imeli mnogo denarja v blagajni?«
Američan se je zdrznil:
»Ali so me oropali? Ali je vse izgubljeno? Prosim vas, povejte mi, brž mi povejte, ali je blagajna prazna?«
Jtrre j« pritrdilno prikimal.	1
Dixoai je komaj e lasno spregovoril: |
»Pet sto tisoč frankov, gospod. Pet; sto tisoč frankov eo mi ukradli. Sicer notrim denar zmerom sproti v banko, le tokrat eem ga imel že &tini dni doma. Prav danes sem ga hotel vložiti... Zdaj se točno spomnim, medtem ko sem se boril z nevidno pošastjo, sem slišal v ropotarnici korake, malo potlej razbijanje in vrtanje... Ti lopovi so mi jo nesramno zagodli!«
»Nikar, nikar se ne razburjajte!« je dejal zdravnik. >še vročico utegnete dobiti. Ne sanem vam dovoliti nadaljnjega razgovora.«
»Samo še trenutek,« je prosil Juve. »Še nekaj važnih vprašanj imam na jeziku.«
Komisar je začel naglo zasliševati dalje:
»Kako dolgo vas je nevidna pošast držala v krempljih?«
»Najmanj deset minut... potlej nisem ničesar več slišal. Trpel sem grozne bolečine; kar vznak sem padel na posteljo, in potlej — sem bržčas omedlel...«
»Ali za gotovo niste več vstalu?« je vprašal s posebnim poudarkom Juve.
»Prav gotovo ne.«
»Vrata od spalnice so bila potemtakem vso noč zaklenjena?...«
»Vso noč!«
»In razbito okno — pa streli ob šestih zjutraj?«
»To imam jaz na vesti.« je dejal Američan, »iz postelje sem streljal, da bi ljudi opozoril.«
»To sem si koj mislil,« je pripomnil Juve.
Potlej je pokleknil komisar na tla in si natanko ogledal preprogo. Ničesar ni našel, le na medvedjem kožuhu pred posteljo je opazil nekaj lepljivih kapelj krvi; zdelo se je, da je morala tod- čez smukniti kakšna spolzka gmota...
7. Čudno,* je zamrmral Juve.
Potlej je odgrnil baržunasto zaveso na vratih, in ko ei je vrata natanko ogledal, ni mogel udušiti vzklika začudenja. Kakšnih deset centimetrov nad tlemi je bila v vrata vžagana okrogla luknja, kakšnih petnajst centimetrov v premeru.
»Ali ete vi izžagali to luknjo?« je vprašal Juve.
»Čemu neki! Še živ dan je nisem opazil!« je presenečeno odgovoril Američan.
Doktor Plassin je bil navdušen spričo Juvovega odkritja.
»No vendar! Saj eem že precej v začetku dejal, da je bil laso. Skozi to luknjo ga je napadalec vrgel v 6obo...«
»Takšen metalec lasa se do današnjega dne še ni rodil,« je komaj slišno zamrmral Juve.
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek!
Pod oknom ye klical vodnik Ver-dder:
»Gospod komisar, postrežmica je tu...«
Juve je pogledal na uro:
»Pol desetih; še utegnem...«
Stopil je k oknu in odgovoril orožniku:
»Naj počaka, precej pridem.«
XLV1I Nova ('led
Juve je bil strašansko slabe volje. Tekal je po eobi gor in dol, ne da bi spr<govoril besedico. Fandor je na poV čepel v klubnjaku in nestrpno kadil cigareto za cigareto. Oba sta vneto nekaj premišljevala. Človek bi zblaznel, ei je ponavljal Juve. Loupart, Jozefi-na, Chaleck, zdaj pa še ta preleti Di-xon — kako naj le človek zasleduj« toliko sledi b k ra tu — in povrh še p<> nobeni kaj prida do cilja ne prideš. Strela z jasnega!
Naposled je Fandor prekinil molk:
»Trdno sem prepričan, da Dison nima niti najmanjšega opravka e tenu lopovi. Verjetneje se mi zdi, da je Loupart v. Jozefiuino pomočjo izvrši! vlom pri Američanu.«
»Zastran mene,« je godrnjavo odgovoril Juve. »Zadeva ne prav malo zanima. Zanima me zgolj tisti skrivnostna ,laso‘, ki o njem venomer trobi doktor Plassin. Če to uganke rešim, boin rešil še marsikaj. Edino to je zda.j važno!«
»Po kaleri sledi jo boš ubral? A K boš Dixonovo hišo še dalje nadzoroval?«
»To je brez pomena, tam ne bo kaj prid«. Z druge strani bom zagrabil.
Nadaljevanje na 8. strani
7. nadaljevanje
»Odprite ušesa in oči,« je spregovoril polkovnik Strong iz ev&jega mračnega kotička, »...o, vi bratje s te in z one strani hribovja... Mi že netimo plamen! In Alah se bo z jeznimi očmi oziral na vas in bo z jeznimi ušesi poslušal... če ne boste tudi vi z nami... dokler ne bo vsa resnica eno samo plameneče morje...«
Zdaj ee je zdelo ukletje prebito. Pritrjevalni klici in kriki so se oglasili z vseh strani.
»Aj! Mi netimo plamen!«
Neki duhovnik, nekakšen mulah, je zdajci stal v sredini krčme. Njegova glava je bila golo obrita. V očeh eo ee mu utrinjali bliski. Njegov izžeti obraz je drhtel. Vee razjarjen je za-isel svoj govor in kar je govoril, me je navdalo z zanosom. Pripovedoval je, da eo mohamedanci z Azijskega vi-Savja že zdavnaj netili plamen. In veliki shod, ki ga je omenil brat, ni več daleč. Ze je naipovedan. Brat naj le pride in irteši svojo nestrpnost. Takrat bo na lastne oči videl in na lastna ušesa slišal, da je vse pripravljeno.
Prekrasno... preimenitno... Slrong je zadel v črno in jaz sem ga občudoval-
In kar smo potlej še slišali, nam je bilo do kraja zadosti, čez nekaj dni, namreč natanko čez štiri dni, bo obod, tu v Pešavarju. Kdor hoče priti poslušat, mora samo geslo poznati.
Geslo... no. niti trenutek nisem dvomil, da ga ne b: Binne ali Strong ali pa oba že v prihodnjih minutah poznala.
In veS nocoj ree nismo hoteli izvedeti, zakaj spet eo pričeli govoriti o božji poti v Meko
Strmel sem v Binnsa. ki me je za hip ošinil s pogledom — in Binns mi jn prikimal.
No torej: geslo že pozna!
Vstal je in prosil svoje brate dovoljenja. da sme oditi k počitku, in medtem ko jim je voščil Alahov blagoslov, se je izmuznil in izginil.
Četrt ure kasneje sem storil še jaz takisto.
Ko smo se pred obzidjem spet eešli. iem Binnsa najprej vprašal:
»Kje ste pa staknili ta zeleni turban ?<
»Mir.« je odgovoril, »zastran tega popoln mir! Bom že o priložnosti pojasnil.«
»Prav,« sem odgovoril, »le kje ste Hardcaotia pustili?«
Možje, ki se niso bali smrti
Mi, mvLm
DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA' V INDIJ
»Dojenčka?« se je skušal spomniti, »ta sedi za vogalom v kavarni.«
Zavili smo tja in res je sedel naš dojenček za mizo. Njegov turban se mu je malo zmaličil in njegovi ko slama rumeni angleški lasje eo mu prešerno kukali izpod njega. Na vso srečo ni bilo to v tej zavrženi kavarni nič takega in Binns mu je spretno potisnil radovedne kodre spet pod pokrivalo.
Polkovnik je bil vesel, da nikoli tako.
»Zdaj pa brž k Allanuk js ukazal.
Saj res, k Allana!
Allan je bil po poklicu veletrgovec, sam Bog si ga vedi s čim. Za to se nismo nikdar zanimali. On je bil najimenitnejši človek v Pešavarju, njegova žena pa najmlajša osebica v vsej Indiji. Že nekaj mesecev je prebival tukaj, jutri se bo pa odpeljal spet čez n«orje in se je nocoj slavnostno poslavljal.
Torej brž domov, cunje dol in frak nase!
Veselica pri Allanu je bila že pošteno v razmahu, ko smo prištorkljali.
Plesati so že, da se je kar kadilo.
Kakšnih šestdeset oseb se jih je zbralo, šunder je bil pa tak, ko da bi jih bilo najmanj sto. Kolovratil eem po sobanah, pozdravil sem tu in tam znance, a potlej, blizu palme ob oknu — eem obstal ko ukovan.
Svojim očem nisem verjel.
Komaj sem prišel do sape, sem brž poiskal polkovnika Stronga. Zabubil s*} je bil v pogovor z majorjem Dun-neyem in »prva ga nisem mogel spraviti vstran. Oba eta jahala i6tega konjiča, in 6ioer konjiča o kačah, in oba e'a bila doma v tej strahotni vedi, oba sta pošiljala strokovnim zoolo-1 škim listom nešteto prispevkov, bila sta častna člana neštetih zooloških | društev in kjer koli sta se ta dva
sicer priljudna moža eešla (in sešla eta se kakor se je zdelo zmerom), sta se pogovarjala o kačah.
»Tak pustile mi vso] urico zasebnega življenja!« me je besno nahrulil polkovnik Strong, ko eem ga prosil za razgovor. In major Dunney je nekaj zamrmral o mladih častniških stremuhih, ki se ceio v fraku ne morejo znebiti vonja po komisu.
Nisem mu zameril. Bil sem preveč razburjen.
Polkovnik Strong me je sprva poslušal prav nerad in zehaje, po.lej je pa vzrojil.
»Vraga,« ie zarenčal, »ali imate mar včasih privide?«
Pridušil sem se, da jih tokrat nimam.
Polkovnik je sledil z očmi mojemu pogledu, potlej sva pa zvabila Hinnja iz bara in mu naročila vse potrebno.
Dejal je samo: .Torej... na de!o!<
V prihodnjih minutah ee je zgodilo tole: polkovnik Strong se je matemar-no približal vratom in izginil. Posta' vil se je na stražo ob vrinih vratih, kakor smo ee bili zmenili. Barney Binns je šel za njim, obstal je pa pri vhodu v dvorano. Jaz sam 6em z rokami v žepih in e cigareto v ustnem kotu koracal med plešočimi pari. Tu I in tam eo me podražili s kakšno be-I sedo, a odgovora jim vendar nisem ostal dolžan, zakaj odrezavost me še ni bila minila.
Ko je orkester utihnil in so se pari razgubili, ti po hladno pijačo, drugi iščoči miinogredočega flirta, eem stopil k po roč n i k u Hardcaatlu, ki jo je baš ponosno mahal k izhodu 7. neko očarljivo lepo damo; zdelo se je, da ga je popolnoma omamila.
»llardcastle.« sem dejal in se poskusil bolščaje v njegovo damo delati osuplega in začudenega, kakor bi bil | pravkar padel z neba; poskus se mi i je imeuiluo posrečil.
»Joj, kako srečen slučaj!« sem za-gostolel. »Neizmerno me veseli, ina-dam, da vas spet vidim!«
In tako je stal prihodnjo sekundo Hardcastle ves sam in se grizel v ustnice od ogorčenja in užaljenosti, z^akaj jaz eem bil že zavil z njegovo damo vstran, ne da bi ee bil zmenil zanj.
»Žal mi je,« eem ji krotko dejal, »toda pri priči boste zapustila to hišo. Mesto tudi. In Indijo sploh. Ali me razumete? Pri svojem prijatelju Len-haju ete mi sicer — seveda nehote — rešili življenje in gentleman tega ne pozabi. Zalo vam dam eno priložnost. Pet minut imate časa, da se neopazno odstranite. Če po preteku teh petih minut še ne bo,;te odšli, vas bom moral dati aretirati.«
Mah rita me je na moč ravnodušno pogledala. Prekrasna je bila. Oblečena z najbolj popolno io poslednjo preprostostjo. V črno svilnato obisk o, do tal dolgo in zapeto skoraj pod brado. In niti enega samega dragega kamna za okras niti prstana na roki niti ovratnice niti v laseh bisernega venca.
»Še to mi lahko zaupate.« sem nadaljeval, »kako ste prišli k našemu prijatelju Allanu. Nočete? No, bom pač pozneje sam Allana vprašal. Sicer pa — vaša predrznost se mi vidi zgledna. Saj ste si vendar lahko mislili, da boste tu nekoč tudi mene srečali. In vendar ete tvegali? Temu moram pač reči hrabrost!«
»Hrabrost v lnido zoprni stvari,« sem še dodal srdito.
Ona se je smehljala.
»Morala sem tvegati, Digger Gra-ven«, je vnemamo odgovorila. Moje že itak čedno ime je izgovorila kar sladko in tudi sicer je govorila tako prikupno, vabljivo in neprisiljeno, da mi je bilo pošteno žal ob zavesti, da je med tistimi, ki ge jim je prostovoljno pridružila.
Celo v tej minuti, ko je bila v najhujši nevarnosti, ni bilo na niej niti diha kakršne koli živčnosti. Bil sem ko uročen.
Uročen sem, uročen tja, pri priči mora izginiti!
»Morala sem tvegati,« je čudno mehko ponovila, »a tega se resda nisem nadejala, da bom tu v a s našla. Ne vem, zakaj ee tega nisem nadejala. Morda sem se zanesla na srečo..^
»Pojdite zdaj,« sem dejal, sin če se bova prihodnjič srečala, bo bržčas za enega izmed naju zadeva prav grenka.«
V tistem trenutku sem opazil, da jo je poročnik llardcastle besno rezal k nama.
Kar mislil sem ei. kaj bi rad.
Zato sem mu stopil nekaj korakov naproti. Ko sem mu pogledal v obraz, sem že vedel, kako ga moram prijeti.
'Poročnik llardcastle.« sem tiho dejal, mradno vam ukazujem, da odidete pri priči v pivnico in me tam počakate.«
Ubogi mladenič ie zastrmel v smejoči se leskotni Mahrilin obraz in je zardel ko mak.
»Stotnik G raven.« je odgovoril med stisnjenimi zobmi, "doslej še nisem doživel, da bi starešina svoio uradno oblast izrabljal v zasebne namene, in zato bom...«
.Hardcastle,« sem mu resno skočil v besedo, in kadar sem se v resnost zai>9-l, ni bilo dobro frešenj z mano zobati — to so pri stotniji le predobro vedeli. »Hardcastle, pri ptiči boete odšli v pivnico, sicer vas dam še to minuto zapreti.«
V dušo me je bolelo, da sem ga moral tako trdo prijeti, toda. sicer bi mi bil gotovo nasul popra v juho. Gledal je ko ris in zdelo se je. dn mi bo vsak bii> skočil za vrat. V siniih očeh mu je Irpolel preteč 0)*eni in vsa ni egov a lepa Dostava se ie prihulila. ko da bi se hotel že prihodnji trenutek ko tiger zagnati vame.
Vse to se je zgodilo bliskovito in besede, ki sva jih izgovorila, so sikale skoraj šepetsie med nama sem in tja.
Med tem časom je stala lepa žena zdolgočaseno noleg mene. ubogemu mladeniču pa še pogleda ni privoščila.
Obrnil sem mu hrbet, a bil sem pripravljen, da se bo koi spet ustopil predme in bo izzival do škandala... Nebo je bilo pa dobrohotno — z niim in 7. menoj — in odplazi! se ie proti pivnici, onemel sicer, a gotovo kuhajoč togoto.	D * 1J e p r I h o d # i I *
SKR3VMOSTM FANTOHAS
Nadaljevanje » 7. strani
Predvsem moram dognati, kdo je bi!a družabnica lady Belthamove in kje »daj tiči. Po vsaki ceni moramo stakniti to madame Raymondovo. Mislim, da bomo potem dobršni korak dalje...«
»Mislil sem, da si prepričan o tem, da je bila Jozefina družabnica lady Belthamove! Vsaj meni si takrat par pošteno prikupnih zabrusil v obraz, ko ti »isem hotel takoj verjeti...<
Juve se je v zadregi popraskal za ušesom:
»Pozneje so me obšli dvonid. ko sem spet razmišljal o stvari. Zastran listiih prijaznosti mi moraš že oprostiti.s
»Torej ne misliš več, da je madame Raymondova istovetna z Jozefino?
»Vsa ta zadeva je tako zamotana, da se mi ne zdi nii več nemogoče Imam pa dovolj tehtnih vzrokov, da dvomim v svojo prvo domnevo. Seveda zaradi tega ne bom pustil Jozefine v nemar, zakaj zadeva z Dixonom bržčas tii nedolžna, V prihodnjih dneh bom gledal temu dekletu hudo na prste, predvsem pa morava po vsaki ceni zvedeti kaj gotovega o madame Ravmondovi.
»Kako bova to storila? Poročilo prijavnega urada ni kaj prida: .Odpotovala neznano kam‘...«
»Ali ni vrtnaijeva žena rekla, da je bila Ravmondova nekoč igralka ali nekaj sličnega? :
»Da, to je res rekla.«
»Zdaj se . spomnim; saj ti. Faiulor, menda poznaš Bonardina, igralca iz Velikega teatra. Morda bi lahko ti kaj izvedel, morda ti lahko on svetuje, kam bi se zatekel, da poizveš kaj o Raymondovi.:
»Koj jutri dopoldne ga bom obiskal. Strela! nekam kasno je že. Oditi moram. Lahko noč, Juve!:
Komisar je spremil prijatelja do vrat:
»Lahko noč. mati! Važne novice sporoči na policijsko ravnateljstvo. Ne bi r;>d. da me v prihodnjih dneh obiščeš doma! s
*
Igralec Bonardin je bil najemnik prijaznetra trisol ne<ra stanovanja na
MALI OGLASI
Mal« oglate socialnega inačaja računamo po tl p ar za besedo, trgovske m podobne pa po M par ta besedo. Preklici in trgovtko-obrt-niiki oglasi, M nimajo prodajnega mačaja, stanejo pa 1 Din za besedo - Za *sak mali oglas I* treba te posebel plačati davek v znesku VSO Din. Kdor Jeli odgovor, dostavo po poiti ali te ima oglas iitro. mora dopla-(ati ie I Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, In sicer po poitm nakaznici, po po-itn! položnici na ček. račun »Družinski tednike uprava, Ljubljana 16.393, ali pa v mamkah obenem i naročilom
2>episev<zn/e
Vsaka beseda 25 par Oavek 160 Din. Za Cifro al> dajanje naslovov 3 Din NalmanJ 10 besed.
MLAD SIMPATIČEN in seriozen gospod sl teli iskrenega prijateljstva z gospodično simpatične zunanjosti, lepega obnašanja in plemenitega značaja. Po možnosti z mlado učiteljico. Dopise prosim na upravo »D. t.c pod »Iskrenost t
ŽENITVE IN MOŽITVE , UoljSilj krogih posredujemo z največjo vestnostjo.-Informativne prospekte razpošiljamo diskretno, če pošljete poštne znamke v znesku Din 10*—. Imamo veliko izbiro odličnih dam in gospodov. Dopisujemo v slovenščini: »Itezor« Zagreb — pošta št. 3. Mnogo slovenskih gospodičen In g» spodov se je ie srečno poročilo s pomočjo »Rezorac. Pižite Se danes tudi vi po prospekte!
Lepicovi cesti. Čeprav je bi! šele pet 'im dvajset let star, je že hudo slovel. Pravili so celo, da je najimenitnejši igralec za veseloigre.
Ko je Fandor pozvonil, je sliSal iz sobe zvonki glas mladega gledališkega junaka.
Fandor je povedal svoje iAie. »Trenutek!; je vzkliknil Bonardin.
•Že pridem k Nekaj sekund pozneje so se odprla vrata in prikazal se je igralec, oj»rt na polico. z levo nogo do kolena v debelih povojih.
'Za pet ran božjih, kaj se je pa vam zgodilo, Bona •‘din ?t »l*h, z motorjem sem se ponesrečil!;; je smeje se odgovoril Bonardin. »Kar noter. Fandor! Ob izvrstni, negi pobožnih sester nogentstega samostana se mi že na bolje obrača. Prihodnji teden bom menda že lahko spet nastopil.?.
Opiraje se na levi ob palico, na desni na Fandorjevo ramo, je igralec previdno stopical v svojo delovno sobo in se tani zleknil v globok klub-njak.
»Prav zdaj se mi je morala pripetiti ta neprijetna zadeva, ko imam tako imenitno vlogo. Da. Fandor. odkar sva se poslednjič videla, sem že pošteno napredoval. Pa mi še zmerom ni dovolj. Hote! bi nekoč postati tako slaven ko Tarriehe. Oemier, Valgrand, Dumenv...-'
Spričo Valgrandovega imena se je Fandor zdrznil. Pri priči se je spomni! skrivnostnega hudodelstva, ki sla se za njegovo razkritje z Jtivoin toliko pehala.
>Zakaj se le nisva z Juvom prej spomnila tega Bonardina. ki bržčas kaj ve o fantastični aferi Valgrand — Gum—Fantomas?s se je po tihem zmerjal Fandor.
Ker je Bonardin molčal, je časnikar kar na lepem sprožil pogovor;
»Saj res: Valgrand! Spomnim se neke prav zamotane pustolovščine tega igralca, ko je pred leti igral vlogo morilca Gurna. Ali se vi še kaj spomnile tega? Povejte mi no kaj!£ Bonardin se ni dal prositi: -Valgrand,-: je začel, »je bil po premieri tiste strahotne in nad vse
uspešne igre popolnoma izčrpan. Tudi ostale igralce je razburljiva igra ubila, za Valgranda [>a vem, da je bil popolnoma na kraju svojih moči.
-To posebej poudarjam, da vam bo tedanje igralčevo razpoloženje jasno. Pri ponovitvi igre je moral njegovo vlogo igrati neki drugi igralec.
»Naš tovariš je koj po predstavi odšel iz gledališča... drugi dan ga pa ni bilo več k skušnji in tudi k predstavi ne. Zato je moral v j>o&lednji minuti drugi vskočiti zanj... Cez dva dni smo poslali v njegovo stanovanje, pa ga ni bilo doma. Služabnik je dejal, da ga že dva dni ni videl.
Radio Ljubljana
od 10.-16. dec. 1936
ČETRTEK, 10. DECEMBRA
12.00: Sinfonične pesnitve (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Vesel spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) B 19.00: Čas. vreme, poročila. spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura H 19.50: Predavanje Akcije za razširitev 1 j ubij. bolnice ■ 20.00: Pevski koncert gdč. Anice Kristanove S 22.00: Čas, vreme, poročila, spored H 22.15: Koncert na dveh klavirjih (gdčni. Boža Šaplja in Silva Krašovec) B Konec ob 23. uri.
PETEK 11. DECEMBRA
11.00: Šolska ura: Kaj naj čitam? (dialog, vodi g. Arnošt Adamič) H 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) 3 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 13.15: Zvoki iz Španije (plošče) ■ 18.00: Ženska ura: Žena in pravo (ga. dr. Donata Capuder) ■ 18.20: Ciganski orkestri (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, sj>ored. obvestila ■ 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Prenos koncerta Ljubljanske Filharmonije: Dirigent Bojan Ikono-mov iz Sofije ■ 22.00: Čas, vreme,
poročila, spored O 22.30: Angleške plošče H Konec ob 23. uri.
SOBOTA 12. DECEMBRA
12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples H 12.45: Vreme, poročila H 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes godba vesela in pesmice vmes B 14.00: Vreme B 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) B 18.40: Pogovor s poslušalci B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura B 19.50: Pregled sporeda H 20.00: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar) B 20.20: Kar vsem ustreči ni mogoče, a to občinstvo naše lroče! (Pisan večer, sodelujejo člani rad. igr. družine, besedilo so napisali poslušalci, uredila sta ga in vodita večer ob uporabi vsakovrstnih plošč: Jožek in Ježek.) B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Za vesel konec tedna (igra Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
NEDELJA 13. DECEMBRA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) B 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi g. prof. Marjan Dobovšek) B 9.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Solistični koncert na flavti, g. Bernard Filip, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek B 9.45: Verski govor (g. prior Valerijan ITčak) B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice B 11.15: Prirejanje izložb (gosp. Stane Megušar) B it.30: Otroška ura: Jurček in Jerica gresta po svetu (zvočna slika) B 12.00: Nekaj koračnic (plošče) B 12.15: Koncert slovenskih pevskih zborov s Sel in Radiš na Koroškem B 22.15: Vesel nedeljski večer (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 14. DECEMBRA
12.00: Zvoki iz daljnih dežel (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, obvestila B 13.15: Koncert baletne godbe (plošče) B 14: Vreme, borza B 18.00: Zdravniška ura: O prehrani sploh: Življenje v stradanju in obilju (g. dr. A. Brecelj) B 18.20: Veseli dnevi v Kijevu, venček ukrajinskih pesmi (plošča) B 18.30: Slovenska narodna pe.sem (g. France Marolt) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura:
Početki narodno-političnega življenja) v Podravju (g. Franjo Baš, profesor Ljubljana) B 19.50: Zanimivosti B-20.00: Pevski koncert gosp. Edvarda Kovača s spremi je vanjem Radijskega orkestra. Vmesne točke izvaja Radijski orkester B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Zvoki v odlomkih (igra Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
TOREK 15. DECEMBRA
11.00: Šolska ura: Božič in Novo lelo v verovanju slovenskega ljudstva (gosp. Vinko Miiderndorfer) B 12.00: Iz Dvorakovih skladb (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila B 13.15: Reproduc. koncert na \vurliških orglah B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Pojdimo v daljni orient (plošče) B 18.40: Zmaga popolne vdanosti Allabu (g. Franc Terseglav) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura: Gospodarski značaj Jugoslavije v raznih dobah (g. dr. Milan Marinkovič* Beograd) B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Koncert zbora balalajk Tiuslan B 20.50: Koncertni plesi (filošče) B 21.15: Klavirski koncert g. prof. Antona Trosta B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Jugoslov. operetna glasba in spevoigre (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
SREDA 16. DECEMBRA
12.00:	Slavne	pevke (plošče) B
12.45: Vreme, poročila B 13,00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura: a) Prazgodovinska najdišča (g. prof. Srečko Brodar), b) Ročna dela: Kako si naredimo jaslice (gosp. Zdravko Omerza) B 18.40: Racionalizacija industrije (g. Avgust Kuhar) B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nacionalna ura: Vprašanje socialnega in pokojninskega zavarovanja trgovskih in privatnih nameščencev kraljevine Jugoslavije (Djordje Djordjevič, Beograd) B 19.50: Uvod v prenos B 20.00: Prenos opere iz Narodnega gledališča v Ljubljani, ' v i- ,°dmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri.
DOKTOR MEDICINE, občinski zdravnik, star 32 let, soliden, značajen, ueoženjen. docela zdrav se želi poročiti s simpatično gospodično Slovenko ? primerno doto ali posestvom. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10’— pošlje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3.
SOLIDEN TRGOVEC, Slovenec, neoženjen, last« nik krasne trgovine na deželi, brez dolga, star 28 let, z mesečnimi dohodki okoli 6.000 dinarjev, se želi poročiti i njemu primerno gospodično Slovenko Informacije proti znamkam v znesku Din 10*— pošlje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3
MLADA SIMPATIČNA gospodična, privatna uradnica si želt znanja s simpatičnim gospodom s stalno eksistenco. Ponudbe na »Družinski tedniki pod šifro »Resno 222«.
BRIVEC IN FRIZER, Slovenec, lastnik dobro idočega salosia za dame in gospode v velikem slovenskem mestu, neoženjen, 30 let, se želi poročiti 8 simpatično gospodično Slovenko z dežele. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10*— pošlje: »Rezor«. Zagreb, Pošta 3
MLADA GOSPODIČNA, simpatična, vajena vseh hišnih del in dobra kuharica, išče mesto pri boljSi družini Ponudbe poslati pod »Sim patična« na upravo »Družinskega tednika«.
KRASEN OFICIR, poročnik star 28 let, popol noma zdrav, eleganten, se želi poročiti s simpatično gospodično Slovenko iz boljše, dobro situirane rodbine. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10*—: »Rezor*, Zagreb, Pošta 3.
KONJENIŠKI PODPOLKOVNIK, vdovec, star 42 let, rim. kat., v aktivni službi, se želi po ročiti s simpatično gospodično Slovenko iz boljše rodbine s primerno doto. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10*—: »Rezor*, Zagreb. Pošta 3.
SODNIŠKI PRIPRAVNIK, dr. prava, krasen, simpatičen gospod, rim. kat., star 28 let. se želi poročiti z dobro situirano gospodično Slo venko. Informacije daje proti pošiljki znamk v znesku Dir- 10*—: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3.
PEKOVSKI OBRTNIK v Ljubljani, s krasno eksistenco, star 2S let, rim. kat., neporočen, se želi poročiti s simpatično dobro situirano gospodično Slovenko z dežele. Informacijske prospekte proti pošiljki znamk v znesku 10 dinarjev daje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3.
FRANJO! — Prosim za ponovni naslov — Tednik —
SVIDENJE preti opero nemogoče, želim Vaš naslov! — Zavihan ovratnik —
ČUJ LEPO MLADENKO hotefi Idealne ljubezni. Oglas »Tednika«.
OVIGNITE PISMA POD: »Hrepenenje po tihi
sreči«, »Iskrenost".
Jnfo rmacije
Vsaka beseda 1 Din. Oavek VSO Oin. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 18 besed.
IŠČE SE STREŽNICA ki zna lepi. prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe oa upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Natančna«.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Oavek 1’50 Din. Za Sitro ah dalanle naslovov 3 Oin. Najmanl 10 besed MIZARSKI POMOČNIK In flofer t Izpitom, zmožen vseh stavbenih del lo politirar, star 28 let. ISCe službo Ponudbe na upravo »Dru-žinsktea tedrika« pod: »Nekadilec.«
IŠČEMO PO VSEH SREZIH poštene in marljive zastopnike. Posli zelo prikladni tudi za upokojence. Ramo taki naj pošljejo ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Dober zaslužek«.
ACILNE IH POŠTENE ZASTOPNIK E-ZAUP'-NIKE sprejme: »Onirams Mojstrana. Vsak zaslužek!
Prodam
Vsaka beseda 25 ali M par. Oavek 1‘60 Oin. Za šifra ali dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj 10 besed
TRCOVINE, INDUSTRIJE, TRAFIKE, buffete, liotele, gostilne, kavarne, vinotoče, mlekarne
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astini, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki
dobe od nas
popolnoma brezplačno knjigo s slikami,
izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanua, bivšega šef zdravnika v zavodu za finzenkuro, o temi „Ali so pljučne bolezni ozdravljive?" Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din T75) in jo odposlati na
PUHLMANN & Co., BERLIN 596 Muggditraise Nr. 25-25 a
Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelenje S. br. 241G od 12. XII. 1933
In vsa druffa obrtna, trgovska in industrijska podjetja prodajamo in posredujemo pri nakupu uspeSno, vestno in liitio: Poslovnica Pavleto-vič. Zagreb. Iliča J44.
NAPRODAJ NOV ŠIVALNI STROJ, pogrezljir. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
hiše, VILE, POSESTVA, parcele, r.dravilišča, letovišča, veleposestva, gozdove, mline, žage In vse druge nepremičnine prodajamo in posredujemo pri nakupu solidno, hitro in uspešno: Poslovnica Pavletovič, Zagreb, Iliča 144.
Vse vrsfe oblek, nepremočljivih Huberfusov, plaščev, perila ifd., si nabavite po zelo nizki ceni pri
Preskerju
Sv. Petra cesta itev. 14
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem!
Izdaja u konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Ilugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi t Ljubljani
Naročniki liven Zagreba na) pri naročilu copat napila]« Itevllko in cena tega oglata. Za prvovrstno blago Jamčimo. Neprikladna copate zamenjamo ati tako) vrnemo denar. Kdor se zanima za kakino drugo blago, na) zahteva nat br#M»l»Cni zimski tonik. Vsa blage ai sama dobre, temveč prav poceni, ,	  '
14.95* Bosanska copate s pristnimi narodnimi vzorci, občite	in podfiite	z usnjem.
V modri, rdeči	ali	zeleni	barvi;	zelo pri-
jetno obuvalo
i vel, 20—27 par	din ,	28—34	din 15‘—,
vel. 36—40 par	din	1»‘—,	41—4«	din ir—.
14.009 Nizka copata la dobre volne, okusni vzorci, gorki vložki iz volne nad usnjenim podplatom
vel. 35—M par din it'—, 41-^0 din 39-—. V prvovrstni izdelav« U prave kamelje dlake vel. 30—M din M'—.
14.001 Tople copate z okrajkl raznih vzorcev, okraBene i lepimi svilenimi bunkami, usnjeni podplat
vel. 24—30 par din 22'—, 31—34 din 55'—,  vel. 35—42 din 2«’—.
14.904 Tople copate za dom, vlsoVe • sponko, iz fine voine, okusni vzorci, topli vložki nad usnjenim podplatom
vel. 20 —25 par din 25'—, 26—3f, din 30'—, vel. 31—34 par din 3S"—, 41—49 din 6S‘—.