O svetinji vsakega uaroda. Iz pisem naših vojakov na bojišfiib, katere dobivamo vsak dan, plamti tudi v sedanjih veleresnih časih živa in plamtefia ljubezen do materinega jezika. Živo narodno čustvovanje in narodna zavest je našim braniteljem domovine bila tudi v najhujših časib v zaledju in na fronti neizčrpen vir vstrajanja in neštevilnih junaških činov. Go]imo upanje, da se bo velika večina naših vojnikov vrnila po sklenjenem miru navdušena za naše narodne cilje, polna ljubezni do slovenskega jezika in jaka za brambo naše narodne posesti na svoje domove. 2al, da je v zaledju, med ljudmi, ki so osfali doma, opažati v narodnem oziru nekako mrtvilo, da ne nečemo narodne malodušnosti. Kolikokrat slišimo zavedrie in celo izobražene Ijudi jadikovati in tožiti, češ, slaba je z bodočnostjo slovenskega naroda. Mnogi mečejo že sedaj puške v koruzo in obešajo v-zvišene cilje za naš narodni obstanek na klin. To je delo s-labičev, delo ljudi, ki nimajo moške volje. Sveta dolžnost vsakega Slovenca in sleherne Slovenke je, da tudi preko sedanjih časov ohrani sveti- njo svojega naroda: jezik njegov in živo plamtečo ijubezen do njega, da bomo imeli v njem oporo In pobudo, vir vere in krepke voljel Glejmo, kako se navdušujejo naši bratje Hrvati k ljubezni do lastnega maternega jezika! List »,Primorske Novine", ki izhaja v Su__kuv piše:- -Narod, ki hode biti narod, mora najprej poznati samega sebe in svojo narodnost, ki se v prvi vrsti očituje v jeziku. Jezik je duh naroda* Dokler živi jezikt živi tudi narod sam. Neki znameniti junak je rekel: S_mo jezlk razsvetljuje enobarvno karto vesoljnosti, samo po njem zasevajo zvezde, nastajajo ozvezdja v brezkrajnem sosvetju! In slavni hrvatski pesnik Preradovifi peva: Po njem tebe svijet pozuaje živa Na njem ti se budučnost osniva . . . Pospremimo malo življenje nas samih, življenje našega jezika, naše narodnosti! Cela stoletja smo se borili; vodili smo težke borbe, ali naše največje svetinje, ki nas veže s spominom naših dedov, ki ga bomo menda znali ceniti iq spoštovati za vse veke, našega lepega jezika, tega nam ni mogel nikdo oteti, Kajli, kar odzvanja v uho. y materinem jeziku, kar gre od srca k srcu, kar je utrjeno po zakonu narave: to»se najmočnejše prijemlje sroa, to raste naihitreje, zadobiva najjačji koren in donaša najlepši sad. In naŠ jezik je bogat ln krasan, krepak in milozvoCen- V njem istotako lepo grmimo silne krvave bojne pesmi, slavimo junaštva naših prednikov, kakor pevamo tudi sladke narodne pesmi. In da ni v tem našem jeziku napisanega nič drugega, nego tisto neštevilno naših narodnih pesmi in rekov, zaslužil bi, da se ponašamo ž njim, da ga ljubimo in čuvamo kot zenico v svojem očesu. Jezik je ogledalo naSega naroda, je knjiga, iz katere čitamo svojo prošlost. To je duh — nas samih! Naše aarodne pesmi in reki so polni zlata in dragega kamenja, ali vsem nam bo treba še dolgo kopati in se znojiti, da napravimo to kamenje v popolno našo imovino. Basni, pripovedke, pesmi, pregovori Je ustvaril narodni duh, vse to je živa slika našega naroda samega. Vsak teh izrekov je izraz globokih misli in jakih čustev. Večina nji_ krije v sebi cel svet misli. In zato je Imel popolnoma prav naš velikan biskup Strossmajer, ko je rekel: „0 sladki moj materinsld glas! Ti si mi tako lep, da Je lepši od tebe samo Bog, ki te je ustvaril in krasneji samo narod, td te je ohranil. Kolikor bolj so te došleci prezirali, toliko milejši si mi bil!" Ali, priznati je treba, da smo mi v tem mnogo greSili in da grešimo Se danes, Bilo je fiasov, ko naŠi otrooi nlti v šoli niso smeli govoriti v svojem materinem jeziku. Nikdo ne more imeti nifi proti temu, da naSe otroke pu_5amo učifi se tudl tujih jezikov, Nasprotno: to tudi moramo, ker Slovek velja tem veB, kolikor vefc Ena. Ali zakaj naj bi dajali tujemu jezik_ prvenstvo? Materini jezik je najnedolžnejše modroslovje in najprikladneja vežba za otroka. Neki vzgojltelj je rekel: nKdor želi, da se mu otrok popre? naufii tajega jezika, nego pa matertnega, la dela, istotako kot tisti, ki ho6e, da se mu otrok nauSi popre] jahati, nego pa hoditi!" Cuvajmo torej svoj jezlk kot naJveSjo svojo sy©Hnjo! Ne dopušfiajmo, da bl se nam otrooi odnarodovali in odtujevall! Jezik je duh Cloveka, a ta duh Uoveka _adobiva svoj pravi zna&aj v šolah. N e d aJajte otrok v tnfe Sole! nNi pravega sin_ ,t tistem, klsena materin glas odzfvlje s tullm gl»- sam." Izro&mo deci kot najlepši sponrin in dedSfcino svoj materin jezik. Učimo otroke, da je jezik svetinja naroda. Kajti: dokler živi jezik, bomo živeli tudl mi kot narod.