Dopisi. Ptuj 1. jaB. (Kako n era akutarski okrajni zastop goapodari znarodnim premo žeaj em.) — Ptajski okrajni zastop si je omialil lepo atevilo dragib, do 2 sežaja dolgih hrastovib soh; zaabiti za to, ker popravlja mostove črez jarke ia potoke aaše okolice? med kterinii so neki tako slabi in lakajasti, da bi potrebao bilo vozaču prenašati konje in voz; sicer vezaejo, aoge poloroljejo ia kolesa potrupljejo; kakor se je aa daa sv.Katarine nekema SčaviBčarju pripetilo. Bog ne daj, od tiste dobe , odkar icaa ta _a8top nadzorništvo ceat ia mostov, se res v nekterih krajih skoraj 8 prazaim vozom ne more voziti.*) Kaj pa je z sohami? Se bodo morebiti kamo v razstaTo poslale, da avet zve, kje je še lepa brastoviaa doina? Res, v žalostno razatavo za žuljeaega Sloveuca? Tiste lepe hrastove aohe raorajo poveod, kjer se ceste ločijo , ali križajo, ko kažipoti služiti. Se v6, aa slovenski zeralji za Slovence? Bog ne daj, saaio za trde Neaico, kterini se poljubi po aaši 8lovenski deželi potovati s trebnhom za krahorn. — Tako n. pr. noai eaa tistih a6b Be daleč od Ptuja, kjer ae cesta loči, i'b eaa proti Ljatomeru drži, na deski napis: nNacb Doman und Lutteberg." Kje neki je ta aesreČBi -Lntteberg"? Ali se zaabiti v novejših časib ta prijazni trg po nšprahiu tamošaib Bemško-sloveBcev tako veli? Kolikor takih kažipotovsmo do aedaj videli, nosijo vai le r.emške napise, sloveaskega aobeaega. Prašamo Vas, dragi SloveBci, kdo pa Vam dela sloveaske kažipote po aeniškera delu Štajarske, koliko ste jih že videli a sloveaskirn aapisora? Ali imate res toliko deaarja, da tako velikodušno za bogatejše Nemce skrbite, ki vaa zaaičnjejo in vaiu od svojega bogastva celo n\č ae dajo? ia res zaaičevaaje zaslužimo , ako tako bedaato ravBamo. Po Nemškem vidimo aeaiške, po Ogerskem madjarske, po Hrvaškern brvaške aapise; dosledao bi tcdaj morali aa SloveBskem biti eloveBski; ako pa delaiao za Nemce kažipote, moraaio ravao po tisti pravici jih delati za Madjare ia Lahe, saj so tudi aaši sosedi tako, kakor Nemci. V okraJBem zastnpu v Ptuji sedijo tudi Bekteri pridni Slovenci, pozaatuo goap. C. pri sv. JVfarjeti , M. pri sv. Urbaau, D. pri sv. Aadražu, ali ste Vi tndi glasovali za Bemške kažipote aa Slovenskem? Ako ne, ozaaaite aam v nSlov. Gospodarju", kako se je ta reč vršila, da ini ptujski sloveaski okoličani Nenicera drage kažipote narejamo. Eden za vec, ki drage nemške kažipote plačujejo. Ix Makol 3. jaauarja. (f) Dragi nSlor. Gospodar!" Dovoli mi mali prostorček, da ouieniru žalostno dogodbo, ki se je zgodila 28. decembra pret. leta t sreaji Dešai. Tauio iaia neka žeaa viaograd; ker je bila bolaa in ni aaaia iti mogla po viao, pošlje svojega 14 let atarega vauka ia soseda v klet, da bi priaesla neke bokale viaa dorau; ko sta si t kleti viflo aatakala, pridejo trije malopridaeži ia začaejo za piti tirjati, kar sta jim tadi rada dala , kar je aamreč tudi bilo prav; ko še vendar 8 podarjeaim aiao bili zadovoljui in ao še več zabtevali, sta rekla , da več ne sraeta dati, ker vino ni njibno; na to si začnejo po sili vjbo točiti, kolikor jim je bilo Ijabo. Ko jih veadar z lepa iz kleti spravita, vzaineta posodo z viaom ia ae podasta domu; komej sta dva streljaja daleč prišla, se približajo potepuhi za njima in začnejo aoaeda grdo p8ovati ia edea ga začae celo po glavi tolči z debelo palco, ko je sosed videl, da rau gre za življenje, potegae dvocevao pištolo iz žepa , vstrcli iz jedae cevi veadar tako, da ai aikogar zadel, ia ko ao ga potem še bolj začeli tepsti, vatreli iz druge cevi ia zadeae onega, ki ga jo tepel tako zlo, da je v 24. urah umrl. Kteri je zdaj kriv umora? Jaz mislim, da sta kriva oba, več veadar tiati hudobnež, ki je začel razaajati ia tepsti pošteaega ia pridaega moža. Največ pa so takih žalostaib dogodeb krive gosposke, ktere takih 'potepuhov bolj ostro ne kaznnjejo, in nošaje orodja, kakor pištol, pušek ia velikih nožev ne prepovedu- ¦) Slišali smo, da je tisti odbornik okr. zastopa ki ceste nadgleduje, dal do svojega vinograda pr»v dobro cesto narediti Seme malovredne, če se le jaz dobro vo-im, vozite se drugi kakor hočete ali morete. Je to rea gosp. S. ? Pis. jejo, če bi se vsakemu orožje vzelo, ki ga zmirom seboj nosi, ia bi se ostro kazaoval, bi gotovo bilo bolj varao živeti. K m e t. Iz Ljutomera. V zadpjem listu III. tečaja nSlov. Gospodarja" je bilo brali v dopiau iz Ljutomera , da je g. Aatoa Božič stavil iBterpelacijo pri okrajaem zaatopu, kar je veadar pomota, ia zato prosim, da se to popravi do tega, da je le gosp. A. Rožič, zdravaik v Ljutoniera ia okrajai za8topaik stavil oao iflterpelacijo, tudi oa je bil izvoljen za aadzoraika, ia le oa je dobil nezaupnico od okrajaega zastopa ia sicer zato, ker je ta gospod iaael strašao maogo opraviti 8 tem, da je zmirom ia po vseh krajih iskal sloveaskega kralja, ia ker je pri tem važaem poalu kot nadzoraik pozabil aa svojo dolžaost, namreč aa to , da bi pregledal račuBe. Tudi vodstvo ljutomerskib neraškutarjev je prevzel dr. Rožič. Dalje še aazaaBJaai, da je vrli aarodajak dr. Ploj se odpovedal Badzoraištva, kar je voda aa aemškutarski mlin, pravijo narnreč, da v prihodaje ne bodo volili nobeaega TeČ aadzornika, veaelijo se vendar zastoaj, ker trdao sem prepričaa, da se aarodai zastopaiki ae bodo ravaali po Bemškutarskib željab. Ii Artic, 2. januarja 1870. — Pusti mi dragi nSlov. Gospodar", da tudi jaz Beke vrstice priaesem, ker še morebiti aikdo ni v tebi kaj čital iz artiške fare. Tudi jaz ti Biraam kaj posebaega povedati, če ai to, da raarsikteri pričakuje tukaj boljšega vremena v Bovem letu. Preteklo jesensko slabo vrerne aas je tako v vsem zadržalo, da si marsikter kmetič ai mogel svoje zimske setve v*zemljo spraviti, pa tudi to, kar je posejaaega, se kaže zlo slabo ia ae obeta obilBe žetve; aekoiiko časa sem ž.e aamreč zmirom dežuje, ia zato zmiroa) voda aa ajivah stoji, zdaj pa je celo led, ki bo prej ko ne, eetvo celo zaduail. Tudi prezgodai aaeg aam je Beu8miljeao maogo sadaega drevja polomil, lehko si je zato misliti, da nam bode pri vsem tem prihodajič veliko maajkalo. Tudi viaa aaio preteklo leto malo dobili, ali veadar precej dobro kapljico. Zdaj pa še nekaj opomaim zastraa učiteljev pri aaši šoli. Imeli aaio res pra? izvrstaega učitelja, preaelil ee je veadar na kraajsko mejo; bil je prav priden aarodnjak, ki je raaogo farmaaov Bagovoril, da 80 se vpisali v Mohorsko društvo, pri kterem prej ni bilo niti jedae daše iz artiške fare. Peča! se je tudi maogo a kmetijstvom, ia je posadil ia požlahtail prav mBogo drevesic, tako, da je šola prav lepo s 8adaimi drevesicaaii okiačaBa. Ali, žalibog, da se za reve drevesica zdaj nikdo več ae briga, nikdo jih ae oakrbaje ia večidel jih je že celo polomljeaih, škoda tedaj za trad, ki ga je imel oai pridea učitelj. Tudi cerkev ac je v vsem predragačila, ia orgle imajo aajvečkrat počitke. 0 kako žalostBO 8e je vse v kratkem spremeailo! — Z Bogom, drugokrat kaj drugega! J. K. Politični ogled. Na DuBaja se zdaj cela politika suče okolo adrea, ki se izdelavajo pri odaekih gospodske zboraice im zboraice poslancev. Poslaaec Tiati, ki bo sporočeval o adresi, je aapravil tadi adresia aačrt ia ga je predložil odseku, aačrt se je v maogib delib odobril, v aiaogib pa se je maogo ostreje aapravil; dobro bi bilo, če bi ae v adresi kaj bolj določaega reklo, kakor se je reklo v prestolnem govoru , o kterem še daa daaes aikdor ne v6, kaj se je hotelo reči. Avstrijski državijaBi iiaajo pravico, aa taako izvedeti, kaj ajibovi zastopaiki o tako važaih vprašaajib mislijo. Pri geaeralBi debati adrese je Grocholski graja! načrt adreain, ki sili do tega, da 8e bo vpeljal obaedai stan. Schiadler je za tako adreso, po kteri bi ae naj vpeljal mir brez vsake sile. Svetec je rekd, da V8i avstrijski aarodi želijo, da bi se eakrat že aapravila pogodba z vsemi aarodi, ia tako odpravil sedajai stan. Kuraada, daae aebi 8melo pri adresi ozirati Ba Cehe, ki se zdržavajo scdaBje politike. Pri specijalni debati sta rekla Svctcc ia Groholski, da se tudi nahajata aa astavnem stališču, ia želita veadar, da se ustava premeni. Pri aeji 11. t. m. odbora za adreso jerekel predsedaik, da je izvedel od miBister8tva, da je cesar akazal, da se morete obe miBiaterski razložbi (meoiorandum) ki ste se izročili cesarju, razglasiti. V adresiaem načrta gospodske zbornice, kte rega je izdelal Antoa Auersperg, se izreka hvala cesarjn za pripoznaaje dozdaaje delavaosti državaega zbora, ktero je lzrekel v preatolaem govoru, ia da se v teai že zadost jaaao kaže, da cesar želi, da bi gospodska zboraica v tem zaiislu, kakor do zdaj delala. — Obžaluje se v adresi prigodba v Dalmaciji. — 0 uatavi pa pravi: _Ustava je že tako prišla do aaj skrajnejšib aiej tega, kar se zlaga z močjo ia edi nostjo države, ia gosposka zboraica se mora zato niočao zoperstavljati vsaki premembi aatave." Kdor pozna go8pode ki so izvoljeni v odsek, za izdelaaje adrese, se ne bo čudil če bo čal, da se je aapravila adresa v takem zmisla. Miuisterska kriza je zdaj odložeaa do aklepa adre8ae debate. Duaajski časaiki so začeli 8pet strašno div jati ia trdijo, da ai uiogoče se pogoditi s Čehi, Slovenc kakor večiaa avstrijskih ia Poljaki, ia skazavajo, da bodo Nemci v Avstriji pogubljeai, ako ae astava spremeai, narodov hoče. Iz Galicije se pišejo prav zaaimive 8tvari, iz kterih se vidi, kako Giakra misli o Cehib. Piše se namreč: Miaiaterstvo Giskrovo se že pripravlja aa vojsko zoper čehe. Trdnjave Kraljev Gradec, Jožefov, se stihoma oborožajejo, česki odpB8teaei (urlaaberji) so spet sklicaai k svpjim polkoin, česki polki se prestavljajo v druge kronoviae in mesto njih se pošiljajo aemški ia ogerski polki v Čeako. Tako ae oborpžaje iniBisterstvo zoper čeeko ljadstvo, ia se pravi, aemški kraji aa Ceskem so v aevaraosti. Ia Rima se piše, da ste med svobodaoamaa ia altraraontanska. ni razlike, ali ae zlagajo ee v tem, zbor z eae straai proti cerkveai vladi, z drage proti zdaajema državnemu društva. Ultramoatanska straaka hoče, da bi se papež ,,govoreč iz stolice" proglasil kot aezmotljiv, pa da zbor napravi cerkveae zaukaze tadi v takih vprašaajih zaanosti ia državaega življeaja, ki niso z vero aaravaost v zvezi, ia o kterik srobodoumaa straaka misli, da tirja mo- zborniki dve straaki: V veri sicer med ajimi kaki položaj da bi irael drost ia previdaost, da se preidejo. Vladika Štrossmajer, ki je tudi člaa svobodoumae straake, je govoril 30. decembra in sicer poldrugo aro, ostroumao ia zgovorao, ajegov govor se je zlo dopal celi njegov i stranki, ia fraacoski ia amerikanski škofi so mu čestitali zarad tega govora. Zdaj pa se piše ,,Waadererja" iz Rima, da sta dva aepozaaaa človeka napadla Strossmajerja, ia sicer zato, ker je govoril svobodouiiino ia graja versko netrpaost. Ljudje, ki so pritekli, so ona malopridaeža pregaali ia vladiki se aič ni zgodilo. (?) V Dalmaciji aapreduje prav dobro porairjeaje, zlasti od oaega časa, kar je cesar nektere aporae kraje pomilostil. Sliši se tadi, da hoče vlada aekoliko škode prebivalcem poplačati. Orožja pa posebao Krivošijaaci aočejo oddati. Na Fraacoskem so zdaj z Napoleoaom ia z niiaisterstvom aekoliko bolj zadovoljai, ker se tajiti ae more, da je Napoleoa aekoliko liberalaosti dovolil. Špaajolci ao zdaj 8pet aovo miaisterstvo dobili, kako dolgo bodo zadovoljai ž njim, se še ae ve. V Italiji hoče vlada posebao vero vpeljati ia se celo ločiti od Ritna.