LIKOVNA UMETNOST
PREMIKI V CrUHOVEM SVETU. Sreanje s slikarstvom Joeta Ciuhe.* predstavnika nae srednje generacije, pomeni doloeno poivitev v likovnem dogajanju. Poivitev (eprav jo moremo na zaetku opredeliti samo formalno), saj Ciuha ne ie in se ne zadovoljuje z likovno formulo, ki bi dopuala sicer tevilne (ali manj tevilne) variacije, v bistvu pa bi vendar omejevala, kolikor ne celo zaprla slikarjev pogled v svet. Se pravi, da si slikar ni zaprl vrat, temve se izraa z doloeno irino v konceptu, katerega vsebinski nosilec je figura in prek katere Ciuha nenehno komunicira z gledalcem, pri tem pa jasno dolouje poleg iste likovno prostorske tudi asovno dimenzijo. Teko je pravzaprav rei. da bi pri Ciuhi prevladovala zdaj ena zdaj druga; kajti obojni, hkratni nosilec te in one, je pravzaprav edino speci lina loveka anatomija. kot jo projicira Ciuha in kot bi jo elel na slikar transponirati dalje se pravi izkopati iz dosedanjega, tako reko ikonskega, introvertiranega sveta ter vkljuiti v dimenzije sodobnega asa.
Take tenje so danes v Ciuhovcm delu vsekakor navzoe. Ce najprej povzamem na kratko slikarjeve dosedanje napore, potem se moram predvsem zaustaviti na njegovi dovreni risbi, ki je kot primarna oblikovala loveko
* Joe Ciuha. akademski slikar, rojen 1924 v Trbovljah, je od 28. decembra 1967 do 28. januarja 1968 razstavljal estnajst del (meana tehnika na steklu) v ljubljanski Mali galeriji.
215
anatomijo v nekoliko togi. zadrani, vertikalni siilizaciji, dokler ni te prerasla in se naslonila (v pozitivnem smislu) na znailno Pregljevo apsidalno oziroma amfiteatralno. arhitektonsko konstrukcijo; pri izgrajevanju sistema munumen-taliziranih, preprostih klasinih oblik se je Ciuha zadreval precej asa. Ob samem tem oblikovnem izgrajevanju se je bolj ali manj podzavestno vrinil v Ciuhov svet e omenjeni ikonski moment, ki je zagrozil s preoitno anahro-nistino vsebino in hkrati tudi s kultivirano, veno zagledanostjo.
Od tu dalje je treba dojemati sedanje slikarjeve bolj ali manj uspele tenje, na katere sem prej opozoril. Vezanost na realni, e vedno mono ustveno obarvani svet odzvanja v delih, kot so Nosenica, ena z golobom, Mo. vezanost, ki jo pravzaprav doloa dodatna, za slikarja do danes neobiajna simbolika, vgrajena ali nadzidana* loveki anatomiji.
Toda medtem ko je ta simbolika, v kateri se kae na eni strani vetiso-letno umetnostno izkustvo, blija slikarjevemu tradicionalnemu likovnemu razmiljanju, pa napoveduje delo, kot je na primer Jdol. e oitneji premik v Ciuhovi pripovedi: veletna popotovanja, spoznavanje s svojevrstno, ekspresiv-nejo in hkrati (za nae pojme) abstraktnejo, vzhodnjako simboliko, katere znanilci so bili predhodni opi Ciuhovih risb, razpenjajo umetnikovo miselnost na tako reko drugi kri. Dozorelosti izkustva enega sveta bo morala slejkoprej slediti dozorelost drugega v ustvarjalni sintezi obeh je Ciuhova dokonna umetnika razreitev in resninost.
Aleksander B a ss i n
216
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si