Leto XI., št. 40 (^JUTRO* St 228)
*f Ljubljana, ponedeljek 11. oktobra 198
Preis — Cena — Prezzo: cent. 63
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. — Telefon št. 31-22,
31-23, 31-24!
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42.
PONEDELJSKA MEDA JA
Uredništvo:
Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej ln velja mesečno L. 3.—
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
ZaSilreiche Angriffe der Sowjets abgewiesen
49 Sowjeti'ugzeuge und 62 nordamerikanische viermotorige Bomber ahgeschcssen — Ein feindlicher Zerstorer im Dodekanez versenkt,
ein Kreuzer schwer beschadigt
Au* dem Fuhrerhauptquartier, 10. Okt.
Das Oberkcmmando der Wehrmacht gibt
bekannt:
Bei und nordlach Melitopol hat der Feind nach Heranfiihrung neuer Rrafte seine Angriffe \v*der aufgenommen. Sie schel-tert-en trotz des Einsatzes starker Infanterie- und Panzerverbande.
An der iibrigen Ostfront fiihrten die So\vjets a&hlreiche ortliche Angrif«?, die abgevriesen vvurden.
Die Luftvvaffe griff die feindlichen Nachschubverbindungen an und vernichte-te unter andfcrcm zehn Transportziige. Sel zvvei rngenen Veriusten vvurden gestern 49 Sovvjetflugzeiige abgeschossen.
Hauptmann Now»tny erliohte durch acht Abschiisse dV- Zahl seiner Luftsiege auf 231. Das .Iagdgeschwader 54 meldet seinen 6000. Luftsieg.
In den Kampfen am Kubanbruckenkopf hat sich das sehlesischr Grenadierregiment 66'? unter Fuhrung <J>'s Oberstleutnant« Gottenbach besonders ausgezeichnet.
In Siiditalien griff der Feind in einigen Abschnittcn	siidlichen Apennin ver-
geblk-h a n. An cifer iibrigen Front herrschte nur beiderseitige ArtiJlerie- und Stoss-
trupptatigkeit.
Bei der Saubernng der HalbinseJ Istrien verloren die flrindlichen Banden bisher iiber 4000 Tote, 6850 Gefangene, 32 Ge-schiitze, iiber 2000 Handfeuervvaffen und mehr als 100 Kraftfahrzeuge.
In dten Gevvassern des Dodekanez ver-senkten deutsche Sturzkampfflugzeuge aus feindlichen Flottenverbanden einen Zerstorer und beschadigten einen Kreuzer durch mehrere Bombentreffer schwer.
Nordamerikanische Bomberverb&nde gril-fen am gestrigen Tage einige Orte lm Kiistengebiete der Ostsee, darunter An-klamm und Gotenhafen, an. Jagdgeschwa-der und Flakartillerie schossen nach bis-herigisn Meldungen aus den feindlichen Verbiinden 62 schwere viermotorige Bomber herausk Zwo\#f edgene Jagdflugzeuge gingen in erbitterten Luftkampfen verlo-ren. Ein Teil der Besatzungen ist gerettet.
Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits beschadigten im Kanal zwei brl-tisehe Schnellboote schvver. Mit dem Verluste eines der Boote ist zu reehnen.
In der vergangenen Nacht warfen ein-zelne britisehe Bomber planlos einipe Sprengbomben im norddeutschen Raum,
Nnmerosi attacchi sovietici respinti
49 velivoli sovietici nonehe 62 quadrimotori da bombardamento americani abbat-tuti — Un cacciatorpediniere nemico nel Dodecaneso affondato un incrociatore
gravemente danneggiato
Dal Qnartier generale del Fiihrer, 10 ot-tobre 1943. II Comando Supreno tedesco comunica:
Presso e a nord di Melitopol il nemico, conducendo nuove forze«, ha ricominciato i srifM attacchi. Non ostante Timpegno di for-ti reparti di fantrria nonehe di quel!i coraz-zati gli stessi non ebbero successo.
Sni rimanente fronte orientale i sovietici hriano lanciato numerosi attacchi locali i quali furono respinti.
La Luftvvaffe ha attaccato le retrovie di rrfornimento nemiche annientando tra 1'al-tro 10 treni da trasporto. Perduti due pro-pri velivoli ieri sono stati abbattuti 49 ap-pairecchi sovietici.
II canitano Nowotny aumento, segnalan-do otto nnovi velivoli abbattuti, il numero 6*41e proprfe vitterie aeree a complessive 28L Lo stormo di caccia No, 54 comunica Ia sua 6000 a vittoria aeroa.
In combattimenti presso la testa di ponte di Cuban si e partieolarmente distinto il reggimeoto granatieri No. 667 di Slesia sot-to D comando del tenente colonnello Gntten-bach.
In Italia meridionale il nemico in alcuni ■^ettori dell'Aperuuno meridionale attaccava semza successo. Dal fronte rimanente si seg-
nala soltanto attivita di artiglieria e di reparti d'assalto da ambo le parti.
Durante il rastrellamento della penisola d'Istria le bande nemiche perdettero finora oltre 4000 morti, 6850 prigionerl, 32 canno-ni, oltre 2000 armi manuali e piu di 100 automezzi.
Nelle acque dM Dodecaneso gM Stulca tedesehi hanno affondato da reparti navali nemici un cacciatorpediniere e gra-vemente dfenneggiato nn incrociatore con parecchie bombe.
Reparti nordamericani di bombardamento attaccarono ierj alcune locatatA nel lit-torale del Mare Baltioo, tra altre Anklamm e Gotenhafen. Stormi di caccia e artiglieria controaerea abbattevano, secondo quanto si comunica finora, dai reparti nemici 62 quadrimotori pesanti. Sono stati perduti 12 propri caccia in aceaniti eom-batimenti aerei. Una parte degli equlpaf-gi e salvata.
Unita di seorta di un convogHo tedesco danneggiavano nella Manica gravement« due »Mas« inglesi uno dei quali deve rite-nersi perduto.
La notte seorsa, sin goli bomba rdieri brl-tannici sganclarono a casaod© alcune bombe dirompenti nella Germania setten-trionale.
Američanov pri odmiku japonskih oporišč
Ena k?ižarha, štirje rušilci in tri prevozne ladje potopljene
Tokio, 9. okt DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Glavno poveljstvo objavlja, da so bile japonske suhozemne in mornariške čete prepeljane z otokov Vela Lavella in Kulambangara na oporišča v ozadju, potem ko so prizadejale sovražniku velike izgube. Premikalne operacije so bile izvršene brez vsakih motenj .
morju m v zraku so dosegli Japonci v času odnrtikalnih operacij sledeče uspehe: L oktobra so bili pri Biloji na Vela I.arveLli popolnoma uničeni en rušilec, dve prevozni ladji in manjši tovorni parnik, n-adalje srecbijevelika prevozna ladja težko poškodovana, 10 sovražnih letal pa se-sf:reljenih. Tudi Japonci so izgubili letala, ki pa so se zopet sama vrgla na svoj cilj. V oorrnorski bitki med fiotiljo japonskih ■ f>rpedov in formacijo treh sovražnih kri-žatrk in treh rušilcev sta bila ena križarke in en rušilec v noči na 7. oktober potopljena zapadno od Vela Lavelle. Japonska mornarica je izguhila en rušilec.
Melbourne. 10. akt. R. Avstralija je dospela rta skrajno mejo svojih rezerv človeškega materijaila, tako je izjavil avstralska ministrski predsednik Curtin.
New York, 10. okt. R. Vodja ameriškega oborožitvenega urada se je vrnil z inšpekcijskega potovanja po bojnih področjih ob Tihem morju in je izjavil naslednje: Prava vojna proti Japonski se bo šele začela. Tudi državni tajnik v vojnem ministrstvu Stewenson je dejal, da si je Japonska dolga leta pripravljala ogromne zaloge vojnega materijala, tako da bo lahko oborožena vodila dolgo in energično vojno v nedogledno bodočnost Ameriko šele čakajo najhujše izgube.
Trcpične bolezni razjedajo anglosaško armado
Sidne.v, 10. okt. R. Avstralski zunanji minister je izjavil v nekem nagovoru pred novinarji, da na Novi Gvineji dnevno umirajo številni angleški in ameriški vojaki za tropičnimi boleznimi, in sicer je teh žrtev štiri do petkrat več, kakor pa pade vojakov v borbah. To zlo je tem hujše, ker angleško-aeneriška poveljstva nimajo nobenih najpotrebnejših zdravilnih sredstev, posebno ne kinina, ki je ves padel v roke Japoncev.
Politični nemiri v Indiji zaradi lakote
Smetna kazen za tatvino živil
B»ngkok. 9. okt DNB. Po poročilih iz Bangalije s p>orastom lakote stalno naraščajo v pokrajini politični nemiri. Zastopnik pokrajinskega guvernerja Sir Thomsas Rutherdorf je v radijiskem nagovoru iz Delhija priznal, da trgovci z živili po večini ne upoštevajo Vladnih naredb in da se kmetje branijo prodajati svoje žitne zaloge vladi. Rutherdorf je nato pozval vse pokrajinske politične or-ranizarije, da zača no pozabijo na vse :nedseix>jne spore ter vse svoje sile posvetijo odstranitvi lakote, vlada je bila sicer storila v svoji politiki in skrbi za prehrano napake, vendar je po trenutnem stanju najbolje, da prenehajo z opozicijo proti vladi, kajti to lahko le še poslabša .sedanji položaj.
Po nadaljnjih vesteh bodo angleška ob-festva v bodoče Indijce, ki bodo zasačeni pri plenrtvi živil, kaznovala z obešanjem. Tozadevna naredba je bila seda.i ze jzda. na. V utemeljitvi cfoTaetva ^orocaio. <te so bile tatvine in plenjenja zlviI v pokrajinah v katerih posebno nagaja lakota. na dnevnem redu. Dalje sporočajo, <te so v poslednjem času lačna IndUCi cesto
kov in vladnih žitnih skladišč, da bi se rešili smrti od lakote.
Krik na pomoč fz Indije
Madrid, 9. okt. DNB. p0 poročilih iz New Yorka je prejel tamkajšnji župan nujno brzojavno prošnjo župana v Kalkuti, naj stori vse kar more za takojšnjo dobavo živil Indiji, ker umirajo ljudje od lakote kar v tisočih.
Vzgled Indije je strašen nauk tudi za Francoze
Vich.v, 10. okt. R. Francoski lilSt »Journal des Debats* piše o angleški povojni politiki, da povojni načrti Anglije Francozov ne morejo omamiti. Vzgled Indije je strašen nauk.
Egiptski dijaki proti stikom z boljševiki
Kairo, 9. okt. R. Dijaki vodilnih muslimanskih vseučilišč protestirajo P««i ob. novi diplomatskih odnosov med Egiptom m Sovjetsko zvezo. Dijaštvo je odposlalo vladi posebno protestno poslanico. Kakor znano, so se ti protesti požSVtl! v 7/reA z veet-
dp bo v kratkem prispel v Kairo sov-
jrs^aifc in
številni napadi Sovjetov
zavrnjeni
49 sovjetskih letal In 62 ameriških štirimotornih bombnikov sestreljenih — En sovražni rušilec pri Dodekanezu potopljen, ena križarka hudo poškodovana
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 10. okt Nemško vrhovno poveljništvo javlja:
Pri Melitopolu in severno od tod je sovražnik po pritegnitvi novih sil spet začel svoje napade. Kljub uporabi močnih pehotnih in oklopnih sil so se izjalovili.
Na ostali vzhodni fronti so Sovjeti izvedli številne krajevne napade, ki so bili zavrnjeni.
Letalstvo je napadalo sovražnikove zveze za dovoz in uničilo med drugim 10 prevoznih vlakov. Pri dveh lastnih izgubah je bilo včeraj sestreljenih 49 sovjetskih letal.
Stotnik Nowotny je povišal z osmimi odstreli število svojih letalskih zmag na 231. Lovska jaia št. 54 javlja svojo 6000. zmago v zraku.
V	borbah na kubanskem predmostju se je posebno odlikoval šlezijski grenadirski polk št. 667 pod vodstvom podpolkovnika Guttenbacha.
V	južni Italiji je sovražnik zaman napadal v nekaterih odsekih južnih Apcni-nov. Na ostali fronti je bilo samo oboje-
stransko delovanje topniških in napadalnih oddelkov.
Pri čiščenju istrskega polotoka so sovražne tolpe do sedaj izgubile nad 4000 mrtvih, 6850 ujetih, 32 topov, nad 2000 ročnega orožja in nad 100 motornih vozil.
V vodah okrog Dodekaneza so nemška strmoglavna letala iz sovražnih pomorskih oddelkov potopila neki rušilec in z več bombnimi zadetki hudo poškodovala neko križarko.
Ameriški bombniki so včeraj podnevi napadli nekatere kraje na obalnem področju Vzhodnega morja, med njimj Anklamm in Gdinjo. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo so po dosedanjih vesteh iz sovražnih oddelkov sestrelili 62 težkih štirimotornih bombnikov. V ogorčenih letalskih bojih je bilo izgubljenih 12 lastnih lovcev. Del njihovih posadk je rešen.
Zaščitne enote nemškega konvoja so hudo poškedova/e v Rokavskem prelivu dva angleška hitra čolna. Z izgubo enega izmed njih je treba računati.
Preteklo noč so posamezni angleški bombniki odvrgli brez načrta nekaj rušilnih bomb na severno Nemčijo.
Sovjeti ne pridejo čez Dnjepr
Vsi poskusi, da bi prekoračili refcir, so se izjalovili
s krvavimi izgubami
BCrlin, 10. okt R. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja dodatno k včerajšnjemu uradnemu poročilu:
Ob srednjem Dnjepru so bili predvčerajšnjim zavrnjeni močni krajevni napadi boljševikov. Ena izmed oklopnih gre.nadir-skih divizij je že v dopoldanskih urah napadla sovjetske enote, ki jim je uspelo prekoračiti Dnjepr. in jih prisilila na umik. tako da se je njihovo mostišče še bolj zožilo. V borbah je bilo uničenih več velikih sovjetskih tankov. Enako brezuspešno in z velikima izgubami so potekli sovjetski poskusi tudi na drugih krajih,
I kjer so poskušali prekoračiti reko. 2e v j jutranjih urah dne 6. oktobra so boljševiki j prepeljali onstran Dnjepra dva polka, s | katerima so se nemške čete zapletle v ogor-' čene borbe, ki so trajale ves dan in so se končale tako. da so morali Sovjeti spet nazaj. Memcj so privedli 400 vijetnikov ter mnogo težkega in lahkega orožja vseh vrst. Bo'jševiški častniki, ki so bili ujeti v teh bojih, so izjavili, da sta bila tamkaj popolnoma uničena dva sovjetska strelska polka. Severnovzhodno od Gomela so oddelki nemške vojske v dnevih od 26. do 28. septembra uničili 67 sovjetskih tankov.
Prepričljivi uspehi issmškega letalstva
V enem dnevu je bUo loišesilh 107 sovražnih letal Nemška obramba zs-lajs scvrafecaai letalstvu vedno
h^fže tKiasce
Berlin, 10. okt R. V južnem odseku vzhodne fionte je prišlo včeraj ao silovitih letalskih bojev. Po do sedaj dospe;ih vesteh je bilo pri tem sestreljenih 33 sovjetskih letal.
O velikem uspehu nemških letalskih obrambnih sil je poročalo včeraj tudi vrhovno poveljništvo nemške vojske, po katerem je bilo v 24 urah sestreljenih 107 sovražnih letal. Samo pri sovražnem napadu nad severnozapadno Nemčijo, ki je bil izvršen v petek popoldne, je bilo uničenih najmanj 48 bombnikov. Ko so v petek okoli 14. ure močni oddelki angleških bombnikov začelj prodirati proti Nemškemu zalivu, se je takoj dvignilo na stotine nemških lovcev, ki so najprej razpršili sovražno lovsko spremstvo, nato pa so se spustili v sredo bombnikov v strašno borbo z njimi. Tudi protiletalsko topništvo in topovi z morja so otvorili koncentričen ogenj z granatami. Ze v prvih spopadih se je več terorističnih bombnikov gorečih zrušilo v globino, večinoma tako naglo, da piloti sploh niso utegnili odpreti svojih padal in se rešiti lz gorečih aparatov. Pri teh uspehih so se med nemškimi letalci enako odJikovati stan preizkušeni letalci in tudi pilotski naraščaj. Razen zadetih bombnikov pa je bilo tudi mnogo takih, ki so se odpravili proti domu z najhujšimi poškodbami.
Berlin, 10. okt. R. Težke izgube sovražnega letalstva pri zadnj.h terorističnih poletih nad Nemčijo silijo sovražnika, da polagoma priznava izgube, ki jih trpi njegovo letalstvo pri svojih akcijah na evropski celini. Glavni stan angleškega letalstva je cbjavil včeraj uradno, da so angleška letala v teku sobote zadela nad zapovedanimi cilji v Nemčiji na izredno hud odpor. Kakor so pripovedovali letalci sami. je bila nemška obramba v teh zadnjih dnevih mnogo močnejša kakor pri nedavnih poletih nad nemškimi cilji v južnih predelih države. Ta izjava se nanaša na napade angleških letal na dve južnonemški mesti, pri katerih so Angleži po prvih začasnih vesteh izgubili n:č manj kakor 56 letal. Po poznejših ugotovitvah se je število sestreljen:h letal nad tema dvema mestoma povišalo na 101 štirimotomi bombnik. Pri tem so upoštevana vsekakor samo letala, ki so se zrušila in so bila najdena na nemškem državnem ozemlju.
Trije ameriški bombniki pr.'stali na švedskem
Stockholm. 10. okt. R. Po neki švedski vesti so včeraj trije težki ameriški bombniki pristali na južnošvedskem ozemlju. Dva izmed bombnikov sta pri pristanku zgorela
Nemčija je močnejša ko kdaj poprej
Značilno priznanje ameriškega generala
Washington. 10. okt. R. Ameriški general Stron? je govoril pred novinarji o današnji moči Nemčije in izjavil med drugim: Nemčija ima danes več diivzij kakor ob začetku vojne. Tudi nemško letalstvo je močnejše, kakor je bilo 1. 1939. Vsa nemška armada še ni bila nikoli tako odlično opremljena in vzornega duha. kakor je danes. Dalje je dejal ameriški general- Nemčija ima danes eno trejino več tovarniških delavcev, kakor jih je imela ob začetku vojne in tudi njena preskrba z živili je zagotovljena.
Glede bodočih bojev ameriških čet je general Strong napovedal tole: Izgube ameriških čet bodo postale tako občutne.
1 da jih bodo čutili v slehernem mestu in | sleherni vasi. Te izjave namestnika šefa ; vojaške poročevalske službe v Ameriki iz-I virajo vsekakor iz vtisov, ki jih je dobila ameriška javnost zaradi netočnega poročanja o vseh vojaških dogodkih, pri katerih sodelujejo odde'.ki ameriške vojske.
Angleži zopet enkrat priznavajo Izgubo rušilca
London, 10. okt. R. Uradno je bilo objavljeno: Angleški rušilec »Intrepide^ je bil izgubljen. Potopljeni rušilec je bil zgrajen leta 1937.
Pomanjkanje goveje živine v Angliji
StOckholm, 9. okt. Z. Angleški minister za poljedelstvo Hudson je izjavil v nekem govoru, v katerem je opominjal angleške farmarje, naj ne popuste v svojih napo-da ima Anglija okrog 1 milijon glav goveje živine premalo. V preteklih štirih letih smo bili često na robu katastrofe, je dejal Hudson. Tudi danes je povečanje uvoza živil zaradi pomanjkanja ladijske-
Novi ameriški poslanik na psti v Moskvo
London, 10. okt. R. Novi ameriški poslanik v Moskvi Harriman je na poti tjakaj prispel v angleško prestolnico.
Slovensko domobranstvo je edini, od vsega slovenskega naroda, kjer koli on prebiva, priznani zakoniti zaščitnik miru, reda in delovnega napredka.
Slovensko domobranstvo kot tako je tudi edini od oblasti priznani činitelj za vzdrževanje miru in reda v slovenski domovini.
Dolžnost vseh poštenih Slovencev torej je: vse najboljše moči dati na razpolago slovenskemu domobranstvu za blagor in prospeh slovenske domovine.
Fiihrerjeve čestitke ob kitajskem narodnem prazniku
Fiihrerjev glavni stan, 10. okt. R. Fiihrer je poslal predsedniku kitajske nacionalne vlade Vangčingveju k današnjemu narodnemu prazniku brzojavko, v kateri mu izreka ob tej priliki prisrčne čestitke.
Ženeva, 10. okt. DNB. Kakor izve wa-shingtorrskf dopisnik lista »Financial News«. tamkaj odklanjajo povabilo k udeležbi na konferenci, ki naj bi v Washing-tor»u sestavljala nore načrte za ureditev
Smrt pesnika Erler ja
Dresden, 9. okt. DNB. Znani pesnik Otto Erler je umrl v petek zadet od kapi neposredno potem, ko se je vrnil iz gledališča, kjer so z največjim uspehom predvajali njegovo zadnje delo »Krvni prijatelji«.
Znatno razširjenje nemške filmske produkcije
Berlin, 9. okt DNB. Pred letom dni ustanovljena centralna izposojeval na postaja sedmih nemških filmskih tvrdk objavlja svoj drugi delovni program, v katerem navaja vse nemške filme v sezoni 1943-44. Dočim je bilo v lanskem letu izdelanih 60 nemških filmov, je v novem programu izšlo 96 filmov, torej preko 50"/« več. V tem dvigu se jasno kaže moč nemškega kulturnega življenja v petem letu vojne. Skoraj dve tretjini navedenih filmov sta že pripravljeni za predvajanje ali vsaj že fil-mani. V programu so obdelane vse teme, ki najbolj ugajajo občinstvu. K 96 nemškim filmom moramo prišteti še 12 inozemskih. Tudi bogat program družb, ki ustvarjajo kulturne filme, nam priča o za-vidni višini nemškega kulturnega življenja v vojni. Samo podjetje UFA pripravlja 65 kulturnih filmov, med njimi več v barvah. Kulturni program ostalih družb je enako pester in bogat
Boljševiška nevarnost se ni nič zmanjšala
Madrid, 10. okt R Španski list »Aka-zar« ponovno svari pred boljševiško nevarnostjo in piše med drugim: Res je, da smo si v meščanski vojna priborili pravico na svojo vero in svoje domove, toda s tem ti ni;sm<* pridobili pravice na uživanje udebja in lenobe. Boljševiška nevarnost je danes slej ko prej taka, kakršna je bala še pred nedavnim.
Plačilo izdajalcu
Ženeva, 9. okt. DNB. Londonski »Times c še enkrat poudarja nezadovoljstvo Angloameričanov z Badoglijevo izdajalsko kliko. Svojo lojalnost, piše list londonske City, lahko dokaže Badoglio le tako. da se udeleži bojev zaveznikov. Nevtralnost je bila že v naprej izključena. Svojo besedo, ki jo je dal ob zaključku premirja, pa mora Badoglio šele izpolniti.
»Ljudje Badoglievega kova zelo dvomljive vrednosti«
Stockholm, 9. okt. R. Angleški list »News Chronicle« piše o Badoglievi vladi. V Angliji smatrajo ljudi Badoglievega kova za ljudi zelo avomlj;ve vrednosti.
Otipljiv protest
Vigo. 9 .okt DNB. Po neki južno-ame-riški vesti je prišlo v čilski prestolnici pri predvajanju sevemo-arneriškega hujskaškega filma »Fašistična Španija od znotraj« do incidenta, ki je prirediteljem lahko nudi dober dokaz, da se vsi krogi pač ne strinjajo z njihovo agitacijo. V nekem velikem kino-gledališču v mestu Santiago de Chile je med. predstavo eksplodirala bomba, ki je ' povzročila pomembno stvarno škodo in izzvala med gle- _ dalci veliko paniko.
Novo središče boljševiške propagande na zapadu
London, 10. okt. R. V Alžir je prispel novi sovjetski poslanik Bogomolov, tako poroča angleška uradna obveščevalna
služba. Dalje objavlja, da je na novem sovjetskem poslaništvu izredno mnogo o-sebja. Listi so mnenja, da bo tako Alžir polagoma postal središče boljševiške delavnosti na zapadu .
Propadanje angleškega naroda
London. 10. okt. R. O narodnostnopoli-tičnih razmerah v Angliji se je izrazil znameniti angleški zdravnik: Padanje števila rojstev je značilno za propadanje angleškega naroda. Angleška vlada je slepa za vsa ta pogubna dejstva.
Nov režim v Kolumbiji
Bogota, 10. okt R. V Kolumbiji je bila imenovana nova vlada, ki je takoj proglasila obsedno stanje in uvedla najstrožjo cenzuro.
Potres v Turčiji
Ankara, 9. okt. DNB. V četrtek so v Nik-sarju v pokrajini Izmir zabeležili precej močan potres, ki je trajal H> sekund. K
a^ČA ai	rlnvp.Ck.Lh
1 ~ : - r-

: »JUTRO« ponedeljska izdaja


Ponedeljek, 11. oktobra 19431
Pojavi za hrbtom znanssfl
«... duhov in strahov sploh ni; če jih pa slikarji ali pisatelji naslikajo, tedaj jih pač zato, da bi mi imeli pojem, kakšna bitja so.«
Tako pravi star profesorski dov-tip. V naslednjem pa nadaljujemo razpravo, ki smo jo pričeli objavljati pred tednom.
Dama v črnem
Prepirati se, nli je ob oknu resnično kdo stal ali pa je študent Bojan le tako videl, za sedaj n; važno. Pomembno pa je, da je vidri žensko zelo natančno, ker je stala ve;lno ob oknu in ;e podala nanjo svetlo-bn z dvorišča. Bila je majhna, drobna dama- ob'ečen-3 v črr<>. Videlo se je, kakor b' bila v riolci plesni svili. Imela je svetle, goste lase. Obraz, ki ga je videl vedno le v profilu, je bil lep :n morda tridesetih let. V desnici ie držala dama lornjon, skozi katerega je gledala nekam skozi okno. Drugače ;ie ni v"del nikoli Nikoli se r.i zgania, nikcl* ozrla. stala je t?m vedno v mraku. Ko pa ie naredil študent Bojan luč je ni bilo več.
B"jan je ved-o naglo stopil v sobe in naredil luč. df> bi negotove trenutke skrajšal. če le mogoče, se ni ozrl preti drugemu cknu di nc bi neznana dama pogledala. kajti tega ne bi mogel prenesti
Študent se je vedno trudi, da bi samega .sebe sprav:l k pameti in si dopovedoval. da je vse skupaj domišljija. S sišo se je delal, kakor da ničesar ne opazi, kakor da se sni h nič posebnega ne dogaja v rjegovi sobi. To je trajalo vso jesen in vso zimo. Ves ta čas ni čuti nobenega neraz-polcžcnja, slabosti ali karkoli posebnega.
Neznani ©bčutki
študent Bojan je hrabro vzdržal pri Opeltovih v Lavdonovi ulici in se je na »skrivnost« svojega stanovanja nekako privadi. Stvsri ni hotel pripovedovati nikomur, ker bi se zdela pri belem dnevu, recimo tovarišem na vseučilišču, vendarle presmešna.
Spomladi so za pa nekoč začeli navdajati neznani občutki. Trajalo je to stanje ves teden in se je stopnjevalo do nevzdržno sti. Popisat' to stanje je skoraj nemogoče, ker ie bilo tako nedoločeno. Morda bi rekli temu duševna napetost ali občutek negotovosti. Približno tak občutek bi morda imel človek, ki ve. da prihaja v za-vratno zasedo, pa ne ve prav, kje je nevarnost in kje bo »udarilo«. Takii občutkov ni Bojan nikoli prej imel, pa tudi pozneje <!o današnjega dne ne. ko gre v petdeseto leto svojega življenja.
Neznan položaj ga je tako daleč, nagnal. da je vzel iz omare svojo devetm-;li_ metrsko pištolo ki jo je kot rezervni cfi-c'r še imel. in jo je r.abil z osmimi naboji. Imel jo je vedno pri rokah, ponoči si jo je polagal pod zglavje.
Ko pa je natančno preudaril vse okol-nosti, se .je moral smejati samemu sebi. štiri leta se je klatil po neznan;h krajih, nevarnih gozdovih in sovražnh naseljih. Vsak trenutek bi bil lahko zašel v kritičen položaj in življenjsko nevarnost, vendar se je vsemu tako privadi, da vsa štiri leta niti enkrat ni pomislil, da r/ora imeti pri sebi revolver zavoljo varnosti. Ko je legel v neznanem gozdu ves truden, ni nikdar pomislil, ali je pištola pri rekah m ali je nabita. Tukaj, sredi velemesta, pa si vtika revolver pod zglavje, ko mu nihče ni dal za to povoda, ko ni nikjer robenega sovražnika, ko je stanovanje zaklenjeno in še h:ša ter se pred hišo sprehaja stražnik.
Spoznal pa je študent Bojan, da so na .svetu reči. proti katerim se razum zastonj upira in ki kljub svoji vsaj navidezni abot-nosti ostanejo s človekom in v človeku.
Občutek negotovosti je polagoma zginil in študent Bojan je zopet spravil pištolo v omaro.
BogsrcleR v juniju
Bilo je nekoliko kasneje, sredi junija.
- Bojan je bil popoldne na izletu in se je že v mraku vrnil. Denarja ni imel in ni zato popil niti kaplje opojne pijače. Okopal se je in legel brez luči v posteljo. Spanca pa ni bilo cd nikoder. Ura je bila deset, vratar je zaklenil hišna vrata in ugasil luč po hodnikih in na dvorišču. Popoln mir je legel na hišo. zadnji stanovalci so se že vrnii iz nočnega Dunaja. Spanja pa od nikoder, študent se je sukal na postelji in štel udarce najbližje cerkvene ure. Bilo je dvacajst, potem pol ene.
Tedaj začuje v kuhinji pred svojo sobo ropot. Nekdo je odpiral omare in prect"V. Ijal porcelan ter ga predeval na štedilnik.
Ni dvoma, v stanovanju so tatovi. Toda le zakaj se ne oglasi pes pri Opeltovih? Pištola leži v cmari, a ne upa se študent Bojan do nje, da ne bi z ropotom opozoril nase. Tatovi so najbrž računali, da je stanovanje prazno!
študenta se je lotil strah, čisto navaden človeški strah- kakor ga je vsakdo kdaj doživel v svojem življenju. Ko bi imel pištolo v rokah, bi bilo vse dobro.
Nenadno so se vrata odprla in nekdo je 'prihajal v diagonali preko sobe naravnost proti postelji, študent Bojan ni mogel določneje videti zaradi teme. To pa se mu je zdelo nerazumljivo, da se ni neznanec niti ognil m'zi, niti mu miza ni bila na poti. študent je stisnil obe pesti. Ko pa je
slišal, da je zaškripala deska tik postelje
— Bojan je natančno poznal to desko — se je vzpel divje v postelji, dvignil kakor v obrambo obe pesti in zakričal: »Kaj hočeš od mene?« še danes se spominja okrožni s:dnik dr. Bojan natančno svojih besed: *Was will die Person von mir?« in tudi vseh drugih podrobnosti. Toda študent je
le Se aliSal, kako so se zaloputnila vrata.
Kar drgetal je. Potegnil je odejo preko glave ln trdno zaspal.
Sonce je bilo že zelo visoko, ko se je zjutraj zbudil, ves moker od znoja. Odhjtel je na univerzo in se ves zopet pomiril. Kako se jc mučna zadeva pojasnila, bomo
povedali prLhodnjič.6
pč.
še nekaj zanimivost! o osvoboditvi
Mussolinija
Te dni predvajajo v ljubljanskih kinematografih zvočni tednik o osvoboditvi Duceja. čitatelje bo zanimalo, kake težave je bilo treba premagati in kakšne priprave so bile potrebne za drzni in uspeli podvig.
Ljubeznjivi in živahni način pripovedovanja takoj izdaja, da je voditelj udarnega oddelka SS Otto Skorzeny po rodu Dunajčan. ki ga je politično ozračje rodnega mesta zgodaj vzgojilo in prekalilo. Mož deluje sedaj v drža vnem glavnem varnostnem uradu. Njegovj najožji sodelavci, ki jih je sam izšolal teoretično in praktično, izhajajo iz oboroženih SS oddelkov in iz varnostne službe. V dnevih Ducejevega zapora, ko so se že množili znaki kasnejše izdaje, se je Otto Skor-zeny odpeljal z manjšim oddelkom v Rim ter si je s trudapolnim skrbno zakrinkanim delom ustvaril temelje za svojo kasnejšo nalogo. Na podlagi govoric, s smelim raziskavanjem ter v tesnem sodelovanju z nemškimi in italijanskimi obveščevalnimi uradi se je posrečilo odkriti sled za Ducejem, ki pa se je v teku dni vedno zopet izgubljala, kajti nervozna straža je svojega ujetnika 14 krat nenadoma prepeljala iz kraja v kraj. Pri tem poizvedovanju se je odlikoval posebno neki italijanščine Vešči podvoditelj. Preoblečen je popival z italijanskimi mornarji ter je kakih 24 ur pred predajo zvedel, da se Duce mudi v neki vili na nekem majhnem otoku. Na dan izdaje se je Skorzeny z brzim čolnom odpeljal na otok, da bi pripravil osvoboditev, našel pa jte gnezdo prazno. V jutranjem mraku so Duceja s hidroplanom prepeljali v drugo zatočišče.
Skorzeny je v teku razgibanih dogodkov znova začel svoje poizvedovanje. To pot so slabotni znaki vodili v neki gorski hotel pod Gran Sasso.n. Zopet je odposlal oglednike in je pri tem uporabil ljudi, ki o svoji pravi nalogi niso n;česar vedeli in tudi niso smeli ničesar vedeti. Vrnili so se z vestjo, da je postaja gorske železnice v dolini, ki je vodila v verjetno Ducejevo bivališče, zaprta in da jo straži močnejši oddelek karabinjerjev. Skorzeny je nato v izvidniškem letalu v veliki višini preletel pokrajino. Letalo mu je dal na razpolago general padalskih čet Študent. Skorzeny navaja, da je bilo sodelovanje tega generala odločilnega pomena za celotno delo. Fotografski snimki so pokazali, da bi bil pristanek na ozemlju pri hotelu smrtno nevaren, vendar pa so kasneje ta pristanek tvegali in previdni ter pogumni pilot ga je uspešno izvršil.
18 mož varnostne službe in oboroženih oddelkov SS so imeli nalogo, da s pomočjo močnejše skupine padalcev izvršijo pod-
jetje. Bilo je nemogoče izbirati prostovoljce, ker so se vsi javili. »Zato sem prav za prav storil krivico tistim, ki jih nisem mogel vzeti s seboj,« pravi Skcrzcnv. K temu dodaja, da ne more posebej omeniti nobenega izmed udeležencev, bodisi voditeljev ali moštva, oddelkov SS ali padalcev, kajti vsi so se v teku podjetja vedli previdno in hladnokrvno. Med njimi Je bil neki podvoditelj, ki nI mogel prenašati poleta ter je čestokrat bruhal, ob pristanku pa je kakor divji stopil iz letala in se obnesel zgledno.
Dogodki, ki so se odigravali meti odhodom in vrnitvijo, so znani. Pojasniti jc treba samo še vprašanje, zakaj mnogoštevilna straža ni oddala niti enega strela, marveč se je pokorila nemškim poveljem. Odločilno pri tem je bilo gotovo presenečenje, ko so se letala v strmoglavem poletu spustila skozi goste oblake. Učinkoval je razen tega tudi odločni nastop. Tako se jte zgodilo, da je po osvoboditvi Duceja prihitel poveljnik straže s čašo vina, se postavil strumno pred Skor-zenyja ter mu ponudil pijačo z besedo: »Zmagovalcu!«. Vsi udeleženci od pilotov, ki so ne glede na nevarnost izvršili strmoglavi padec, do mož pri strojnicah, imajo zaslugo v »bitki« pri Gran Sassu. Da. pri tem ni padel niti en strel še podčrtava njihove vrline. Kar se danes lahko reče v tem pogledu, daleč presega njihovo srečno podjetje. V urah izdaje so možje posebnega oddelka zaplenili streljajoče baterije ter si preskrbeli kolone tovornih voz. Voditelj udarnega oddelka Skorzeny je letel na Korziko, da bi zbral še nekaj mož. Med potjo sta zaradi sabotaže odrekla oba motorja. Letalo se je zrušilo. Kakor po čudežu se je posadki posrečilo rešiti se iz padajočega letala, nakar jih je neka italijanska ladja reš la in izkrcala na Sardiniji. Od tam je letel Skorzsny na Korziko, si izbral svejs ljudi ter se z njimi srečno vrnil na celino.
Skorzenv se smehlja, ko pripoveduje vse to, spominja pa se živo najmanjšii podrobnosti ter se kakor deček veseli, ker mu je zadeva uspela. Pripoveduje, kako je Duce stisnil roko nekemu ranjenemu padalcu in mu zaklical: > Tovariš. zahvaljujem se Vam!« Toda to ni bilo prvo podjetje slične vrste v življenju Skorze-nyja. Saj je že 1. 1938 osvobodil avstrijskega zveznega predsednika izpod straže cele gardne čete.
LfufeJJanslca nedelja
Ljubljana, 10 oktobra.
Po lepih sončnih dneh, ki smo jih imeli v začetku oktobra, nam prinaša jesen bol-: in bolj spremenljivo vreme. Zdaj so dnevi trgatve, ki bo, kjerkoli to- razmere dopuščajo, gotovo v najlepšem redu spravljena ped streho. Po ljubljanskih sadovnjakih se ponekod še svetlika pozno dozorelo sadje na drevesih in vrtmnarji spravljajo z vrtov in njiv, kar še spada v shrambo. Ajda je že skoraj vsa pežeta. tudi turščiea je že obrana. Oličkani stroki se marsikod v ljubljanski okolici rume-nijo izpod napušča, na njivah pa še dozoreva koruzno steblovje, da bo poslužilo za zimsko krmo in za nastilj. Lahko rečemo, da je bia letina v splošnem zadovoljiva. Poleg tega je Ljubljana v vse drugačnem razpoloženju, odkar je prehrana njenega prebivalstva zagotovljena.
Vreme se kuja. vendar je ozračje še prijetno mlačno. V soboto čez dan smo imeli
16.5	stop. C: tudi ponoči ni živo srebro dosti padlo in smo imeli v nedeljo zjutraj
13.6	stop. C. Barometer se sicer drži stalno na 755 mm, vendar je nebo zamreženo in nam obeta reso.
Pred 10. uro so se v vojašnici slovenskega domobranstva v tehn'čni srednji šoli zbirali številni ljubljanski možje in fantje, ki so se bili priglasili v slovensko domebranstvo. Zbor se je razvil v veliko in prepričevalno manifestacijo, ki je pričala o izredno živem duhu domobranske zavednosti. Podrobneje bomo o tem še poročali.
Ljubljančani, ki gredo čez teden vestno vsak po svojem opravku, radi izkoristijo soboto ali nedeljo za razvedrilo v gledališču ali kinu. Tudi tokrat je bilo zanimanje za predstave zelo veliko in so bile gledališke vstopnice za dramo kakor za opero že v soboto popoldne v precejšnjem številu predane.
Ker je za novo sezono veliko zanimanje in so obstoječi abonmaji že zasedeni, je na želio občinstva razpisala uprava gledališča še en stalni abonma: red Sobo-
ta, ki bo imel predstave ob sobotah. Za ta izredni abonma bodo veljale normalne dnevne cene, ki pa se bodo plačevale kakor pri vseh ostalih abonmajih v desetih mesečnih obrokih. Vse tiste, ki so se prijavili doslej za kakršnikoli red in še niso dvignili izkaznic. opozarjamo, da je zanje zadnji termin 12. t. m. v torek. Abcnento za red Sobota bodo sprejemali do vštevši
14.	t. m. vsak delavnik od 10. do 12. in cd
15.	do 17. ure v veži dramskega gledališča.
V četrtek bo krstna predstava Tavčar-Šestcve igre: »Cvetje v jeseni.« Dejanie, ki obsega 13 slik, "-o godi v prejšnjem stoletju v Ljubljani ln na Jelovem brdu v ljubljanski okolici. Zgodba se plete okrog jesenske ljubezi.; dr. Ivana. Posamezno slike veže petjr narodnih pesmi, ki jih je priredil in izbral prof. M. Tome. V glavnih vlogah nastopita Levar in Lesarjeva. Režiser" je prof. O. Šest. V soboto bode nato pričeli letošnjo operno sezono z Glu-ckovo or>ero: »Orfej in Evrid ka -. Peli bedo: Orfeja Golobova. Evridiko Vidalijeva. Amorja Ribičeva, dirigiral bo 2ebre. rež -ral Debevec, koreograf pa je Golovin.
i
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da nas je v soboto, dne 9. .oktobra 1943 v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga majka, sestra, svakinja in teta, gospa
ROZA ČERNE roj. LEGIŠA
VDOVA PO UČITELJU IN HIŠNA POSESTNICA
Pogreb nepozabne pokojnice bo iz njenega doma, Pavšičeva ulica št. 16, na pokopališče v Dravljah v ponedeljek, dne 11. oktobra 1943 ob 15. uri.
Cvetje se hvaležno odklanja.
Ljubljana, di.e 10. oktobra 1943.
Žalujoči: MIRKO, sin; OLGA, hčerka
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 11. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. Prekinitev oddaje. — 12.20—12.30: Uvod. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: »Zabavni koncert«. Igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. — Prekinitev oddaje. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—18.00: »Clcvek duh in snov« (ciklus predavanj o človeku kot duhu in telesni snovi) — predava g. dr. Debevec Franc. — Prekinitev oddaje. — 19.00 do 19.30: Koncert terceta Dobršek. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. PcročPo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00; Mala medigra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Operna glasba 21.00—22.00: Koncert Malega orkestra, vedi Oton Slenovic. 22.00 do 22.10: Poročila v nemš5ini.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 14. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
Sobota, 16. oktobra, ob 16: Kovarstvo in ljubezen. Red Prvi.
Nedelja, 17. oktobra, ob 14: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol.
OPERA
Sreda, 13. oktobra, ob 16: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Sobota. 16. oktobra, ob 16: Orfej in Evri-dika. Otvoritev operne sezone. Red Prvi.
Nedelja, 17. oktobra, ob 16: Madame But-terfly. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
I. del
V zasebni zbirki je ohranjen drohan
zveščič z najrazličnejšo literarno vsebino iz Prešernove mladostne pesniške dobe, prav iz tistih dni, ko je mlademu poeLu bujno cvetela beseda, prepolna kipečega ljubezenskega hrepenenja, upa in bolesti. Vsi ti okusno in z veščo roko izbrani in kronološko pravilno vloženi doneski v obliki danes že starinsko orumenelih papirjev — tiskane in rokopisne besedo — so bili spočeti v literarno zelo živahnih letih 1S33 do leta 1835.
En sam list, prav za prav podoba, ta pa ni iz teh let, marveč gre v nekoliko poznejši časovni sklop, v tiste dni, ko ss je Emil Korytko že boril z naglo sc bližajočo smrtjo.
Emil Korvtko (rojen 1813, umrl 31. januarja 1839), narodopisec in ob Smoletu še edini živi Prešernov literarni prijatelj, je bival med nami kot poljski intemira-nec, ki je našel takoj, ko je prispel v naše mesto, toplo materinsko zavetje pri svoji rojakinji in domačici gospe Croba-thovi (ženi Prešernovega šefa dr. Blaža Crcbatha, advokata, rodoljuba in velikodušnega mecena »za narodovo stvar«). Pri Prešernu pa je našel mladi Korvtko toplo prijateljstvo in iskreno umetn:ško srce.
Prepoln mladostnih idealov, saj je bil tudi sam pesnik, jc Korytko neumorno iskal narodno blago jn si je beležil, kar ga je v našem narodu zanimalo: šege, navade, noše. v besedi in podobi. Bil je prav delaven. Zbral je znane pesmi, ki so izšle v petih snopičih z naslovom »Slovenske pčsmi krajnskiga naroda« — sicer nc popolnoma po njegovi zamisH. pač pa samo v delni zasnovi — žal šele po njegovi smrti.
Zgoraj omenjeni list, ki je vložen takoj v začetku, zbudi našo posebno pozornost. Opaž' ?e takoj, da je bil vložen od nekoga, ki je Imel poseben namen, da poudari ali pa opozori na nekaj določnega, zato pa je tako- skrbno vložil prav- na to določeno mu mesto, tesno ob naslovnem listu znanega dela slovenske ABCedne vojne: »Discaeeiamento«.
Lirt jc dokaj manjši in se precej loči tudi po kakovosti cd ostalih tiskanii vložkov. Njegov papir je debelejši, cunjasto trpežen in je neenakomerno obrezan, najbrž kar s škarjami; povrh pa ima še vse znake, ki kažcio, da je to poizkus ni primerek 1 tografskega tiska za reprodukcijsko upcdc«b:tev mladega moža. pač za neko bodočo naklado.
Dva velika prijatelja
Preden nadaljujem, naj povem le še. da kažejo vsi sledovi teh častitljivih literarnih vlcžkov in rokopisnih vlepkov prav določeno smer neke skupne povezanosti dveh vel'k:h literarnih src, ki sta za narodovo stvar in za svoje napredno mišljenje trpela, se skupno borila prav tako-, kakor sta bila nnoosled tudi v ljubezni in dolu oba enako razočarana. Vsi licti so danes že precej orumeneM. natrgani. tu in tam propereli, z madeži iz raziknii časov. Kljub vsemu ti listi vztrajno žive. govorč in no1}; slavijo vr"če do-krze srčnega prijateljstva, kakršn- sta nekcč čutila dug do drugega dva skromna, vendar velika slovenska meža.
Bila sta to: >vel'kan učenost'« Matija čop in pcet dr. France Prešeren!
Vsem tem listom se pozaia. cla jih je časovno uredila, uravnala in opremila še z lastnoročnimi opombami če-pova roka. Začetni list litegrafskega fska in pa poslednja dva vložka štirih listov, ki vežeta k:t nekaka skiopna kamna drobno in pestro literarno zbirko, pa je po vseh zna-
kih dodal po Čopovi smrti dr. France Prešeren.
Zbirka je uvezana v trde polplatnene platnice. Platnice same so sicer že novejšega knjigoveškega izdelka, vendar pa je prvotni knjigoveški obrez zveščiča še nedotaknjen in ima še vso svojo časovno patino, kar priča, da leže ti listi še vedno prav tako, kakor sta jih bila uredila drug za drugim oba slavna prijatelja.
Dragoceni grafični list...
Najsi večkrat prelistavamo skromno vsebino, se moramo še in še vračati k začetnemu listu, k poizkusnemu litografske-mu primerku, ki ga je nedvomno vložil Prešeren.
Zakaj? Poleg najrazličnejših rokopisnih cblik in okusno tiskanih strani — za tedanje čase tiskanih res na žlahtnem papirju — je ta list edina ilustrativna podoba v dragoceni zbirki.
List je snežnobel. orešen z drobnimi rjastimi madeži časa. preko risbe je gladek pritisk, okvirni rob -lista pa je nežne žametaste površine, kakor je to bilo v modi in rabi za tedanjo litografske primerke dunajskega tiska in njegove šole.
Podoba jc jasna, zelo skrbno izvedena. Predstavlja nam poprsje mladega moža zelo- plemenitih pote-/, ki nas spominja po brezhibni noši na svetskega učenjaka bi-dermajerske dobe.
In če upodobitev — kljrab rahlim risarskim nedostatkom, ki j'h nosi v sebi ta grafčni poir.kus — de1 j časa. opazujemo, zaključimo, da je bila ta litografija izdelana po želji in okusu nekoga, ki mu je bil plemeniti mladi mož zelo pri srcu.
Podoba je tudi podp sana od umetnika, in sicer na desni strani spodaj, kje<r se konča poprsje. Je precej jasno čitljivo, in pravi, da je podobo litografiral neki B!au. Spodaj, malce pod poprsjem. pa se blesti precej vel k. razprto tiskan in z vijugastimi črkami okrašen napis: »Math: Zhop.« Tesno pod tem napišem je v drobno tiskanem, ležečem stavku še neizpolnjena oznaka Ka rojstvo in letnico smrti (ki na je napačna!) — takole: »n...... m. 1836«.
Teh podob je do dane.s znanih le četvero izvodov. Ampak episani izvod ima na sebi še nekaj, kar budi našo pozornost in po čemer se tako vidno leči od esta>l'h. Pod tiskom podobe, postavljeno lepo v sredino. je s svinčnikom zapisano v kratkih vrstah prezanimivo besedilo, zapisano s tisto značino petezo. ki jo ima edir.ole — Prešernova roka.
... in Prešernov lastnoročni pripis
Ta pripis je Prešernov popravek letnice Čopove smrti in natančni datum pi :ja-teljevega rojstva. Vidi se, da je napisal Prešeren na poizkusni primerek Čopove upodobitve te podatke zato, da bi bili nadaljnji izvodi pravilno Opremljeni z natančnim in resničnim besedilom.
Napisal je to pesnik v treh vrstah v malce visečem in krivuijastom polegu tekočih vrst. kakc-r jc to značilno za Prešernovo roko. Vidi pa se. da je pisal Prešeren tu zelo počasi, premišljeno, ko <"ia bi obujal spomine po tolikih letih na tiste. zanj blažene ure, ki jih je doživljal za življenja svojega velikega prijatelja in vodnika.
Ob začetku besedila je črnilni madež, znak, da je hotel poet zapisati to s črnilom, a ker je spoznal, da je papir porozen kakor pivnik, je vzel srednje mehak svinčnik in zapisal jasno in lepo čitljivo: »rojen v Žerovnioi na Gorenjskem 26. januarja 1796, v Savi pri Tomaeevem utonil 6. julija 1835.«
Nadaljujem ob tednu.
E. JUSTIN slikar - grafik.
V spomin Matije Čopa. Pesem: J ošt Ž boga r. — Fodoha: Elo Justin
s