SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de abril - 2. aprila 1998 OPIJ ALI DRAMILO? Marija jim je napoti V eni zadnjih številk goriškega Novega $asa dr. Drago Legiša ugotavlja, kako zadrge čase v slovenskem dnevnem in Periodičnem tisku in sploh v vseh medijih *st0Pl\ji«Oče rastejo napadi na katoliško erkev, tako da lahko upravičeno govori-810 že o pravi gonji. Nekaj takega ne Pomnimo od prvih povojnih let, ko je °munistični režim po zmagoviti vojni in Evoluciji hotel za vsako ceno konsolidi-rati svojo oblast in mu je bila na poti Predvsem katoliška Cerkev”. Ta ugotovitev precej dobro osvetljuje ® zadrgi zapetljaj med Cerkvijo in držaja v Sloveniji. V torek 3. marca je namreč *®Ustrstvo za kulturo izdalo odredbo, s ero zavrača zahtevo Rimokatoliškega ^Pnijstva Bled za vrnitev cerkve Naše Woe Gospe na otoku, ker „da gre za ^Premičnine, ki služijo za opravljanje javnosti na področju kulture kot javne ^be in da bi bila z vrnitvijo teh nepremičnin bistveno okrnjena možnost za °Pravljanje teh dejavnosti, ker teh nepre-^čtiin ni mogoče nadomestiti z drugimi ^Premičninami”. V zadr\ji Družini (št. 13 z dne 29. mar-Ca) je bil objavljen zadevni protest sionskih škofov. Ta se glasi: ,,Slovenski škofje, člani Slovenske škofovske konference, zbrani na seji 23. marca v Ljubl-Jani, kar najostreje protestiramo Proti odločbi Ministrstva zamkul-turo, s katero je 3. marca 1998 Zvrnilo zahtevo po denacionali-*aciji cerkve Naše ljube Gospe na °t°ku, ki jo je 18. marca 1992 v*ožil Župnijski urad Bled. To dejanje, z vprašljivo pravno podlago, je izraz politične l°Ue, ki prezira zgodovinsko kultno in versko istovetnost slo-Venskega naroda in krni ugled države v mednarodni javnosti. ” Tako se je v razmerju med slovensko r*cvijo in vlado odprla sporna točka. Lahko trdimo, da Marijina cerkvica na u spada med najstarejša svetišča v ?veniji. Arheološke izkopanine so poka-e’ da so pod temelji sedar\je zgradbe °vi kar štirih prednic Marijine cerkvi-e> Prva iz 8. stoletja. Tam so našli tudi ^slovanske grobove, kar potrjuje ust-. Uročilo, da so že naši prvi predniki 1 tam svoje svetišče in prebivališče. Odkar je bila že leta 1142 zgodovinsko /Vlc omer\jena cerkvica na otoku, lahko lednjemo, kako je Marija od tam spregala slovenski narod jjjegove zgodovine . baročnim oltarjem je srečno je pres-a nasipe tujih vojska, ki so nenehno Peljale slovensko deželo. Njena j/^Jsana zgodovina je lepo opisana v „Duša, le pojdi z mano” v kateri anci Petrič predstavna slovenske božje ^ *• Včasih se namreč kar premalo zaveto*'0’ blejski otok priljubljena zJa pot, še predno ga je odkril modemi r*zem v najtežjih dobah Cerkvica s prekras- SLS IMA PROBLEME ve a f;sar pa niso dosegle niti Napoleono-vedel komunizem. Oblast je po vojni cerkev na otoku zaplenila in iz nje po sovjetskem vzoru začela izkopavati in naredila arheološki muzej. Desetletja je bila cerkvica žrtev nasilne ateizacije. Ko se je zrušil komunistični režim, je verni slovenski narod upal, da bo tudi ta krivica končno poravnana. In res; že leta 1992 je tedanji minister za kulturo dr. Andrej Capuder izročil poslopje v začasno uporabo župnijskemu uradu Bled, dokler se pravna zadeva dokončno ne uredi. Pričela se je nova doba: zopet se je obhajala božja daritev, mladi pari so sklepali zakonsko zvezo, veseli svatbeni sprevodi so pluli od kopnega do otoka, pričela so se romanja in odmevali sta pesem in molitev vernih množic. Vsemu temu bo sedaj konec, če obvelja sedanja odločba ministrstva za kulturo. Očividno tu ne gre za kulturne vzroke. Mons. Janez Gril ugotavlja v Družini, da se je kulturna dejavnost še poveč^a in razširila, potem ko je bilo leta 1992 poslopje vrnjeno Cerkvi. V zadnjih petih letih se je tam zvrstilo več kot štirideset koncertov. Župnijska uprava je takoj odpravila vstopnino, kar je število obiskovalcev cerkve na otoku močno pomnožilo. Brez dvoma gre tu za nov izraz protiverske gonje, ki jo skuša izvajati sedanja oblast, V tisto bajko, da ni več komunizma, je vedno teqe verjeti. Lahko pa verjamemo, da je bivših (in ponovnih) oblastnikov strah, ker vidijo v veri največjo nevarnost za svoje hegemonske sarije. Dobro se zavedajo,: da vera ni „opij narodov”, marveč dramilo. Po njihovem bi bilo najbolje, da bi slovenski človek zaspal v materializmu, potrošništvu in samozadovoljstvu. A vera ga pa drami, da teži po višjih idealih' in boljši usodi zase in za družbo. Zato so jim napoti romanja, zato odveč cerkvice, zato sovražijo Marijo. Tako se tudi na otočku sredi jezera odigrava usoda slovenskega naroda. Tone Mizerit Slovenija začenja pogajanja z EZ Slovenski zunanji minister Boris Frlec se je v spremstvu vladne delegacije, v kateri je bil med drugimi minister za evropske zadeve Igor Bavčar, 30. in 31. marca v Bruslju udeležil srečanja ministrov Evropske zveze s kandidatkami za članstvo. Prvi dan se je začel proces vključevanja vseh enajstih kandidatk v povezavo, drugi dan pa so se s šestimi najbolj naprednimi, med njimi Slovenijo, uradno začela pogajala o članstvu. V ponedeljek sta ministre pridruženih držav uvodoma nagovorila predsedujoči svetu, britanski zunanji minister Robin Cook, in predsednik Evropske komisije Jacques Santer. Minister Frlec se je v torek udeležil dvostranske medvladne konference s kolegi iz petnajsterice, s katero se bodo uradno začela pogajanja o članstvu Slovenije v EZ. Poleg Slovenije bo Zveza pogajanja začela še s Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciprom. Tednik Mladina je pred tedni v daljšem članku napadla Slovensko ljudsko stranko, češ daje med volilno kampanjo na ilegalen način financirala svoje propagando iz državnih stroškov preko raznih lažnih ustanov ali podjetij. Predsednik SLS Marjan Podobnik je zavrnil odgovornost SLS za poslovanje agencije Magenta, ki je izvedla nekatere projekte za strankino predvolilno kampanjo leta 1992, in zatrdil, da je bila stranka zavedena, ker ni vedela za neurejeno finančno stai\je agencije. Predsednik SLS je poudaril, da gre pri razkrivanju domnevno spornega financiranja stranke za naročeno; a slabo vodeno kampanjo proti stranki. Predsednik SLS je tudi povedal, da je bila zaradi zapisov v Mladini o domnevno spornem fmancirai\ju stranke proti temu tedniku vložena odškodninska tožba. Toda Delo z dne 30. marca je objavilo dokumente in pričevanja (poročilo nam je posredoval Vinko Levstik iz Gorice) o sestanku, ki so ga imeli Marjan Podobnik in voditelji SLS z raznimi pdjetniki, kjer so se dogovarjali o financiranju volilne kampanje, kar je prej Podobnik zanikal. Iz pogodbe je razvidno, da je SLS najela tedaj 100.000 mark in jih prepustila v upravljanje poletju Herties, za katerga je tudi prej Podobnik zanikal, da bi ga poznal. Direktor Her-tiesa Dalamič pa zato tudi po svoji strani toži Matjana Podobnika. Po več številkah v Delu se je sedaj razplamtela gonja proti Marjanu Podobniku in stranki SLS, češ da niso pošteni. Človek bi mislil, da si Drnovšek misli, da SLS kot partnerica v vladi zahteva preveč, predvsem glede vračanja gozdov Cerkvi, in se je hoče znebiti iz vlade skupaj s povračilom Cerkvi, kakor pač zahtevajo njegovi v stranki in drugi visoki komunistoidni prijatelji in nadaljevalci bivšega režima ter mladi aparatčiki. 0 ,,kapitalistični 4 Cerkvi Sedaj seje po slovenskih javnih medijih razvila gor\ja proti Cerkvi kot finančno bogati ustanovi, ki grabi denar na vse načine, preko maš, bank, založb, posojai\ja denarja, pomoči iz tujine itd. Obenem govorijo, koliko denarja slovenska Cerkev oddaja Rimu, koliko ga porabi za šole itd. Poleg tega očitno Cerkvi, da je lani dobila 600 milijonov tolarjev za sofinanciranje projektov iz državne blagajne (npr. obnova cerkva, sv. Jožef, baročni zlati oltarji itd.). „Zdaj se zdi bagatela, kajti v zvezi z gozdovi oziroma morebitno odškodnino zanje je govor o milijonih mark; samo za blejske gozdove je, kot je znano, država ponudila Cerkvi milijon mark letne rente, za preostale gozdove pa še nekaj deset milijonov mark odškodnine. (Večer, kot vsi ostali podatki.) Pa ne samo to. Celo podrobno opišejo, s kakšnimi avtomobili se vozijo škofje, dr. Ocvirk in dr. Grilj (ta v razkošnem volvu). K temu je dr. Mirko Krašovec, ekonom v mariborski škofiji, dejal na vprašanje, kako gre Cerkvi, naslednje: „Kar napišite: veliko slabše kot nekoč. V komunizmu je beseda kaj pomenila, danes se ždi, kot da so vsi politiki po vrsti le mojstri za izigravanje: vse se ustavi pri obljubah. Denarja iz proračuna za obnovo fej Al I, ZE NEKAM, ObFRLEi- ' sakralnih objektov in drugih kulturnih spomenikov dobimo veliko manj kot v bivšem režimu, za šole, ki so jih ustanovile škofije, sicer dobimo denar za plače učiteljev in za materialne stroške, toda za drago opremo, za vzdrževanje in vse drugo moramo ob veliko večjih obremenitvah prispevati sami. Odkod dobimo ta denar? Večinoma iz darov in od sponzorjev. Naberačimo ga, skratka. Ob tem naj povem, da so darovi iz tujine skorajda presahnili, kar je razumljivo, saj Sloveniji v gospodarskem smislu ne gre slabo. In še to: verniki še vedno zelo veliko prispevajo za cerkvene potrebe, toda medijska gonja zoper ‘pohlepno, veleposestniško’ in kaj vem kakšno še Cerkev se pri nabirkah kar pozna.” Vse tako in drugačno, prikrito in odkrito gonjo o bogastvu Cerkve pelje sedaj samo v to, da bi v ljudeh vzbudili jezo na ..kapitalistično” Cerkev, ki bo sedaj z gozdovi naenkrat obogatela. O OSNUTKU SKUPNEGA BESEDILA O ODNOSU DO PRETEKLOSTI? Predstavniki parlamentarnih strank so 26. marca nadaljevali z oblikovanjem skupnega stališča do preteklega komunističnega sistema in izjave o narodni spravi. Na zadnjem sestanku v ponedeljek minuli teden so se dogovorili za pripravo osnutka enega ali morebiti dveh dokumentov, ki bi ga (ju) uporabili kot izhodišče za nadaljnje usklajevanje različnih pogledov na sporno obdobje komunizma v Sloveniji in na t.i. spravo oziroma pomiritev nasprotij, ki izvirajo iz deljenosti slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in po njej. Seveda ne vemo, kako bo izzvenel ta sporazum, lahko bo zelo voden, oziroma splošen, brez jasnih besed. STRAN 3: Pismo Spomenki Hribar tnrwiimif »ii»wwriiwrii~nrMwn>r'~ rnwMTir ~nawii Buenos Aires, 2. aprila 1998 - ^ : Iz življenja v Argentin K SLOVENCEM NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je 27. marca na avstrijskem Štajerskem srečala s predstavniki Kulturnega društva Člen VII za avstrijsko Štajersko, organizacijo slovenske marysine v tem delu Avstrije. Komisija, ki delnje od maja lani, se je doslej že srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, na Koroškem in Madžarskem, posebej je obiskala Slovence v Kanalski dolini in Benečiji, seznanila pa se je tudi z gradnjo kulturnega doma v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Po tem obisku bo komisija v skladu s svojimi pristojnostmi in informacijami, ki jih je dobila na dosedanjih srečanjih, vnovič obravnavala uresničevanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. SLOVENSKI GLASBENIKI NA INTERNETU Slovenski glasbeniki so dobili brezplačno priložnost, da se promovirajo prek interneta. MusicNet Slovenije na strani „ www.musicnet.si” omogoča obiskovalcem, da brezplačno vpišejo svoj naslov v MusicNet glasbeni imenik, ki vsebnje 87 kategorij dejavnosti, med katere se lahko uvrstyo glasbeniki, šole, agencije, mediji, trgovine, dvorane, klubi, društva in vsi, katerih dejavnost je povezana z glasbo. MusicNet Slovenija je glasbeno-informaci-jski sistem, ki vsebnje še debatni del, povezave s svetovnim glasbenim spletom in brezplačne glasbene male oglase. ANKETA O VRAČANJU GOZDOV Ker ravno v teh dneh teče najbolj ognjevita javna debata o ne/vračilu gozdov Cerkvi, so pri Dnevniku prirediti anketo, ki pa je lahko zelo pristranska. Velika večina vprašanih (73,9% proti 18,7%) nasprotuje vračanju gozdov Cerkvi v naravi. Tako meni večina volilcev v vseh strankah, razen med krščanskimi demokrati, Iger velika večina zagovarja vračilo. Zanimiv pa je tudi odnos do razsodbe ustavnega sodišča, da je po ustavi treba vrniti gozdove Cerkvi. Na vprašanje, ali bi bilo treba upoštevati razsodbo ustavnega sodišča, pa večina vprašanih meni, da je ni treba. Vsekakor pa bo v naslednjih tednih najlažje slovenskim krščanskim demokratom, saj bodo njihova glasovanja usklajena z voljo volilcev. Socialdemokrati pa bodo v zadregi, ker kategorično zagovarjajo vračanje gozdov Cerkvi, njihovo volilno telo pa je v večini (51%) proti vračanju. Podpora vladi pa je približno takšna, kot je bila v prejšnjih mesecih -Drnovškovo vlado podpira 53,1% vprašanih, ne podpira je 32,1%, mnenja pa nima 14,8% anketirancev. ZBOROVANJE PROTI »NENASITNOSTI” CERKVE Tako so nastopali proti zahtevi Cerkve o vračanju njenih odvzetih gozdov na javnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani 26. t.m., kjer je Društvo za ohranitev slovenskih gozdov priredilo proticer-kvene manifestacije. Zahtevali so, da dobijo gozdove in zemljo lju' cionalne vedno sovpadalo z volilnimi kan' panjami. Druga: zadeva ponovne kandid3' ture je prišla tudi že med cerkveno hierar hljo. Nekaj škofov je zahtevalo, naj se 0 tem debatira na prihodnjem zasedanju koi1-ference. To je pa tudi nevarno za IVlenem0 ve načrte. ODPRTO PISMO Gospa Spomenka Hribar: Bral sem vaše pismo g. nadškofu pod naslovom „Cerkev ni pogledala v strašnost •astne krivde,, in nadaljevanje „Za pfenig oblasti in prgišče maščevalnosti,,, v katerih dolžite slovensko Cerkev med drugim tudi 23 Pomore, ki so jih komunisti izvršili med '°jno oz. revolucijo - bili s pač izzvani, 'nso mogli drugače - in za pobijanja po v°jni - 12.000 domobrancev in čez 30.000 civilistov, ki da jih je Cerkev zapeljala. Sebe imenujete filozofinja in publicista. Kot filozofinja gotovo iščete resnico. Iz 'jasih spisov, ki so nastali pred leti še v ug°slavjji, se da sklepati, da imate precej lasno sliko, kako so se razvijali dogodki ed vojno, kdo jo je izrabljal v svoje namene in je v imenu Revolucije pobijal in Se boril za oblast. To lahko tudi razvidite iz Wih arhivov tkzv. OF. Razumeli ste, da se ja tabor pobijanih moral staviti v samo-,ran> na žalost s privoljenjem in dovoljen-Jeitl zasedbenih oblasti. Uvideli ste tudi, da ^ tej oblasti, okupatorju, nihče ni zares Pbal, najmar\j komunisti. Izvajali so le Witate in izzivalne akcije - potem pa v beg da so s tem povzročali represalije, ki so liudi spravljale v obup in odpor, da so tako lt'n°žili partizanske vrste. Dobro veste, da ^ jugoslovansko - kaj šele slovensko! -fnitizanstvo ni skrajšalo druge svetovne yojne niti za en dan. Pa saj to tudi ni bilo v Wove m interesu. Torej se je kri prelivala riienu Revolucije, ne v imenu upora Wpatorju. Veste tudi, da je iz Jugoslavije ‘ ritice prepodila Rdeča armada, da so bili “Plači „osvoboditelji„ le zadr\ja straža, ki Je v ze varnem zaledju pobijala domače Wprotnike, in da so partizani „zmagoval-le na papirju, v šolskih knjigah in v ^Jkah za domačo rabo. Vi vse to, kot filozofinja, ki išče resnico, Wro veste. . Brugi naslov, ki si ga nadevate, je publi-Ker je to verjetno vaše poklicno °i objavljate poleg lastnih člankov tudi 8*)'Se z naročeno vsebino, kar je splošna Čislava laharnar praksa. Kot je logično, mora biti plačan članek napisan po okusu tistega, ki ga plača. Gotovo mora biti travmatično pretvarjati spoznano resnico, da se jo prilagodi namenom naročnika. A ponavljanje ublaži še tako travmatično dejanje in ga spremeni v navado. - Če govorimo s pesnikom: podplat je koža čez in čez postala.” Začeli ste s spravo, ki je sicer bolj dišala po ščitenju povojnih zločincev in ohranjanju privilegijev kot po resnici in pravici, a je le bila prvi poskus, da se nekako opraviči nasprotnika, čeprav je bil v zmoti. Poskušali ste stvarno raziskovati dogodke iz polpreteklosti, a kmalu so vas posvarili, da niste čisto na pravi poti. Za oddolži-tev ste potem zaustavljali desnico. Večkrat izjavljate, da se ne strinjate s komunizmom in njegovimi metodami med in po vojni. Da se nekateri vaši članki tako popolnoma ujemajo z uradno doktrino iz časov komunistične diktature, kaže le na vašo angažiranost tistemu, ki jih naroča in plačuje. Komunizem je 45 let pral možgane slovenskemu človeku. Pa ne samo to. Zaradi izvajanja najkrutejšega terorja skozi desetletja, ko je partija imela absolutno oblast in kontrolo nad prebivalstvom, ko je posiljevala človekovo vest in intimnost, ko je najmanjši sum lahko pahnil osumljenega v pogubo, - kje ste bili takrat publicisti, da bi zahtevali svobodo in spoštovanje človekovih pravic? - se je strait zajedel v ljudi in je prepletel vso socialno sestavo. Mnogi niso prenesli tolikega pritiska, zlomili so se in ostali duševno pohabljeni. Med njimi imate sedaj najzvestejše bralce. Za človeka, ki ni klonil ali pa je rastel v normalnih razmerah in je zmožen lastne presoje, so pa nekateri vaši članki kvečjemu teoretične špekulacije, na koliko načinov lahko razlagaš neki dogodek, ali pa so politični pamfleti, v katerih resnica ni važna. (3) HITRO, HITRO MINE CAS ^ Bržavno zastavo nosijo pred skupino, Pec Matere božje in še svojega krajevne-id letnika. Bobnar pa skrbi za lažjo hojo Počasno z bobnanjem naznapja mestu, ^atere strani prihajajo romarji.. Večinoma "Promesanti”, taki, ki so se za romanje ^ljubili. Versko niso kaj prida poučerti, šarijo po svoje iskreno častijo. Od cerkvenega praga bo človeček pri-na kolenih v bližino trikotnega oziro-“* stožičastega Marijinega kipca, ki je za e Prilike prenešen iz kotička nad gla-^ttrn. oltarjem v prostorno cerkveno lacljo tor- Postavljen na lepo okrašen, vzvišen pros- s častno stražo. Da bi stražnik vendar ^ •halo vstran pogledal, pa bi se prome-61- .Za hipec mogel dotakniti Marijinega J.ca. To je vse, kar tenutno želi. Je zanj t~e*c sreče in obilno povračilo za žrtve in Pore romanja, saj ga po večini drži Konci le mate in pasas de higo (drobne ^ fige). s B^bivaki province pa se na račun so-°v drug iz drugega tudi radi malo pojejo in se drug drugemu smejejo. Nekoč je baje prišel z vlakom v Kata-Ko Riohanec (de La Rioja). Že po pni 0C* Posfaje proti baziliki zasliši: „Ahi •Kiti ^eS razbur-ien vzklikne: „0 ti pres-Nata! So me že odkrili in prepoznali!” Pa 2^e'v firogo ulico. Pa spet sliši: „Ahi • Zavije v tretjo ulico in že zasliši B'č: „Ahi pasa...” - To mu je bilo pa že 0 SPRAVNEM SESTANKU IN IZRAELSKEM SPORAZUMU Svetovalka v poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Nada Skuk je na časnikarski konferenci stranke 27. marca posebej opozorila, da bo 9. maja letos potekel 18-mesečni rok za vlaganje zahtevkov po zakonu o popravi krivic, ki je sicer začel veljati novembra 1996. Pojasnila je, da gre pri zakonu o popravi krivic za zahtevke, s katerimi si upravičenci pridobijo status bivšega političnega zapornika oz. status svojca po pokojnem bivšem političnem zaporniku in tudi status po vojni ubite osebe ali upravičenca po tej osebi. Ministrstvo za pravosodje je ustanovilo strokovno komisijo in pripravilo obrazec. Dodala je, da je trenutno na ministrstvo že vloženih 1275 vlog, kar je v primerjavi z desetti-soči upravičencev po oceni Skukove zelo malo. Pomembnoje namreč, da upravičenci vložijo zahtevek, ki je lahko tudi nepopoln, ker se po določilih zakona vloge lahko dopolnijo. Predsednik Lojze Peterle je četrti delo- vni sestanek predstavnikov parlamentarnih strank, ki oblikujejo skupno spravno deklaracijo, ocenil kot konstruktiven in obetaven. Dejal je, da je prišlo do napredka. Dosegli so precej soglasja glede vsebine tega, kar je treba obsoditi kot delo totalitarnega komunističnega režima. Predstavniki teh strank se bodo ponovno sestali čez dva tedna, pogovarjali pa se bodo o spravnem delu deklaracije. Glede izraelskega sporazuma je Peterle povedal, da SKD podpira ustavno obtožbo, in sicer v imenu države. „SKD bi rada videla, ali bo vlada prišla z novimi dejstvi in novimi spoznanji, mogoče celo z novimi odločitvami. Če pa bo ostalo pri tem, da obrambni minister ni nič vedel in da ni nič vedel premier, da je ta sporazum rezultat odločitve nekoga na nižji ravni brez pravih pooblastil, potem v SKD menimo, da je zadeva silno resna. Dokument, takšen kot smo ga videli, je absolutno v neskladju * ustavo”, je še dodal Lojze Peterle. Tajni sporazum na Ustavno sodišče preveč. Na mestu se obme in jo pobere nazaj, naravnost na postajo domov. - Revež! Kar je v resnici slišal, a po svoje razumel, so bili klici prodajkalca suhih fig: „Hay pasa(s)!” Po Katamarki se je vabilo: „Pridite k nam!”, ponovilo v Entre Rios. Concepcion del Uruguay, Marijino mesto ob Ptičji reki (Uruguay), je simpatičen in kulturno zelo razgiban kraj. Sedaj nudi mladini celo vrsto različnih srednjih in višjih šol, da fantom in dekličem (gurices y gurizas) ni treba hoditi študirat drugam. Pred leti pa je eksplozija višjega šolstva bila v začetni fazi in so povsod potrebovali učnih moči. Šla sem torej v Concepcion del Uruguay in ostala tam do upokojitve. Sprva smo poleg mladih imeli tudi precej starejših oseb, ki prej niso imele prilike za šolanje; ko pa jim je bilo to omogočeno v domačem mestu, so se posvetili z veliko vnemo in resnostjo in večkrat tudi z izredno in občudovanja vredno sposobnostjo. V nekaj letih so mladi profesorji zasedli razpoložljiva mesta na krajevnih in bližnjih šolah, potem pa so jih prihajali iskat tudi uradni zastopniki iz dragih, zlasti severnih provinc. Kar precej se jih je tam za stalno naselilo. Vedno je lepo, če se kateri oglasi ali ga nepričakovano srečam na ulici, ko pride v glavno mesto po opravkih. Pojasnila vlade o ozadju podpisa izrael-sko-slovenskega tajnega sporazuma, predsednika socialdemokratov Janeza Janše niso zadovoljila. SDS je na Ustavno socjišče Republike Slovenije naslovila predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti sporazuma in hkrati postopka, po katerem je bil spora- Gospa Spomenka: radi pozivate kristjane, naj priznajo svojo strašno krivdo, naj opuste sovraštvo in željo po maščevanju in naj širijo ljubezen. Za vas bi pa tudi bilo dobro, da si postavite mejo, kije ne boste prestopili pri razprodajanju vaših talentov, da tako ohranite vsaj kanec verodostojnosti. Franci Markež, Argentina (Objavljeno v Sobotni prilogi Dela, 28. marca) Upokojitev je vedno več ali manj travmatična, ker je pač mejnik v življenju. Povezan je z novim načrtovanjem ali celo s selitvijo. Buenos Aires je privlačen sam na sebi, vse vabi v to ogromno mesto. Tu je tudi slovensko središče v Argentini. Skoraj ni bilo dvoma, kam po upokojitvi. Tukaj sem torej, a moja osebno doživeta geografija, poleg tukajšnje, za vselej obsega DOM onstran oceana in vse poznane kraje po svetu. V duhu se tam mudim pri ljudeh, po katerih sem te kraje spoznala, pa tudi ob grobovih svojcev in znancev, ki so že odšli v večnost. Vedno je z mano moja rodna Koroška, zelena Štajerska, bela Ljubljana, prekrasna Gorenjska in sončna Gorica To so postaje mojega življenja, križišča poti, kraji veselih in usodnih dogodkov, vsi povezani s spomini na osebe, s katerini sem bila na kak način tudi sama povezana. Medsebojno smo se oblikovali ali pa tudi kdaj le bežno srečali. Gorica, moja zadnja postaja v Evropi in moje prvo službeno mesto, je bila tudi moje prvo povabilo. Drugo je bilo v Formo-zo in tretje v Concepcion del Uruguay. V Gorico sem bila povabljena popolnoma nepričakovano in pismeno, na tedanji ljubljanski naslov. Ko sem povabilo sprejela, pa sem se tudi nevede in nesluteno poslovila od svojih in si, po božji Previdnosti, sama preokrenila nadaljnjo pot. V dve obdobji se deli moje bivanje v Gorici, eno je krajše od drugega. Prvo obdobje je bilo tisto pod nemško upravo, ki je dovolila, da se na Goriškem in Tržaškem odprle vse tiste slovenske šole, ki so tam obstajale za časa Avstro-Ogrske. Drugo zum sklenjen. Socialdemokrati Ustavnemu sodišču predlagajo, da ugotovi, daje uporaba neratificiranega tajnega sporazuma protiustavna in nezakonita, ker predstavlja kršitev človekovih pravde, oziroma, da je sporazum sklenjen v nasprotju z Ustavo. „Dne 30. 1. 1998 je državni z^or Republike Slovenije prejel obvestilo g. Jožeta Sečnika, direktorja OVS. Sečnik je opozoril na obstoj tajnega varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom, ki ga je kot predstavnik vlade Republike Slovenije podpisal Marjan Miklavčič, kot predstavnik države Izrael pa Yechir Horev. Sečnik posebej opozarja na dejstvo, da Miklavčič za podpis ni imel pooblastila vlade in da sporazum n^bil sklenjen in ratificiran po predpisanem postopku... Z zadevo je bil po Nad. na 6. str. obdobje je sovpadalo z Zavezniško upravo, ko so iste šole ponovno smele delovati. Koliko idealizma, rodoljubja in vneme za vse dobro je bilo v tistih Goričanih! Kako resno so pojmovali dolžnosti, tako v šoli kot na splošno v javnosti! Kako velika je verska in narodna zavzetost tedanjih dobrih goriških monsinjorjev! Ljudstvo se je zavedalo, da je v njih imelo dobre pastirje, ki so mu vedno stali ob strani v težkih urah. Težko so torej ti ljuclje razumeli, da jih čakajo še težje ure s strani bratov onstran meje. Dolga leta so v drugi državi trdno in pogumno stali na okopih slovenstva, potem pa so zaprepaščeni gledali, kako je „Sloven’c bil Slovenca brata”. „Vi Kranjci, kaj ste nam prinesli?!” Pa smo prenekateri „Kraitjci”, ob usodnem podpisu mirovne pogodbe z Italijo, stali na goriškem trgu in se zaskrbljeno ozirali na Grad, da bi videli, katera zastava bo zaplapolala vrh obzida, tista z zvezdo ali Italijanska. Katera bolečina nam bo odločena...? Potem smo vedeli. Iz radia mi poje Frank Sinatra ali pa tudi Placido Domingo: „And now the end is near... I did it my way! Konec je blizu, pred menoj je zavesa poslednje skrivnosti... po vseh kolovozih sem vozil, a vozil sem po svoje!” Tudi jaz sem vozila skozi življenje po svoje, to se pravi po moje, na svoj način. Po moje, a ne brez božje pomoči, tudi ne brez dobrotnosti ljudi. Naj tujim in domačim, ki so mi kozarec vode ponudili na poti ali mi dobro besedo podarili v pogum, z večnim življenjem poplača - BOG! KONEC ...... Pisali smo pred 50 leti... VELIKA NOČ V DS Novi slovenski vseljenci v Buenos Airesu so letos prvič praznovali Veliko noč v novi domovini. Že veliki četrtek in veliki petek so se pripravljali na praznik s pobožnostmi v kapeli marianistov, ki sta jih vodila g. Janez Hladnik in misijonar g. Lado Lenček. V nedeljo je bila v tej kapeli peta slovenska maša, med katero je moški zbor pel domače slovenske pesmi, da smo bili res kakor doma. Prava domačnost pa se je razvila po maši v društvenih prostorih na Martinez 50, kjer so vsi prejeli majhen slovenski „žegen“ s pirhom, šunko, potico in hrenom... Popoldan se je nadaljevala pobožnost v kapeli, pa tudi pryateljski sestanek v društvenih prostorih. POZDRAV SLOVENCEM Buenos Aires, Velikonočni ponedeljek 29. marca: Danes zjutraj ob sedmih je privozila v pristanišče ladja „Santa Cruz“, ki je zopet pripeljala nad 500 slovenskih emigrantov. Na ladjo jih je prišel pozdravit v imenu tu bivajočih Slovencev g. Janez Hladnik, častni predsednik Društva Slovencev. na peronu pa so čakali člani odbora gg. Skubic Tone in dr. Janez Janež ter gdč. Petelin Marija. Izkrcavanje se je vršilo potem ves dan do večera. Med imigranti je tudi druga polovica slovenskih bogoslovcev, ki potnjejo pod vodstvom prof. Lenčka v St. Louis (sic!). Vse Slovence v Bs. As. pa prosimo, da nam pomagajo pri iskanju stanovanj in primernih zaposlitev. Svobodna Slovenija, št. 7; 1. aprila 1948 Slovenija, moja dežela Herman Potočnik, predhodnik umetnih satelitov IVO ŽAJDELA V prvih desetletjih tega stoletja se je bavil z matematično in fizično utemeljitvijo problema vožnje po vesolju Slovenec Herman Potočnik. Bil je rojen 1. 1892 v Pulju in umrl 1929 na Dunaju. Končal je tehnično inženirsko vojaško akademijo, med 1. svet. vojno se je boril na raznih frontah, tudi na Soči. Na Dunaju je 1.1925 diplomiral kot specialist za raketno tehniko. Pod psevdonimom Hermann Noor-dung je v Berlinu izdal leta 1929 knjigo z naslovom: Das Problem der Befahrung des Weltraum (Problem vožnje po vesolju), katere prevod je na sliki. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor. Obdelal je zamisel vesoljske postaje ali umetnega satelita, ki z isto hitrostjo kot točka na ekvatorju pod njim kroži okoli zemlje in se zato stalno nahaja ravno nad njo. Izračunal je, da bi moral tak „geosta-cionami“ satelit, kot pravimo danes, krožiti (4) KAJ JE S SLOVENSKO POMLADJO? Lepo je Tine Velikonja rekel v svojem govoru na zadnji teharski slovesnosti: „Da-nes smo na meji med tem, kaj bomo napravili. Ali se dogovorili in poskušali preko zmage pomladnih strank vpeljati v Slovenijo pravo demokracijo, demokratično kulturo in normalno življenje, ki ga ta država nujno potrebuije, ko se bo morala vsak čas soočiti s svetom, ali pa se bomo spričo slabih izkušenj krščanskih demokratov in slovenske ljudske stranke vdali obupu in pustili, da se uveljavi frontovska politika. -Lahko rečemo, da se je z dejanji teh dveh strank končala tista doba, ko smo bili vsi politiki. Vseh teh sedem do osem let se je vsak zanimal, po svoje sodeloval, če ne drugega, je lepil plakate in vzklikal na predvolilnih zborih; vsi so upali, ko pa so njihove glasove investirali v podjetje, na katerega niso volilci nikoli mislili, so bili razočarani in si rekli: Vsi so isti in nič se ne izplača, in zaprli vrata svojega doma”. Ne vem, koliko realnega odmeva na vse to star\je imajo-strankarski prvaki „s terena”, toda z razočaranimi ljudmi smo se srečevali že prejšnja leta (zaradi politike SKD), toda to, kako se je razočaranje razmahnilo v zadnjem letu, tu bi morali vsem zvoniti alarmni zvonci. Koliko od teh razočarancev se bo z neko dobro politiko še lahko pritegnilo nazaj?! Mnogi pravijo, da jih to sedanje pre-klai\je s prisotnostjo izrazitih negativnih energij ne zanima. Ljudje hočejo dejanja in pozitiven trend, ne pa sedanjih cirkusov preko verbalizma in ventilske politike. Ljudje so siti nenehnih prevar in razočaraj! Sprašujejo se, kdaj se bodo pomladni politiki naučili pri političnih nasprotnikih tudi kaj koristnega, na primer tega, da v politiki pogosto ne more biti prostora za čustva, za strasti, za zamerljivost, za preobčutljivost, da vsak, ki ti da kakšen napotek ali izreče tudi kakšno kritiko, s tem še ne misli nič slabega, ampak hoče le pomagati. Levičarski politiki se zavedajo, da se pri tej izraziti polarizaciji dveh enakovrednih političnih blokov ljudi ne sme odvračati, ampak se jih mora pridobivati. Mnogih ne zanima ta in ta stranka (čeprav seveda na volitvah vsak podpre le eno), prvenstveni je skupen pomladni projekt. Šele nato pride na vrsto podpora konkretni stranki. Po vsem tem, kar pa se zadnje mesece dogaja, pa se vsiljuje vtis, kot da pomladni strankarski vrhovi zasledujejo samo še cilje svojih strank kako bi čimveč iztržila stranka, seveda na račun konkurenčne stranke. Že tako so mnogi ljudje, ko to morajo gledati, raje ostali doma, kot pa da bi šli na volitve, zato se bodo morali vsi trije prvaki pomladnih strank pošteno zamisliti, kako naprej. Tako kot do zdj, vsekakor ne več! Samo en primer. Če bi SDS in SKD do La comunidad eslovena en Ramos Mejfa Unas 600 familias eslovenas se radi-caron hace ya casi cincuenta aos en nuestra ciudad. Trabajaron muy duro pero se adaptaron a nuestras costumbres manteniendo su identidad... Mariano J. Loboda, presidente del Club Esloveno tuvo la gentileza de recibir a „Nuevo Ramos“ y le conto la historia de su pueblo. iCorao llegaron a nuestro pais? Una primera corriente inmigratoria lle-go a la Argentina en el ano 1930 huyendo del fascismo. Posteriormente, al finalizar la segunda guerra mundial en el ano 1948 se produce el arribo de un segundo grupo, unas 3000 personas, a bordo del barco „General Sturguis“. Unas 600 familias, en- na višini 35.000 km s hitrostjo 3.080 m na sekundo, če hočemo, da svojega položaja ne spremeni. Danes vemo, da se je zmotil za manj kot pol odstotka. Tudi je imel izvirno zamisel, da se na taki postaji lahko ustvari umetna težnost z vrtenjem vse postaje okoli središča. Danes je ta njegova plodna ideja uresničena v brezštevilnih satelitih, ki prenašajo televizijske, radijske in telefonske programe po vsem svetu, opazujejo vreme, zemeljsko površino, skrbijo za vojaške povezave itd. Poleg tega je Potočnik praktično predvidel vse faze plovila za večkratno uporabo (angleško shuttle) s krili, namenjeno potovanjem na relaciji Zemlja - orbita - Zemlja. Vzleti kot raketa, zaobkroži Zemljo kot umetni satelit, se vrne v ozračje in pristane kot jadralno letalo brez uporabe motorja. To idejo je Potočnik dobro izdelal, le za zadnji vstop plovila v gostejše zemeljsko ozračje mu je manjkalo podatkov, ki jih pa takrat seveda ni bilo mogoče dobiti. Danes to plovilo uprabljajo Sevemoamerikanci pa tudi Rusi. Bistvene važnosti bo za izgradnjo morebitne velike vesoljske postaje. SLS vodila drugačno politiko, takšno, da bi SLS pridobivali, ne pa odbijali, bi pri predsedniški kandidaturi podprli kandidata SLS (pa čeprav Janeza Podobnika). S to pozitivno gesto bi SLS pomembno vezali nase. Medtem bi se na osnovi tega pozitivnega naboja lahko skupaj dogovorili o kandidaturah za državne svetnike in seveda za ljubljanskega župana S tem bi se pozitivni naboj še krepil in marsikaj bi bilo nato mnogo laiye. Tako pa je prišel najprej hud poraz z Jožetom Bernikom, potem pa tudi na drugih področjih. Drugače s sedanjim načinom politike pač ne more biti. Največji poraženci pa so seveda ljudje, ki so doslej verjeli v pomladno opcijo in pomladnim strankam omogočali, da politiko sploh lahko vodijo! Danes v državnem zboru pomladna opcija, ki jo zastopata SDS in SKD, pri glasovanjih dosega le od 22 do 25 glasov. Tudi pri zakonu o lustraciji je zbrala le 22 glasov. S tem seveda ne more doseči nobenih sprememb. Če ne bi obstajala res nobena druga možnost in bi pomladna opcija v resnici imela le nakj čez dvajset glasov v državnem zboru, potem bi razumeli, da se predlagajo tudi tako pomembne resolucije in zakoni, kot je bil ta o lustraciji. Stranke, ki to opcyo prestavljajo, pač ne bi imele nobene druge možnosti, kot da počnejo vsj to, da predlagajo rešitve, pa čeprav brez upanja na uspeh. Toda v situaciji, ko je z določeno politiko vendarle mogoče doseči, da bi imela pomladna opcija toliko glasov v državnem zboru, da bi bilo sprejetje takšnega zakona možno izglasovati, se moramo vprašati, zakj sta SDS in SKD tre ellas las de mis padres, se radicaron ® la zona de Ramos Mejia. Yo personalni he vivido aqui' practicamente toda mi vid1 iComo fueron los primeros anos’ Asi que cuando llegaron a Argentina, n° teman absolutamente nada. Todo habia quedado en su tierra natal. Pero era i® pueblo laborioso y poco a poco todo* fueron progresando. E inclusive todos & dan un esfuerzo para donar algo de su5 ingresos con el objetivo de poder adqui*11 un predio propio para la comunidad, lo 4uf finalmente se logro con la compra de una vieja casa en Castelli 29, que luego ^ varias reformas se convertiria en lo Que hoy es el Club Esloveno. iComo vivio la colonia eslovenae)1 la Argentina el sangriento proceso culmino con la desintegracion de 1* Republica de Yugoslavia? Tratando de esclarecer a las autorida-des argentinas, en todos los ambitos a l°s que pudieramos acceder, sobre cual era la realidad en la region. La realidad actual yla realidad historica. El fruto de este trabaj0 se vio reflejado en el hecho de que Argentina fue uno de los primeros en el mundo en reconocer la independeiv cia de Eslovenia. Por suerte la independe"' cia llego casi sin derramamiento de sang^ a diferencia de lo que paso en Serb* Croacia o Bosnia. iQue actividades se realizan en c elub? Los chicos y los jovenes practican & portes. Hay actividades sociales. TeneW0 coro. Los domingos se celebra la misa- S® realizan fiestas. Los sabados funciona ® colegio donde ensenamos nuestro idiom4 nuestra historia y geografia, canciones, & tro. Tambien les ofrecemos las install10, nes a algunos colegios de la zona. Es ^ forma de vinculamos con el resto de comunidad. Felix Keil* Nuevo Ramos, Enem de kljub temu predlagali pomemben zak011 mimo te optimalne politike. Že tako se je po volitvah, ko se je vol mandatar in ko se je potrjevala vlad3; vsiljeval vtis, kot da nekateri predstavni® pomladnih strank čakajo, da se bo 46. oziroma večina v državnem zboru kar sa®1* od sebe pojavila. Tudi s predlogom zako1^ o lustraciji je bilo podobno. Kot da sta S" in SKD čakali, da bo zakon v sedanji k°11! telaclji sil v državnem zboru kar nek^ zunaj teh dveh strank podprl in sprejel- PjJ sedanjih odnosih med SDS in SKD na strani in SLS na drugi je bilo pričakovani* povsem iluzorno. Tudi politika, da tem, ko SLS ne bo podprla lustracije, pokazala, kam spada, je malo vredna zdgj, ko se je SLS dodobra vrfidrala v via1" ko ji gre koalicijska partnerica LDS otiP ma Janez Drnovšek pri tem zelo na (tudi s tem, da je medijsko SLS bolj Pltf movirana kot LDS), na drugi strani pa s’"1’ bili priča ostri gonji proti SLS s SDS in SKD, je bilo iluzorno pričakov^11, da bo SLS podprla projekt Janše in Petef^ ta. Še posebej, ko se jo je k temu na način celo prisiljevalo. To, da SLS ni P,. prla zakona o lustraciji, se ji v sed*1" situaciji ne bo prav nič poznalo. PrakU('^ noben njen volilec ji ne bo zaradi ter obrnil hrbta. SLS se je spretno šla ce takšen luksuz, da je podprla resolucij0 protipravnem delovanju komunistične^ režima. Vedeli so, da tu njihova podpora pomeni veliko, zato so si to celo la^ privoščili. Nadaljevanje prihodnji Novice iz Slovenci v PORTOROŽ - Najboljši celovečerni film P festivala slovenskega filma oziroma 25. Pregleda slovenske filmske ustvarjalnosti, ® Je potekal od 11. do 14. marca v Porto-rozu> je po odločitvi strokovne žirije, pa Pidi žirije slovenskega združenja filmskih tikov Fipresci, prva slovenska celovečerna risanka Socializacija bika? v režiji onkačoha in Milana Eriča. - Strokovna '•‘fijaje kot najboljši kratki film izbrala film Adrian režiserke Maje Weiss, kot najboljše televizijsko dokumentarno delo pa Magda-enice gospe Radojke Vrančič v režiji Hele-■J® Koder. - Letošnjo Badjurovo nagrado za zMjei\jsko delo, ki jo podeljuje Društvo s °venskift filmskih ustvarjalcev, dobi pio-ter slovenskega zvočnega filma ter prvi * venski mojster za filmski zvok in ton udi Omota, rojen leta 1910. , LJUBLJANA - Statistični urad Repu-Uke. Slovenije bo v okviru priprav na °pis prebivalstva, gospodinjstev in stano-Jti ‘e‘a 2001 v prvi polovici aprila letos v ■oveniji izvedel Poskusni popis prebivals-gospodinjstev in stanovanj. S poskus-te1 Popisom skušajo ugotoviti, kateri od teoznih načinov zbiranja in obdelave poda-v bo najustreznejši in najcenejši za uspešno izvedbo rednega popisa - leta 2001. °leg tega želijo ugotoviti, ali so vprašanja Sumljiva tako za popisovalce kot anketi-^Jtee, ali je mogoče za popisovanje leta ,1 načrtovati uporabo poštne metode in atera metoda popisovanja omogoča naj-Cetlejši način zbiranja podatkov s popisi. Ljubljana - člani upravnega odbora teverze v Ljubljani so potrdili vpisnino za te-'d letnik za novo študijsko leto v višini "'4 tolarjev. V primeru, da se fakulteta telloči za povišanje cene vpisnine zaradi °datnih storitev ob vpisu, mora to odobri-studentski svet na fakulteti. Sprejeli so še skle. kih P, da se preostale šolnine na ljubljans- fakultetah povišajo za 9,4 odstotka, kot K basala lanska inflacija. Vse preostale steritve pa ostajajo na ravni sedanjega ce- nika. LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo je Druarja objavilo razpis za bivanje in us-Atjapje v slikarskem ateljeju, v New Yor-• V bližini Manhattana je namreč minis-v° predvidoma za eno leto najelo delo-°-bivalne prostore za slovenske ustvar-^Ce- Aprila bo tako v New York odpotoval jjj3 Kariž, julija Aleksander Červek in °bra Marko Jakše. Umetnike je komisi-tebrala izmed 47 na razpis prispelimi Navami. ^ SARAJEVO, BiH - Potem ko je bil od 16. 0 18. marca v okviru petega mednarodne-,. Aiultimedijskega festivala EX PONTO »J “Dana - Sarajevo, ki ga pripravlja - stvo B-51, na ogled bosanski program v "Alkarjevem domu Ljubljani, je od 19. do 21. marca potekal slovenski program v Sarajevu v okviru letošnjega, sicer tradicionalnega mednarodnega festivala Sarajevska zima. Tudi v bosanski prestolnici, tako kot v minulih dneh v Ljubljani, so na različnih prizoriščih ponudili gledališke predstave, razstave in predvajanja video del, pripravili pa so tudi več glasbenih koncertov in okroglih miz. LJUBLJANA - Založništvo je v letu 1996 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej (1995) poraslo, saj so založniki in drugi poslovni subjekti izdali 3441 naslovov knjig, kar je za 7,7 odstotka več kot v letu 1995. Kot kažejo podatki državnega statističnega urada, je bilo v omenjenem letu izdanih tudi 1248 naslovov serijskih publikacij, katerih število se je v primerjavi z letom prej povečalo za 19,4 odstotka. Največ knjig je bilo izdanih na področjih jezikoslovja, leposlovja in literarnih del, med serijskimi publikacijami pa so prevladovala dela s področja družbenih ved, katerih odstotek je znašal kar 35,9 odstotkov vseh naslovov. V omenjenem letu je bila večina knjig izdana v slovenskem jeziku, in sicer 2885 knjig oz. 83,8 odstotka vseh del, druge knjige pa so izšle v tujih jezikih. LJUBLJANA - Sobotni knjižni sejmi na Cankarjevem nabrežju, ki so bili jeseni prekinjeni, so znova začeli. Tako kot doslej bodo potekali vsako soboto od 10. do 16. ure. Ob prvem letošnjem sejmu in hkrati na prvi pomladanski dan v Sloveniji (21. marca) je bila v organizaciji Društva slovenskih pisateljev na Ribjem trgu tudi literarna prireditev, na kateri so nastopili nekateri znani pisatelji. LJUBLJANA - V kulturni sezoni 1995/96 je v 1024 kulturnih društvih delovalo 50 tisoč ljubiteljev kulture. Največ kulturnih društev je po podatkih statističnega urada Slovenije imelo dramsko sekcijo, sledila pa so društva z mešanim pevskim zborom, moškim pevskim zborom, folklornim ansamblom in recitacijsko sekcijo. V sekcijah kulturnih društev je aktivno sodelovalo 49 tisoč članov-izvajalcev, največ pa jih je bilo navzočih v mešanih pevskih zborih, dramskih sekcijah, moških pevskih zborih in godbi na pihala. Omenjeni člani so izvedli 16.500 prireditev, ki si jih je ogledalo 4 milijone obiskovalcev. LJUBLJANA - Založba MK je predstavila dve novi deli iz zbirke Zenit (romana Poročilo o ugrabitvi Gabriela Garcie Mar-queza in Ženska, ki se je zaletela v vrata irskega avtorja Roddyja Doylea), CZ pa v prvi polovici 6. letnika zbirke XX. stoletje pet knjig (Angleški pacient Michaela Onda-atjeja, Pet ur z Mariem Miguela Delibesa, Prebučna samota Bohumila Hrabala, Modri sifon Ursa Widmerja in Glavna cesta Sin-claira Lewisa). ,, CELOVEC - Avstrijska zvezna dežela 5 ' }urg je Koroški ob skupni kandidaturi ‘ovenijo in Furlanljo-Julljsko krajino za U^ke olimpijske igre 2006 brezplačno "dst, 'tetu opila zanjo rezerviran naslov na inter- »Olympia 2006.at”. Zadevo je koroške- 11 deželnemu glavarju Christofu Zernattu jj r°čil njegov salzburški kolega Franz I ausberger. Salzburg si je omenjeni nas-J Pridobil že v času avstrijske interne oidature in ga zaščitil. Zdaj so zadevo * ‘opili Korošcem. Koliko je zadeva vred-ig^^ibolje pove podatek, da so prireditelji j. v Naganu na svoji uradni internet zabeležili 560 milijonov obiskov. si Oprave na avstrijskem Koroškem o j* Bhi kandidaturi Treh dežel za zimske ’tePljske igre leta 2006 ne pojenjajo- Nov BARIL0CHE Planinski večer z letošnjimi zmagovalci Fitz Roga V soboto 21. marca je bil v Stanu Slovenskega planinskega društva zelo zanimiv prikaz diapozitivov o lanskoletnih gorniških podvigih najuspešnejše slovenske alpinistke za leto 1997 (dosegla pa je isto odlikovanje tudi 1. 1996!), Bariločanke Monike Kambič in Klemena Malija. Predstavil ju je častni predsednik društva in vedno navdušeni planinec dr. Vojko Arko ter še prav posebej poudaril, da se med nami nahajajo kar štirje rojaki, ki so letos v Južni Patagoniji dosegli vrh Fitz Roya (3441 m) isti dan (14. februarja 1998) in sicer v dveh odpravah in z nekaj ur razlike. To so: že omenjena Monika in Klemen ter Sandi Ke-lnerič in Boštjan Šterbal, iz Alpinističnega odseka (AO) Kozjak - Sekcija Ptuj. To opisuje precej podrobno Klemen Mali v posebni kroniki, katero bomo objavili v naslednji številki. Dr. Arko je še poudaril, da je Monika obenem prva Slovenka in četrta Argentinka, ki je stopila na vrh Fitz Roya. Prikaz diapozitivov je obsegal njuno lanskoletno odpravo v isti gorski predel, kjer pa zaradi neugodnega vremena nista mogla naskočiti Fitz Roya samega, temveč sta se posvetila Guillaumetu (Levi kuloar, slovenska prvenstvena varianta švicarske smeri) in Aguja de la S (Avstrijska smer), o čemer je bilo podrobneje poročano lansko leto v tem listu. Nato plezanje v Severni steni Druja (Bonattljev steber) v Charno-nixu, Francija; Marmelada, Sella in Tri Cine v Italiji; potem pa razni (poletni in zimski) trenutki v Kamniških Alpah, Julijskih Alpah (Severna stena Triglava, Šite in Jalovec, Plarja) in končno še Paklenice na Hrvaškem. Pri nekaterih vzponih v Sloveniji je bil soudeležen tudi tam bivajoči „Ivanček" Amšek in še nekateri drugi, katerih imen pa nismo utegnili zabeležiti. Občinstvo se kar ni moglo načuditi tolike-remu vrtoglavemu in resnično izpostavljenemu vrhunskemu plezanju. Nqj omenimo še, da sta se Sandi Kelne-rič in Boštjan Šterbal že naslednji dan vrnila v Slovenijo, v prepričanju, da se bosta še vrnila v tisti gorski raj. Prvi od njiju verjetno že prihodnje leto; drugi pa bo najprej preskušal svoje sposobnosti v ZDA, v Yosemitskih gorah. Njuna pot iz Slovenije do Fitz Royevega pogorja je šla skozi Santiago v Čile in nato z avtobusi naravnost v Santa Cruz. Tam sta se srečala z Moniko in Klemenom ter se po zmagi nad Fitz Royem z njima pripeljala do Bariloč, kjer sta mogla spoznati - nepričakovano - našo skupnost, Konec tega tedna se pa tudi Monika in Klemen vračata v Slovenijo in upamo, da nam bosta prihodnje poletje spet mogla postreči z novimi gorniškimi dosežki. SŽ NOVICE IZ PRIMORSKE vrhunec so dosegle danes, ko so nekateri glavni lokalni sponzorji zagrozili z umikom, če koncept iger, ki si ga je zamislil generalni menedžer projekta Gerhard Novak, ki ga je imenovala koroška deželna vlada, ne bo stoodstotno izvedljiv. CELOVEC - Nova ameriška veleposlanica v Avstriji Kathryn Hall je podprla skupno kandidaturo Koroške, FYirlanlje Julijske krajine in Slovenije za pridobitev zimskih olimpijskih iger 2006. Ob obisku v Celovcu je Hallova skupno kandidaturo označila kot pomemben političen znak Evropi in svetu, saj so bile omenjene tri regije v tem stoletju med seboj v „velikih sporih”. Hallova je obiskala še olimpijsko pisarno in si natančno ogledala projekt „Celovec Olympia 2006”. Pozneje se bo Hailova v družbi nek- SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES (SSK), Marijin dom pri Sv. Ivanu in Radijski oder iz 'trsta sta v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu pripravila slovesnost v spomin na Lojzeta Bratuža in na njegovo soprogo ljubko Šorli Bratuž. Predsednik SSK Jože Bernik je med drugim dejal, da sta bila Lojze Bratuž, ki so ga umorili fašisti leta 1937, in njegova žena Ljubka (prav tako preganjana) pričevalca borbe za človekove pravice takrat in danes. Med pomembnimi gosti na slovesnosti so bili med drugimi tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, predsednik slovenskega PEN kluba Marko Kravos, škofov vikar za tržaške Slovence msgr. Franc Vončina, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver in tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik. NA SVETE VIŠARJE in v Žabnice je videmski nadškof Battisti postavil za novega dušnega pastirja msgr. Dionisia Mate-včiča, dosedanjega špeterskega župnika in dekana Nadiških dolin. Njegovo mesto v Špetru pa je prevzel Marino Qualizza. danjega smukača Franza Klammerja preizkusila tudi na smučišču Mokrine, nato pa obiskala nekatera prizorišča, ki naj bi gostila ZOI 200(5. SCHWARZWALD, Nemčija - Slovenski smučarski skakalec Damjan Fras je na tekmi kontinentalnega pokala v Schwarzwal-du osvojil 3. mesto. Zmagal je Čeh Robert. Vidnejšo uvrstitev je med slovenskimi tekmovalci dosegel tudi Jure Radelj, kije bil 8. DOB1ACCO - V Dobiaccu v Italiji poteka 40. svetovno.vojaško prvenstvo v zimskih športih, na katerem uspešno nastopajo tudi predstavniki slovenske vojske. V ženskem veleslalomu je zmagala Mojca Suhadolc, tretja pa je bila Urška Hrovat. Biatlonka Andreja Grašič je na 15 km osvojila 3. mesto, moška biatlonska ekipa je bila v konkurenci 19 držav osma. TRST/GORICA/VIDEM - Italijanski premier Romano Prodi je bil na uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini. V Gorici se je srečal tudi s skupno delegacijo Slovencev v Italiji, ki mu je predstavila svoja pričakovanja. Prodi je izrazil upanje, da bo v sedapjem ugodnem političnem ozračju v Italiji parlament kmalu izglasoval zakon, ki bo Slovencem v Italiji prinesel težko pričakovano globalno zaščito. V GORICI so v okviru koncertne sezone SCGV Emil Komel pripravili glasbeno srečanje. Predstavili so glasbena dela znanega nemškega filozofa Friedricha Nietz-cheja, ki je za besedila uporabljal Puškina, Petoefija, Chamissa in lastne stvaritve. Nie-tzcheja označuje baladna otožnost, jokava žalost, zapadanje v mračno patetiko; glasbeno pa nerodno zgošča ritmične, harmonične in dinamične zamisli v preozek prostor, ali pa se glasba ne sklada z besedilom. Tega se je sam zavedal, zato je opustil načrte o simfonijah in oratorijem ter se posvetil samospevom. Njegova dela so izvajali pianist Alessandro Arbo, sopranistka En-za Pecorari in mezzosopranistka Romina Basso. ŽAVRINKE, roman pisatelja Marjana Tomšiča, je prof. Diomira Fabjan Bajc prevedla v italijanščino z naslovom Le Sauri-ne. Prevod je dobil lani literarno nagrado Acerbi v Castel Goffredu blizu Mantove. Osebne novice \ Novi diplomant: Na moronski univerzi je dokončal študije in postal advokat Marko Rant. Čestitamo! Smrti: Umrli so v Slovenski vasi Anton Zajc (88) v San Luisu Marija Klinar (85), v Braziliji Elza Stamenkovič roj. Bernik (84) in v Rarnos Mejiji Rudolf Medved (78). Naj počivajo v miru! ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, fiimarye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradiye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom * Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradne ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 31. marca 1998 1 dolar 172,67 SIT tolarjev 1 marka 94,15 SIT tolarjev 100 lir 9,56 SIT tolarjev 46. MISIJONSKA VELETOMBOLA Slovenska vas, 19. aprila Ob 14. uri začnemo z raznimi igrami na srečo, ob 15. pa do 18. ure pa TOMBOLA. Tombolske kartice bodo na voljo na cvetno nedelo. Dobitke bodo pobirali raznašalci „Misijonskega sveta". Čakajo vas tudi lepi dobitki iz Madagaskarja. TOMBOLA V PRIMERU SLABEGA VREMENA NE ODPADE Razstava o Jovanu Veselu Koseskem Razstava Kdo je mar? v Narodni in univerzitetni knjižnici je posvečena dvestoletnici rojstva Jovana Vesela Koseskega (1798-1884). Razstava osvetljuje „enega najbolj zanimivih fenomenov v slovenski književnosti”, kot je dejal govornik pesnik in akademik Ciril Zlobec; 'v sedmih miznih vitrinah je razstavljeno rokopisno gradivo, originalni tiski in objave Koseskega v Bleiweisovih Novicah, Jovan Vesel Koseski je veljal v času svojega pesniškega vzpona po letu 1844 za prvaka slovenskega Parnasa, za nekaj časa je zasenčil celo Prešernovo slavo. V svojih programskih narodnoprebudnih pesmih je z gromko retoriko krepil slovensko samozavest. Veliko je tudi prevajal, največ iz nemške zgodnjeromantične književnosti, pa tudi Byrona, Puškina, Danteja in Homerja. Literarna veda ceni Koseskega predvsem kot avtorja prvega slovenskega soneta z našlov(Sm Potažva (leta 1818) in izvrstnega pisca heksametrov. Njegova pesniška slava je začela zahajati po letu 1868, ko je Stritar opozoril na jezikovne nepravilnosti in prevajalsko samovoljo. Prav jezikovne nepravilnosti, danes znane kot koseskizmi, so prinesle pesniku največ negativne slave. Njegove pesmi delujejo danes naivno, nabuhlo, patetično in celo smešno, v njih ni tistega orfejevskega naboja, ki nam tako ugaja v Prešernovih poezijah. Vendar se v širšem kontekstu kulturne zgodovine literarno delo Koseskega pokaže kot dragocen prispevek k razvoju slovenske kulture in predvsem nacionalne samozavesti. Tajni sporazum... Nad. s 3. str. pisanju Sečnika takrat seznanjen samo minister Jelko Kacin. Še posebej pomembno pa je opozorilo Sečnika, da se sporni tejni sporazum že uporablja. V Sloveniji naj bi zavezoval že pravne subjekte izven obrambnega resorja, država Izrael pa se na navedeni sporazum sklicuje celo pri sklepanju ostalih meddržavnih sporazumov in različnih oblikah sodelovanja”, piše v besedilu socialdemokratskega predloga Ustavnemu sodišču. Po njihovem mner\ju je na podlagi navedenih dejstev moč utemeljeno trditi, da je zaradi nezakonitega in napačnega postopka pri sklenitvi meddržavnega sporazuma prišlo do neustavnega sten, j a v Republiki Sloveniji, ki pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic ter je v očitnem nasprotju z drugim členom Ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Ker je bil sporazum sklenjen protiustavno, je po mneryu SBS pravno ničen in ga je potrebno odpraviti za nazaj, s:\j naj bi iz pisanja Sečnika nedvoumno sledilo, da je že imel posledice za pravne subjekte v Sloveniji pa tudi posledice za mednarodni UJEMITE SIJAJNO PRILOŽNOST! SAMO ŠE DO 30. APRILA 1998 imajo člani Mutuala Sloge, ki so pristopili pred svojim 65 letom posebno ugodnost do posmrtninske podpore v zvesku $ 2.000.-brez običajne čakalne dobe, če do tega dne.vlože na navadno hranilno vlogo $ 200.- Po tem datumu bo za posmrtninsko podporo v vseh primerih veljala čakalna doba 3 mesecev. IN / ALI V DZ so pričeli obravnavo zakona o pranju premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem. Zakon je bil namreč sprejet v državnem zboru že lani, vendar j,e bila poleti odkrita administrativna napaka. Gre za to, da se je v besedilo zakona vrinil in namesto ali. Namesto da bi pisalo, da se dokument napiše „v angleškem ali slovenskem jeziku”, se je pojavil nesrečni in, tako da je bilo napačno zapisano „v angleškem in slovenskem jeziku”. Poslanec SDS Ivo Hvalica je zato na začetku razprave zahteval prekinitev te točke dnevnega reda, dokler vlada državnemu zboru ne pojasni, kdo je odgovoren za to napako - z imenom in priimkom. Opozicijski poslanci so se v razpravi spraševali, ali vlada nima kontrole in kako se je lahko pojavila takšna napaka. Lojze Peterle (SKD) je dejal, da se vlada skriva za kolektivno odgovornost in da administrativni delavci v vladi delajo po naročilu. Napako je po njegovem mnenju nekdo naročil. Predstavnik vlade je, potem ko se je razprava zavlekla v pozno popoldne, dejal, da postopek preverjanja in ugotavljanja odgovornosti še traja, ime pa bo vlada „sprejela”, ko bo disciplinski postopek končan. Janez Janša je menil, da bodo poslanci aprila sedeli na sejah vsak dan, če pa ne bo imena, bo za to odgovoren Janez Drnovšek. IMPERIA - V italijanski Imperiji se je 26. marca končala predzadnja tekma svetovnega pokala v plavanju. Med 400 plavalci iz 400 držav so slovenski zastopniki nastopili v osmih finalih in dosegli dva državna rekorda. Nataša Kejžar je 50 metrov prsno preplavala v 32,44 sekunde, kar jo je postavilo na 4. mesto, isto uvrstitev pa je osvojila tudi na 100 metrov mešano s časom 1:03,38. Drug rekord z izidom 4:17,87 na 400 metrov prosto je postavila Tanja Blatnik, popoldan pa je bila sekundo in pol počasnejša ter osvojila 6. mesto. položaj Slovenije. Na koncu z obžalovanjem dodajajo, da sporazuma žal ne morejo priložiti, ker vlada kljub stališču, da je sporazum ničen, v praksi vztraja pri uporabi oznake „državna tajnost, strogo zaupno”. Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je tudi obravnaval problematiko sporazuma ter predlagal, naj vlada Republike Slovenije posreduje ta sporazum v presojo ustavnosti in oceno posledic Ustavnemu sodišču, vlada RS pa naj oceni odgovornost takratnega obrambnega ministra Jelka Kacina in takratnega direktorja vojaške obveščevalne službe Marjana Miklavčiča. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsat 1 .com.ar e-mail: debeJjak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj — Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824 Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N" 85.462 —— Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°š" pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralk Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanj z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre“) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L' Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires' Argentina. - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Obvestila NEDELJA, 5. aprila: V Rozmanovem domu ob 11.30 goslov butaric in oljk, maša in skup1*0 kosilo. Skupno družinsko kosilo ob 12. unv Slovenskem domu v Carapachayu. V slovenski cerkvi Marije Poniaf$ blagoslov butaric, procesija in maša °*1 9.30 uri. VELIKI ČETRTEK, 9. aprila: V slovenski cerkvi Marije Pomaga ob 19. uri slovesna maša in obredi. VELIKI PETEK, 10. aprila: V slovenski cerkvi Marije Poinag^ ob 19. uri obredi. VELIKA SOBOTA, 11. aprila: V slovenski cerkvi Marije Ponta#*! ob 21. uri slovesna maša. NEDELJA, 19. aprila: 46. misijonska veletombola v Sl0-venski vasi ob 14. uri. t Po dolgi in težki bolezni je 14. marca zaspal v Gospodu naš dragi mož, oče, brat in stric Anton Zajc Zahvaljujemo se vsem g. lazaristom, ki so mu med boteznyo prinašali duhovno tolažbo in sv. obhajilo, gospodom Jožetu Bokaliču, Franclju Pavliču, Jaku Barletu i» Janezu Petku za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, zanj molili in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, sin Miklavž, vnuk Miloš z družino, sestri Ivana in Rezka, brat Karol, vnukinje in nečaki z družinami in ostalo sorodstvo. Argentina, Slovenija, Kanada SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!