Razg ovon z nasimi narocmki Stroški sedmine za preužitkarjem. J. V. Skrbeti ste morall za preužitkarja ter ate po njegovi amrti plačali atroške aedmine, čeprav po pogodbi niste bili k temu zavezani. Zapušoinsko sodišče Vam teh atroškov noče priznati. Vprašate, kdo jih je dolžan trpeti. — Po našem mnenju apadajo stroški aedmine, ako 3e je vršila v krajevno običajnem obsegu, med stroške zapuščine in ae morajo plačati iz zapuščine. Nezakonaki sin ne more biti dedič, pač pa IVna pravico zahtevati iz zapuščine plačilo primerne alimentacije. Potemtakem morate tožiti na povračilo atroškov sedmine ležečo zapuščino, kateri- bo v tem primeru postavljen skrbnik; ako pa je bila zapuščina komu prisojena kot dediču, morate tožiti slednjega. Zaračunanje obrestl zaščltenemu kmetu. P. P. E. Radi neareče niste mogll plačati svojega dolga trgovcu. Trgovec je svojo terjatev sicer iztožil, ni Vaa pa šest let nič opominjal na plačilo, po preteku šestih let pa Vas je njegov zaatopnik tirjal na plačilo dolga s 6% obrestmi in pravdnimi stroški vred. Ker ste se bali nadaljnjih atroškov, 8te se pogodili tako, da boate plačali to terjatev v štirih letnih obrokih, zlaati, ker je upnik trdil, da je v alabSem gmotnem položaju nego Vi. — Dogovori, ki so za dolžnlka alabši, nego določa uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, so neveljavni in se jih dolžniku ni treba držati. Po cit. uredbi pa sme zahtevati trgovec dogovorjene, oziroma 6% obresti le do 23. novembra 1933, od 24. novembra 1933 naprej do 26. septembra 1936 sme zahtevatl le 1% obresti. Razen tega Vam sme ra.unati pravdne stroške le, v kolikor so nastali do 19. aprila 1932. Tako ugotovljen dolg ste dolžni plačati v 12 letnih obrokih, počenši a 1. novembrom 1936, in to obroke brez obreati. Izgubljeno oko, odškodnina. K. A. Ste vint.ar, pri OUZD niate zavarovani, podirali ste drevesa za svojega goapodarja ter pri tem po nesreči izgnbili levo oko. Prosili ste za podporo, odnoano rento pri OTJZD in bansko upravo, a brezuspešno. Vprašate, od koga bi lahko zahtevali odSkodnino. —- Ker spadajo viničarji med poljedelake delavce, niso zavezani zavarovanju pri OUZD. Vaš delodajalec bi bil dolžan placati Vam odškodnino le v primeru, ako bl Vam uspelo dokazati, da je nezgodo pripisovati njegovi krivdi, in aicer najmanj njegovi malomarnoatl. Ako tega ne boate mogli dokazati, Vam ni dolžan delodajalec plačatl odškodnine za izgubljeno oko. Kdo drug pa Vam odškodnine tudi ni dolžan plačatL Zavarovani delavec in plačilo bolniškooskrbnih stroškov za ženo. F. S. Delavcu, ki je zavarovan prl OUZD, je obolela žena ter morala šest dnl ležati v bolnišnicl. OUZD zahteva od delavca, da sam plača zadevne atroške. — Po zakonu o zavarovanju delavcev pritiče rodbinam zavarovanega člana, ki nimajo dohodkov, a žive z zavarovancem v latem goapodaratvu, ob bolezni pravica do brezplačnega zdravljenja, zdravll, potrebnih pomožnih priprav za zdravljenje, in sicer za dobo 26 tednov; atroške oskrbe v bolnlšnici mora OUZD plačati za dobo štirih tednov. — Okolnost, da je zavarovani delavec laatnik .reh oralov zemlje, po gorenjem ne pride v poatev, kajtl merodajno Je le, da član rodbine nima dohodkov. Najbrž je žena soJastnica moževega posestva; v takem pruneru sme OUZD odklonitl plačilo bolniškooskrbnih stroškov. Ker ni tofinega predpisa, kdaj se smatra rodbinskega člana za brez dohodkov, lahko poskusite s prožnjo na OUZD, naj krije navedene stroške. Prodaja najdenega kolesa. J. L. NaSli ste avtoinobilsko kolo, dali ste ga na občino, od tega je poteklo že Sest mesecev, in vprašate, ali imate pravico to kolo prodati. — Najdbo je treba v osmih dneh razglasiti taico, kakor je v vsakem braju navada, ter jo prijaviti krajevnemu obla•tvu. Ako se fvrejsnji imetnlk ali lastnik najdene •tvari javi v dobi enega leta od Caaa izvršene razglasitve, se mu stvar izroči, on pa je obvezan povrniti Izdatke in na zahtevo plačati 10% obče Vrednosti izgubljenega predmeta kot najdenino. AJ«> najdene stvari v dobi enega leta nihče po pravici ne zahteva, zadobi najditelj pravico stvar rabiti. Ako se pozneje javi prejšnji lastnik, se snu mora etvar po odbitku stroškov in najdenine vmiti. šele po poteku zastaralne dobe, to je treh let, zadobi najditelj lastninsko pravico na najderni stvari liki pošteni posestnik. Pred potekom treh let se sme prodati le taka najdena stvar, katere ni mo.i hraniti brez znatne Skode. Kupca ne oskrbita, pismene pogodbe, niti ne dajeta obljubljenega preužitka. N. N. Prodali ste bvojo posestvo, dobili par tisoč dinarjev nadavka, si i_g>ovorili preužitek, kupca sta posestvo prevzela, pismene pogodbe Vam še vedno nista ©ekrbela, nlti nočeta dajati obljubljenega preužitka in sta tudi v zamudi z ostankom kupnine. — Ako kupca ne bi pristala na razveljavo eklenjenega dogovora, boste pač morali tožitl ja na plačilo ostanka kupnine in na dajatev zapadllh preživnlnskih obrokov. Tožbo laliko vložite na uradni dan pri sodiaču; prosite za pravico revnih, da Vam ne bo treba plačatl takB. Skrajšan rok cetrtega ali petega sina. M. L. Prvi sin je služil 9 mesecev, drugi je bil potrjen 6ele takrat, ko je bil prvi že prestar za odsluženje kadrskega roka, tretji je odslužil 18 mes«cev, četrti in peti sta tudl potrjena vsak na 18 mesecev. Vprašate, ali in kateremu izmed njiju pritiče pravica do akrajšanega roka. — To pravlco Bi sina lahko izbereta. Ko bo eden Izmed njiju odslužil 18 mesecev, bo drugemu priznan skrajSan rok. V primeru, da bi bila oba hkratu vpoklicana, naj eden takoj vloži prošnjo, da ae ga pusti domov dotlej, dokler ne bo drugi odslužil svojega roka. Prošnjo je napraviti na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja, priložiti rodbinsko polo in vojaški izkaznici onih sinov, ki ao odalužili polni rok, ter navesti vse to, kar ste nam opiaali. Dodelitev h graničarjem. G. F. Vaša prošnja <xb priliki rekrutacije, naj Vas dodelijo h gTaniCarjem, bi bila brezuspešna, ker se h graničarjem sprejemajo le tisti, ki so že odslužili svoj kadrovBki rok. Torej, ko boste odslužili svoj redni rok, potem šele napravite prošnjo na poveljnika obmejnih čet v Skoplju, naj Vas sprejmejo h granlčarski četi.1 Kmet prodal vec lesa, nego ga Ima. I. I. Zaetopniku neke tvrdke ste prodali pred leti 1000 kub. metrov smrekovega leaa, pri Cemer sl je zaatopnik tudi sam ogledal Vaš gozd, kjer bi naj lea posekal. Gozdna oblast pa Vam je dovolila poaekati le 500 kub. metrov in pozneje ie 260. — Zakon določa, da mora dotlčnik, ki je ob sklepu pogodbe vedel, ali moral vedeti, da ne bo mogoče pogodbe izpolniti, odnoano Je ne v celoti lzpolniti, drugi atranki, ako za to drugo stranko ne velja iato, povrniti škodo, kl jo je pretrpela zaradi zaupanja v veljavnost pogodbe. Ako bi bila škoda povzročena iz očividne Vaše malomamosti, bi bila kupovalka upravičena zahtevati od Vas polno zadoačenje (to je tudi Izgubljeni dobiček), 8icer pa le pravo odškodbo, to je le reanično škodo. Po našem mnenju Vaa ne zadene očividna malomarnost, marveč le lahka malomarnost, v kolikor ae namreč niste predhodno informirali pri gozdni oblasti, ali odnosno koliko leaa Vam bo dovolila poaekati. Ako bi Vaa kupovalka tožila na izpolnitev pogodbe, boste morali ugovarjati nemožnost izpolnitve. Zahtevek na doplačilo dednlh deležev — veljavnost pobotnice — dedovanje otrok Iz dveh stakonov J. H. Ako je oče Vaše žene hotel, da se otrokom dolbčijo večji dedni deleži, ne bi smel pristati na, odnosno podpiaati izročilno pogodbo, preden ae niao dedni deleži zabeležili, odnosno ni prejemnica posestva zavezala ae izplačati večje deleže. Doplačilo nujnega dednega deleža ae lahko zahteva najpozneje v treh letih po smrti staršev in znaša nujni delež polovico zakonitega dednega deleža. Treba je oceniti posestvo, ki ga Je ena izmed hčera dobila, odšteti zneske, ki jlh je izplačala izročiteljema in drugim otrokom, ter vrednost preužitka, katerega 8ta si atarša izgovorila. Kako ee vrednoet preužitka lzra_una, smo na tem mestu že pisaJi. Ako je preuzitkar bil ob najpravi pogodbe že nad 75 let star, se vzame kot vrednost preužitka vrednost dajatev skozi dve leti, pa najsi je preužitkar živel manj all dalj. Ako izroditelj poseatva kmalu po izročitvi umre, Ima od tega dobi.ek prevz-innik in se radl tega dedni deleži ne zvLSajo. — Otroci iz prvega zakona imajo napram svojemu roditelju enako dedno pravico kakor otroci iz drugega zakona, nimajo pa eeve nujne dedne pravlce napram zakonskeim. drugu svojega roditelja. — Vaša žena bo lahko uveljavljala zahtevo na doplačilo nujnega dednega deleža tudi napram sinu, ki je prevzel doma.ijo leta 1924., ako Jo je prevzel za majijši znesek, nego je znašaJa faktična vrednost. — Pobotnica je veljavna, čeprav jo preJemnik denarja sam doma napiše. Ako pa misli- te morda izjavo o dedni odpovedi, to se pravi, da se je Vaša žena ob priliki, ko je sprejela od očeta doloCeni dedni delež .odrekla nadaljnjemu dedovanju napram očetu, tedaj bi bil ta odrek veljaven le, ako bi se bil napisal v obliki notara>kega zapiaa, ali pa podal pred sodiš.em. Sola za šoferske izpite. F. 2. Odgovor na Vaše vprasanje poisdite v »Slov. gospodarju« z dne 13. marca 1940 pod šifro »šoferska šola«. Občijia hoče obnoviti pot po 45 letlh. M. K. Ako je ob-ina obnovila staro pot, ki vodi preko Vašega posestva, nimate pravice prepovedati uporabo navedene poti. Javnih cest se namreč ne more pripoaestvovati, pa čeprav ae ceata ni uporabljala že 45 let ter je bila vsa z drevjem zaraš-ena. Ker je občina obnovila navedeno pot še preden ate Vi kupili poaestvo, nimate niti pravice zahtevati od bivše lastnice kako odškodnino, odnosno zmanjšanje kupnine. % a z n a i III. Dekliški dnevi na Befaavi 29. in 30. junija Dekleta! Na_ praznik se bliža. Težko že čakamo, da se bomo vaa verna slovenska dekleta zgrnila okrog našega dekliškega doma Betnave. Zakaj eno se čutimo in smo, kadar gre za Boga, ze vero in naš dom in rod. Letoa bomo obhajale Dekliške dneve v znamenju dela za pravi&ni mir. Okrog Matere Marije se bomo zgrnile, Njo bomo prosile za moc, da bl vedno ostale zveete Bogu in domu. V Njene roke bomo tudi položile obljubo pripravljenoati. Zato pridemo vsa lavantinska dekleta. Vabimo pa vse svoje slovenske sestre na te praznike, saj jlm bomo pripravile veliko veselja na naši Betnavi, ki smo jo me že tako vzljubile. Spored: Sobota: ob 19 uvodna marijanska prireditev, nato vefierniee tn procesija z NajsvetejSim z gorečimi sve.ami v parku. Nedelja: ob 6 aprejem prevzv. g. škofa dr. Ivana Tomažiča, ki bo nato opravil obhajilno sv. mašo z govorom. — Ob 9 otvoritev verakega aborovanja in pozdrav: I. Mir, sad pravi&nosti ln ljubezni. Govori g. Drago Oberžan. II. Dekle v delu za pravičen mir. Govori gdčna K. Pipan. m. Bogu in domu. Govori gč I. žličar. — Ob 13 razvedrilo (oskrbe poaamezni Dekliški krožki). — Ob 14.30 sklepna akademija z zborno poavetltvijo Mariji in ve.eranice. — Razhod približno ob 15.30. Vsa prireditev se bo vršila v betnavskem parku, v primeru neugodnega vremena pa v gradu. Navodila: Naročajte prireditvene knjižice pri domačem župnijakem uradu ali pismeno na naalov: Betnava-Maribor. Knjižica vsebuje spored, navodila, zborno sv. mašo, nove dekliške pesmi in je vatopnica k vsem prireditvam. Daje tudi pravico za akupno prenočiš_e in čaj za zajtrk. Stane 6 din. Skupno preno-išče moremo oakrbeti le dekletom, ki ao prijavljena. Preno_išče na postelji je treba poaebej naročiti, atane 10 din. Hrana bo v nedeljo na Betnavi deloma na razpolago v Sotorih. Obleka naj bo primerna značaju prireditve. Po možnoati pridite v narodnih nošah, oziroma oblekah z narodnimi vezeninami. • Začetek šolskega leta na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. bo 1. oktobra 1940. šola je enoletna in traja do 31. avgusta 1941. šolako poseatvo obaega 97 ha obdelovalne zemlje in 24.5 ha gozda. Na tej površini ae goje vse kmetijske panoge v takem obaegu, da tvori zavodova kmetija zaokroženo gospodarako enoto zaae, ki zadostuje v dovoljni meri za teoretični in prakti.ni pouk iz vaeh kmetijakih panog, predvsem iz poljedelstva, živinoreje, aadjarstva in deloma tudi _. vinaratva. Vai gojenci atanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oakrbo. Za sprejem je potrebna ataroat najmanj 16 let ln ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudaka šola. Meaečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 50 do največ 300 din. Prošnje za aprejem (banovinski kolek za 10 din) je poalati ravnateljatvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Muraki Soboti takoj, najkaaneje pa do 20. avgusta. Priloiiti je: 1. krstni liat; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje Solsko spri.evalo; 4. apričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vatopijo v zavod nepo- sredno iz kake drug-e šole; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno vartiha (banovinski kolek za 4 din), da bodo krili stroške šolanja; 6. obvezno izjavo etaršev ali varuha (banovinski kolek za 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v naaprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredatev prejete podpore; 7. dav.no potrdilo o imovinskem stanju, o velikoati poseatva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine. — Pridni sinovi msinj premožnih poaeatnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri priatojnih okrajnih kmetijskih odborih. O aprejemu se obveste proeilci pismeno. Vaa nadaljnja pojaanila daje na željo ravnateljstvo. Maribor. Združenje trgovcev objavlja, da bodo trgovine v Mariboru na Vidov dan, 28. junija, zaradi tržnega dne ves dan odprte, le med službo božja v stolnici, to je od 10 do 11, morajo biti zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla ter v nedeljo nato pa ostanejo trgovine v Mariboru zaprte. Salezijanskl zavod Marijanlšce v Veržeju. Sredi lepega Murskega polja ae v zgodovinakem trgu Veržeju pri Ljutomeru dviga zavod Marijanišče, ki je že tolikim gojencem prav domače nadomeščal za čaa šolekih študij rodni krov. Saj tu salezijanci vzgajajo in poučujejo po zgledu in navodilu av. Janeza Boaka, ki Je znal svojim zavodom vliti in ohraniti blagodejno, zdravo ozračje doma.noati. Zavod sprejema v svojo gimnazijo, ki obsega prvih pet razredov, zdrave, dobre fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovakega in redovnega stanu. Vaako leto delajo izpite na realni gimnaziji v Muraki SobotL Uspehi so nadvae zadovoljivi. Za leto 1940 je ajplošen izid naalednji: od 120 dijakov je 21 odlifenih, 62 prav dobrih, ostalo dobri — razen 10 popravnih izpitov. Padel ni nihče. Zavod omogoča študiranje tudi tistim, ki radi kakršnega koll vzroka niao pravočasno začeli z učenjem, pa čutijo veaelje do duhovskega poklica, a jim je radi staroati zaprta pot v javno gimnazijo. Meaečnina je vkljub dobri oskrbi zelo zmerna. Prostora je za 120 gojencev. Prošnje je naalavljati na ravnateljatvo Marijanišča, p. Veržej. Nov dija_ki konvlkt v Celju. Ko stopaš po Mariboraki ceati proti Gaberju, vzbudi tvojo pozornost lepa, moderna dvonadstropna stavba z velikimi okni in avetlimi dvoranami. Na pročelju bereš napis: Salezijanaki mladinflki dom. Zavod celotno še ni dograjen, vendar so za prihodnje šolsko leto pripravljeni in opremljeni lepi zračni proatori, ki bodo mogli sprejeti okrog 50 dijakov. Vsem staršem, ki bi radi dali avoje sinove v šole, pa so radi oddaljenostl v skrbeh zanje, priporočamo. da jih zaupajo novemu dijaškemu konviktu. Vzgoja v zavodu je v rokah salezijanskih duhovnikov, ki po genijalnih načelih največjega vzgojitelja in poznavatelja mladine vodijo mlade duše v naravno in nadnaravno zreloat. Zavod je oddaljen od gimnazije le četrt ure. Fantje lmajo v zavodu natančno določen dnevni red, skrbno nadzoratvo, redne korepeticije, za manj nadarjene tudi izredne instrukcije na željo ataršev. V zavodu ae jim nudi tudi prilika, da se lzvežbajo v petju, glasbi (klavir, viollna, pihala), telovadbi in gledaliških nastopih. Sprejemamo samo dijake za prvi in drugi glmnazijski razred. Za pogoje In natančnejša narodila se obrnite na: Salezijanski mladinaki dom, Gaberje, Celje.