Pa polti prejeman: za *elo leto naprej 26 K — b pel leta , 13 „ — „ le trt , , 6 „ 60 , aeoec , 2,20, Vsprsvslitvs prejemu: ta telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Mrt , » 6 , - „ Mesec , 1 „ 70„ i* poiiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Insorats sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 196. V Ljubljani, v sredo, 27. avgusta 1902. Letnik XXX. \ Vojna zoper nedeljski počitek! (Iz trgovskih krogov.) I 16. t. mes. se je uveljavil zakon o nedeljskem počitku pri obrtih in trgovinah, od tedaj se pa vodi v Ljubljani prava časniška vojna — pro et contra — nedeljski počitek. V predvčerajšnjem »Narodu« prodaja neki »trgovec«-netrgovcc svojo modrost, kateri pa manjka vsaka logika. Sploh se lahko ta članek brez povekšalnega stekla natančno razmotri in je v resnici žalostno, ko se vidi v njem kup kranjske — politike. Neumevno je, da se tako važna nepolitična zadeva, kot je nedeljski počitek, vlači in meša med politiko. Kaj je neki treba potegovati se za prednost, katera polit, stranka naj bi bila pripomogla k uresničenju tega zakona, in predbacivati drugi, da je vsa ta naredba po njenem duhu prikrojena ? Glavna stvar je, da imamo zakonito urejen nedeljski počitek, in veselo dejstvo je, da se bo morala ta postava upoštevati. II. Kakor nam je znano, sprožilo je zadevo »potreba nedeljskega počitka« trgovsko društvo »Merkur«, imelo radi tega več sestankov in ec z vnemo zanimalo za uživotvor-jenje tega važnega in perečega vprašanja. Najbolj delaven je pa bil predsednik trgovskega gremija, ljubljanski trgovec g. B ii r -ger, kateri je letal od Poncija pa do Pilata, delal noč in dan, da se je izposloval ta trgovcu kakor tudi trgovskemu nastav-Ijencu toli potrebni in že davno zaželeni nedeljski počitek. Seveda je k temu tudi dosti pripomogel za ljubljansko in kranjsko tr-govstvo gotovo se zanimajoči deželni predsednik gospod baron Hein. Z eno besedo, tudi ta je spoznal in uvidel potrebo nedeljskega počitka pri trgovinah in obrtih. Zatorej jima za to vsa čast in hvala! III. Članek v »Slov. Nar.« citira neke be sede zadnj. članka »Narodnogospod. Vest-mka«, kateri se je pa brez vednosti trgov- skega društva »Merkur« vrinil v ta list po specijelni neprevidnosti urednika gospoda dr. Murnika. Gotovo ni imel druzega materijala ali kaj? '^nano nam je, da mu je bila neka zelo poučna razprava na razpolago, katera bi bila sigurno 80 odstotkov trgovskih na-stavljencev, kakor tudi marsikaterega trgovca poučila o neki novi važni trg. struji, in tudi isto realno razjasnila. No, gospoda Murnika žalostni članek je moral imeti prednost, saj je gospod Murnik urednik, torej ima on absolutno odločevati. Upajmo pa, da pride odbor trgovskega društva »Merkur« do hitrega spoznanja, kdo da je tisti črv, kateri sistematično, pri tem pa najivno razjeda vse principe, katere si mora društvo za svoj obstoj neustrašeno pridržati, in da bo predlagal, da se razmere pri listu korenito izpremene. IV. Postavlja se nam v zgled liberška trgovska zbornica, katera je, kakor znano, povsem židovska (sic!) in je čisto naravno, da se upira uvedenju nedeljskega počitka. Ne smemo pa pozabiti, da so Liberce kakor tudi cela Češka industrijalno najvišje razvite in da se tamošnje razmere za Kranjsko, katera je skoro brez vsake industrije, ne morejo v poštev jemati, in je torej nenaravno in nemogočo, da bi so v naši deželi isto mnenje vpeljalo in prakticiralo. Liberški industrijci in trgovci seveda ne zahtevajo nedeljskega počitka, ko imajo — skoro izključno židje — svoj »šabes«, to je: imajo v soboto, katera je po njih rituval-nem predpisu praznik (toliko kot naša nedelja), svoje prodajalne zaprte. Svoj čas so se tudi na Dunaju zoper-stavljali nedeljskemu počitku, kajpada v prvi vrsti zopet židje, kateri niso marali oba dni, to je soboto in nedeljo, imeti prodajaln za-tvorjenih. Ko se je pa vpeljal obligatorični nedeljski počitek v obrtih in trgovinah, so se pa tudi ti ljudje vdali in so zategadelj v sobotah odpirali. Pisec članka v ponedeljkovem »Slov. Narodu« je bil, če se ne motimo, zopet g. Murnik, kateri samoumevno ne more imeti pravega pojma o trgovinah in o težnjah trgovskih nastavljencev, ko nikdar trgovski naBtavljenec ali kaj enacega ni bil. Omenja, da imamo tu jako razvito okolico in da imajo okoliški obrtniki, mojstri in delavci čas ali si ga vzamejo samo ob nedeljah in praznikih dopoludne za nakup potrebnega blaga. Tukaj se posebno kaže, da gosp. pisec ne pozna razmer, baj delavci iz okolice itak ne hodijo dosti v mesto nakupovat in jih tudi nimamo; kar jih pa je, so vsi v Ljubljani. V okolici so kmetje, in ti hodijo nakupovat potrebne stvari v Ljubljano, in navadno za časa kakega semnja. Ta njegova trditev je torej popolnoma brezmiselna in brez vsake podlage. Kakor ši navedeni ljudje jemljejo Čas v nedeljo ali v praznik, tako si ga lahko tudi v soboto. Nekateri imajo že ob štirih popoludne, drugi pa od 5. oziroma 6. ure, do 7. oziroma 8. ure dovolj časa izbirati blago, in to mirno, brez vsakega prehitevanja. Zakaj pa gospod pisec trgovskih nastavljencev pri tem nič ne vidi?! Ti morajo celi teden od 7. ure zjutraj do 7. ozir. 8. ure zvečer, v gotovih slučajih tudi do 10. ure, da celo do polnoči svoje naporno delo opravljati, zraven tega pa morajo še z glavo delati. Sedaj trgovci ob nedeljah tudi ob 7., oziroma ob 1/s9. uri trgovine odpirajo. Naj jim veleučeni in izredno modri gosp. pisec pove način, kdaj da naj počivajo, ko so trgovine do 12 ure opoludne odprte! Ker pa tako iz srca delavcu privošči čas za nakup, naj trgovskim nastavljencem pove, kdaj naj si oni potrebnih reči nakupijo ?! Kedaj naj gredo k čevljarju, kedaj h krojaču i. t. d.? sedaj pričakujemo, da bo kolikor mogoče hitro spisal fulminanten članek v prilog trgovskim nastavljencem in predlagal v istem, da naj imajo obrtniki svoje obrti tudi v nedeljo popoludne odprte, da si bodo zamogli trgovski nastav-Ijenci nabaviti potrebnih reči, ker v drugih dneh jim je to povsem nemogoče! Obrtniki bi se mu seveda lepo zahvalili zato, a z njegovega stališča bi bilo čisto dosledno. Morebiti pa misli dotični pisec, da imajo trg. nastavljenci med tednom kaj prostih ur; če to misli, potem ne pozna našega položaja in naj nikar o njem ne piše 1 O Uko perečih vprašanjih, kot je nedeljski počitek pri trgovinah in obrtih, se ne sme trditi z lahkomiselno nevednostjo. »Narod« nas opozarja na trgovine na Starem trgu in v Prešernovih ulicah ter na nedeljski promet v istih. Ako je uveden obligatni nedeljski počitek, bi nihče ne imel škode, najmanj trgovci; ker konsumet potrebuje blago in zato ga kupi prej ali slej. Tudi bi lahko obrtna podjetja in sicer taka, katera ne jenjajo dela ob 5. uri, odredila primerno končni čas dela. Pri tem bi gotovo podjetnik nobene škode ne imel, saj imajo daljši delaven čas samo manjši obrtniki, kakor trgovci sploh, in bi tudi ljubljan. trgovci prav nič ne trpeli, če bi se dosledno in pravično izvedel nedeljski počitek. Mesarji so si to zadevo že uredili, ker morajo ob nedeljah že ob 9. uri zapreti prodajo na prodajalnih mizah in oditi domu. Tudi drugi trg lahko ob tej uri poneha, saj je živež veliko večje važnosti, ko obleka in druge stvari. Delikatesne trgovine so bile nekdaj v L;ubljani odprte od 7. zjutraj do 10. od-nosuo 11. ure zvečer in v nedeljo cel ljubi dan in ko 6e je pri teh uredilo zapiranje zvečer ob 9. uri in v nedeljo opoldan ob 12. uri, se ni nikdo oglasil zoper to na-redbo, in enako je v drugih slučajih. V zadnjem času so tudi pisarniški uslužbenci odvetniški začeli gibanje za nedeljski počitek, katerega jim gotovo vsakdo privošči, in ga ni nobenega, ki bi pobijal to stremljenje, ker se splošno uvideva, da je počitek živ-ljenska potreba. Zakaj bi le pri trg. nastavljencih bilo vse drugače? Pisec »Narodovega« članka pozivlje »Trgovsko in obrtno društvo«, da bi se uvedenju nedeljskega počitka ustavilo, daje migljaje in svoja navodila, za katere se bo pa isto društvo gotovo najiskrenejše zahvalilo in si bo v potrebi brez njega pomagalo. Še nekaj I Nerazumljivo nam jo, v kaki zvezi z nedeljskim počitkom so ,štanti' cu-krarc, sadjevk in onih, ki podobice prodajajo LISTEK. Razdrobljeni okovi. Spisal Majim Gorki, Poslovenil N. K. Topel, prijazen solnČni svit. Morje ziblje lahfch vetrič, kakor bi dihal speč velikan. Mirno in varno plava naša ladja po valovih, ki se spreminjajo v zlatih barvah. Neizmerna daljava . . . Kje ji je konec, kje njena meja? . . . Pač, tam prav ob robu se vidi nekaj belega. Star, napol razpal molo je, kjer se bomo usidrali. Silovito se zaganjajo valovi v kameniti zid in odletavajo veselo nazaj, ali pa izginejo včasih v globoke luknje in razpoke in se prikažejo na drugi strani. »Morje ne more trpeti nobenih mej..«, pripomni moj tovariš, star, ogorel mornar. »Ali je že dolgo, kar je molo razdrt?« vprašam; skoraj neverjetno se mi je zdelo, da bi mogli valovi razdreti tako močno in veliko zidovje in odnesti t»ke skale seboj. »Pač bo že temu precej ...«, odgovori moj spremljevaveo zatopljen v misli. »Ali poznate staro mornarsko pravljico o boju morja s skalami? Ce hočete, vam jo pa povem?« Prosti so bili in neomejeni morski valovi kot ptice pod nebom . . . Oče vihar jim je zaigral divje melodije, in veselo, brez skrbi so se zapodili v neizmerno daljavo. — Toda grozni samosilnik, človek, je zavidal valovom njih srečo. Sklenil je, da jim uropa svobodo, da no bodo več hiteli ponosno in neovirani čez mogočno, brezdanje morje, da se ne bodo več mešali s svetlim solncem, nič več z modrim nebom! Poslal je na vse strani pokorne sluge, da izkopljejo iz naročja zemlje mrzle skale in jih potope v globočino morja . . . Morje pleše veselja . .. Radostno zro valovi, kako padajo skale na dno morja. Skačejo, pode bp, smejajo se, poljubljajo čmerne skale, mečejo in vale jih sem ter tje. To je življenje! »Iz zemlje mrzlega naročja so nas prišli obiskat črni gostje!« so vpili. »Z bučnimi pesmimi jih bomo sprejeli, z nežnimi objemi in ljubkovanjem jih bomo ogrevali.. . Skup so bomo kratkočasili v morju, skupaj hvalili in slavili luč in svobodo .. .« Radosti pijani so bili mladi valovi! Samo oče vihar in mati vihra sta spre jela gosto z zlobnim vriščem in piskanjem. Temno sta pogledovala skale. A skale so padale v morje, vlegale se tesno druga na drugo in siloviti zid raste vedno višje in višje, oni zid, ki bo omejil valove, ki jim že zapira prosto pot. Valov se poloti nemir ... S strahom in grozo opazujejo visoke, temne zidine; prvič, kar so na svetu, jim jemljo prostost — in to revni ljudje! . . . Obupno se zaganjajo s prsi v skalo ... S težkimi, globokimi vzdihi se umaknejo nazaj .. . Skale so mrzle, nepriatopne .. . Morje so raztogoti in vspenja kvišku . . . Preplašeno se drve valovi proti zidovju in si razbijejo prsi ob temnih Bkalan . . . Do neba se razlega stok valov . . . Vse veselje njihovo je proč . . . »Izdajstvo! Izdajstvo !« vpijejo. »Sprejeli smo jih kot prijatelje! . . . Vzeli so nam prostost, zlato prostost ! . . .« Mati vihra plače . . . Rjoveč se zaganja oče vihar v črne zidine . . . »O skale, hudobne skale! Nekoč ste bile proste! Včasih ste tudi ve dihale iz prostih prsi! Zakaj, zakaj ste oropale naše otroke prostosti, odgovorite ! ?« Še temneje pogledajo mrzle skale. »Me moramo slušati višjo oblast! Kar in kadar nam zapove, moramo oropati !« odvrnejo stokaje in se nagnejo zlobno čez morje. Mati vihra odhiti in tudi oče vihar tuleč, piekaje in stokaje . . . Potem skličejo valove in jim naznanijo : ,0 valovi! O ubogi valovi! Izgubljena je prostost, izgubljena ! OJsihdob sto sužnji, sramotni sužnji!« In urno odhitita dalje svojo pot . . . Stari, močni valovi so izgube v dnu morja . . . Nič več ju nista mogla vzbuditi mati vihra in oče vihar . . . Mladi valovi pa plavajo z neutolažljivim srdom v srcu . . . Nič več ni čuti veselega smeha, nič več so ne glase pesni o nekdanji prostosti; in solnce je tako motno in temno, nebo tako sivo, tako grozno . . . Nič več se tako pogosto ne udeležujejo boja proti sovražnikom. Trda suinjost jih je že preveč oslabila . . . Pač so združijo še včasih in kakor neprodirna veriga se zaženo v ostre skale — a skale se ne ganejo in prsi drznih bojevnikov krvave---. Morje so solzi — — —. (Konec prih.) na Dobrovi, v Šiški, na Brezju itd. in kak upliv imajo ti na deželno oziroma ljubljansko trgovino, odnosno na trgovino imenovanih božjih potov, kjer nikake druge trgovine ni; saj n. pr. na Brezje, na Šmarno goro, v Dravlje itd. hodijo ljudje, ki hočejo spo-miike a seboj prinesti; kje jih bodo kupovali, Če ne tam? V. Objektivno rečeno je nedeljski počitek v trgovinah in obrtih neobhodno potreben in sicer s fizičnega, psvhičnega in sploh človekoljubnega stališča za trgovske nastav-ljence, kakor tudi za trgovce. Vsak človek si mora po delu pridobiti novih moči za utrudljivo in naporno delo prihodnjega tedna; truden in izmučen Človek pa nima potrebnega veselja za delo. Naj bi to upoštevali merodajni faktorji in ne delali nadalje ovir temu opravičenemu stremljenju, kakor jih dela pisec v »Sl. Narodu« štv. 194. Upajmo, da bo t.> zadnji glas v tej zadevi, in prosimo, da se ne bo iz tega spisa koval političen kapital, ker stvar sama na s e b i je popolnoma nepristranska. Zborovanje kat. slov. pol. društva „Slo$a" v Središču, dne 24. avgusta t. I. V pravc-m pomenu imena društva, ki je zborovalo preteklo nedeljo v izključno narodnem trgu Središče ob ogrsko-hrvatski meji, vrSil se je ta shod. Bilo je navzočih kakih 1000 ljudi, domaČih kakor sosednih, in prišli so odlični gostje iz vseh krajev, z Dunaja, Istre, Ljubljane, Kočevja, Gorice itd. Predsednik društva dr. O m u 1 e c iskreno pozdravi zborovalce, prav iskreno pa še poslance dr. Ploja, dr. Spinčida, dr. Rozino in druge odlične goste, izraža potem svoje veselje, da so zastopani vsi sloji ljudstva, iz česar sklepa, da se ljudstvo živo zanima za take shode, kar je znamenje zrelosti. Apelira potem na ljudstvo, da se odločno ustavlja nemškemu vplivu, ki se kaže posebno ob volitvah, posebno pa še po hinavskem ncmškutarbkem listu »Štajerc*. (Klici: Proč »Štajerc« !) Povdarja, da imajo poslanci nalogo braniti posebno kmetske interese, katerim naj torej ljudstvo zaupa ter danes vzame njihovo poročilo na znanje. Potem da besedo poslancu dr. P 1 o j u, ki pred vsem povdarja boj, katerega morajo štajerski Slovenci bojevati za vse svoje pravice. Spodbuja ljudstvo k temu boju, posebno pa, da kaže vsepovsedi svojo narodno zavednost; naj se poslužuje svojega jezika povsodi, pri vseh uradih. Naj se ne boji boja z Nemci, kateri so nam ta boj vsilili, ker nam nočejo pripeznati, kar nam gre, katerih oholo nadutost še podpira tudi vlada. Ne udajmo se, pravi poslanec; nismo se udali v boju za domovino, ne bomo se tudi v boju za narodnost. Potem preide na državni zbor, omeni obstrukcije, za katero je prišlo premirje vsled raznih obljub in gospodarskih predlog, s katerimi so bili Nemci in Cehi pridobljeni. Omeni važnejše pridobitve, kakor so pristojbinska postava, odprava mitnic, omeni resolucijo gledč vinske klavzule, brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov, odpi3 zemljiškega davka vsled uim, zadružno postavo ; govori dalje o vojaških rezervnikih (orožne vaje), o dveletni vojaški službi, o poljedelski slovenski šoli, ki bi se naj ustanovila na Spod. Štajerskem, ter o zimskih tečajih, ki bi se naj vpeljali v pouk kmečkih sinov. Naposled omeni nagodbe z Ogrsko in avtonomni carinski tarif, o čemer se obe vladi že toliko Časa pogajati, ter pogajanja med Čehi in Nemci. Slovenski poslanci hočejo delovati, ka kor do sedaj, tudi naprej po geslu: »Vse za vero, dom, cesarja, za kmetski, narodni in gospodarski blagor«. (Glasno odobravanje od vseh strani.) Dr. Omulec se zahvali dr. Ploju ter mu izreče v imenu vseh njegovih volivcev priznanje, kateremu pritrdijo tudi vsi navzoči enoglasno. Peter Zadravec, verni pristaš »Šta-jerčev«, se tudi oglasi k besedi ter polaga poslancem na srce, naj gledajo, da se ustanovi poseben lond za delavske sloje, iz katerega bi se mogli eb času onemoglosti podpirati, in bi ne bili občinam v nadlego. Poslanec dr. Ploj poroča o tej zadevi, da se je vlada o tem že posvetovala ter mislila na zavarovanje ne le tovarniških delavcev, ampak tudi kmetskih delavcev; tudi poslanci si bodo prizadevali, to zadevo krepko podpirati. Na to nastopi dei. poslanec dr. R o s i n a ter prične svojo poročilo, češ mislil bi morda kdo, da nastopi kot kandidat za bodoče deželno zborake volitve, vendar pa ne, ker ne misli več kandidirati (glasi presenečenja), pa ne radi tega, ker bi se morda bal propasti, tudi ne, ker bi imel morda slabo vest radi abstinence v pretekli dobi, ampak zadržuje ga delo, ki ga ima v svojem poklicu kot odvetnik in kojega je zdaj v Mariboru veliko več, kakor v Ljutomeru. Potem opravičuje abstinenco deželnozborskih poslancev, obsoja one slov. politike in časniko vseh strank, ki so zdaj klicali in pisali, naj za-pusto deželno zbornico, potem pa jih zopet gonili v njo. Posebno pa je obsojal „S lov. Narod", ki se vtika v naše razmere, katerih ne pozna. Poroča o novi volilni reformi štajer. dež. zbora, ki je padla tudi brez slov. poslancev, ker je bila očividno krivična za kmetske vo-lilce. Dobro premišljene besede in lepo izva janje vsega poročila napravilo je kaj ugoden utis na poslušalce, ki so z zadovoljstvom vzeli poročilo na znanje. Na predlog dr. O m u 1 e c a , ki opomni, da vprašanje o opravičenosti abstinence zdaj ni več pereče, se izreče enoglasna zaupnica. Besedo dobi dr. S p i n č i č , ki so zahvali iskreno za pozdrav, primerja potem razmerje v deželnem zboru štajerskem z razmerami v istrskem. Pri nas Nemci, tam Lahi, krivični so nam v šoli uradih, zastopstvih itd. Svari ljudstvo pred listi, ki so podkupljeni od nasprotnikov; priporoča slogo, pa tudi odločnost. Dr. Omulec reagira na besedo go-vornikove ter omeni, da je položaj naš in Primorcev resnično enak. Tam imajo podkupljene liste »Naša prava Sloga« in »Dal-matinec«, pri nas pa imamo zloglasnega »Štajerca«. (Kakor iz enih ust: „proč s „§tajercem", proč s „Štajercem", naj pogine.") Sprejele so se naposled enoglasno resolucije: 1. Zideva vseučilišče v Ljubljani ter nadsodišče za slovenske pokrajine v Ljubljani. 2. Zahteva se samouprava za slov. del Štajerske. 3. Zadeva nastavljanje slov. uradnikov in priskrbljenje dvojezičnih napisov in pečatov pri vseh javnih uradnih, polit, sodnij-skih, davčnih, poštnih, železničnih itd. 4. Zadeva ustanovitev meščanske šole v bt. Juriju ob južni železnici in Ormožu ter obrtne šole v Središču. 5. Naj se odpravi davek žganja od lastnik pridelkov; naj se daje trsje iz držav, in dež. nasadov zastonj; zemljiški davek naj se tirja še le po žetvi in trgatvi, vojaška pre-zentna služba naj se skrči na 2 leti in re-zervniki naj se pokličejo k vajam, kadar je delo na polju žo končano. Sestanek krščansko - mislečega dijaštva. Z veseljem pozdravljamo mladeniče, polno svetega ognja in Čistega navdušenja za resnico, dobroto in lepoto, ki so se danes sešli k velepoučnemu sestanku. KrSč.-misleče dijafitvo pač s tem najbolj kaže visoko misel o idealnem pomenu dijaškega stanu, da pri takih sestankih vedno goji znanstvena predavanja. Mi vidimo v tem poroštvo, da je to dijaštvo zapisalo na svoj prapor res kot geslo: » I z -obraževati sebe in narod!« Ni nam treba naglašati, da nam je tako dijaštvo simpatično in da z največjim veseljem zasledujemo razvoj njegove organizacije. Dal Bog, da se njih vrste vedno bolj širijo! Naše trdno upanje je, da bo organizaoija krščansko misleče inteligence iz vseh stanov postala v bodočnosti vodilna ta slovenski narod. Pozdravni večer. V torek zvečer so se sešli »Pri zvezdi« udeležniki sestanka. Med dijaki smo opazili tudi častnega člana »Danice« gosp. poslanca P o v š e t a, državnega in deželnega poslanca dr. Žitnika, dež. poslanca dr. Brejca, starejšino »Danice« dr. Pa v leti ča i. dr. Pozdravil je navzoče stud. iur. D e r -m as ti j a. Naglašal je, da so se zbrali kot Slovenci in da se jih je od neke strani po krivici napadalo, da niso dovolj narodni. Zbrali so se kot katoličani in kot demokratje. A krščansko misleče dijaštvo hoče napredovati in koristiti, zato so so zbrali k delu. K sklopu vabi navzoče, naj jutri pri glavnem zborovanju složno sodelujejo. Gospod stud. theol. Ant. Cop iz Trsta pozdravlja v imenu primorskega dijaštva. Tržačani so že govorili na teh shndih »Morituri vos salutant«. A današnji sestanek, na katerem vidimo zbrane klerike in laike, nas prepričuje, da sa bo slovenski narod zopet okrepil v složnem sodelovanju, katero bo obranilo slovenstvo tudi na Primorskem. Temu složnemu sodelovanju nazdravlja govornik. Nato govori stud. phil. Grafenauer. Lani jo bil izrekel na slifinem sestanku željo, da bi prihodnjič prišlo več Korošcev na sestanek krščansko-mislečega dijaštva. In res: Lani sta prišla lo dva, letos jih je prišlo že osem, in prihodnjič jih bo šo več ! slovenska stvar na Koroškem sloni le še na katoliški zavesti, in ako so oživi ta, oživila se bo tudi narodna energija. Delati hočejo Korošci, kakor st\ jim pokazala v lepi slogi dva moža: duhovnik Einspieler in laik Lendov-šek. Skrbeli bomo, da dobi Koroška še več takih pridnih delavcev na narodnem polju. Dr. Lampe šaljivo omenja, da so nasprotniki vedno koristili katoliški stvari, kajti oni so nam vedno vžigali pogum, četi katoliškega dijaštva je bila izpočetka majhna, a imela je nekaj, česar v nasprotnem taboru ni, in to bo ideal i. Ideal v o r e v neovr žno resnico svetih katoliških načel, ideal upanja v gotovo zmago nad zmoto, ideal medsebojne ljubezni med pristaši naših načel — ti ideali so napolnili krščansko misleče dijaštvo z močjo, da se je razvijalo, in v teh idealih, ki smo Bi jih ohranili, vidimo tudi poroštvo za popolno zmago pravične stvari, tembolj, ker vidimo, da prešinjajo že vse stanove v naši domovini. Danes zjutraj je mnogoštevilno dijaštvo prisostvovalo v nunski cerkvi sv. maši, katero je daroval častni Član »Danice" č. g. kanonik Andrej K a 1 a n. Glavno zborovanje. Ob 9. uri se je pričel IV. sestanek kat. mislečega dijaštva v dvorani „Kat. Doma". GoEp. medicinec II u b a d pozdravi v navdušenih besedah v obilem številu došle dijake, ki se niso zbali truda in čaea, ampak se z veseljem odzvali povabilu. Šo nikoli, povdarja predsednik, se ni zbralo v teh prostorih kat. misleče dijaštvo v tolikem številu. Posebno ga veseli, da je prišlo na sestanek mnogo abiturijentov. Nato preide na dnevni red. Gosp. jurist Dermastija predlaga, paj se izvoli predsednikom zborovanja gosp. jurist L. Pogačnik, podpredsednikoma pa ljubljanski bogoslovec g. Fr. G r i v e c in abiturijent Kotnik iz Štajerske. Zbrani sprejmejo ta predlog z glasnim ploskanjem. Zapisnikarjema se izvolita g. J. Po d-b e v š e k, bogoslovec, in jurist g. J. M o-8 e t i z h. Predsednik g. Pogačnik se zahvali za izraženo mu zaupanje. Povdarja, da je mnogoštevilno zbrani shod za razširjanje idej katoliškega dijaštva največjega pomena. Ne fraze, ampak prave življenske ideje morejo v tako kratkem čaBU roditi tako lepe sadove. In da jih rode, to nam dokazuje današnji sestanek. Nato predava bogosl. g. Fr. Zaje: O razmerju med religijo in moralo. Predavanju sledi glasno ploskanje. Predsednik se govorniku toplo zahvali in otvori debato. G. Zaje je razvijal sledeče misli: Ali je možna od religije neodvisna morala, to ie vprašanje, ki je za sedanje razmere posebno važno, ko se čuje dan na dan glas : Proč z vero, proč z dogmami! Večina modernih modroslovcev je za neodvisnost morale ; oni so za moralo, ki nima z religijo, z Bogom ničesar opraviti. Da pa njih trditev ni resnična, dokazuje dejstvo, da etika ni možna brez metaflziškega ozadja, ker ne more nobena zatajiti teološke tendence. Ali biva torej Bog kot stvarnik in konečni smoter vesoljstva, ali je duša neumrljiva, ali se tiče človekov delokrog le zemeljske oble ? vse to so vprašanja, na katera mora etika odgovoriti. To pa je le mogoče s pomočjo metafizike. Metafizika je resnična, če moremo z njeno pomočjo odgovoriti na vse uganke praktiško filozofije. Taka metafizika pa je ona, ki pripoznava bivanje Božje. Ce ima pa nravnost odnos do Boga, je jasno, da je tudi v zvezi z religijo. Saj religija v objektivnem smislu ni nič druzega nego metafizika, nauk o svetovnem redu. Kakor torej etika ni možna brez metafizike, tako temelji tudi morala v religiji kot svojem najglobljem principu. Tordj jo neresnična trditev, da je možna neodvisna morala. Teolog g. F r. G r i v e c pravi, da je g. predavatelj svojo tvarino dobro, a skoro pretežko obdelal. Vprašanjo, jo li morala brez religije mogoča, je važno. O tem so se pisale že cele knjige. Vez med religijo in moralo je tako tesna, da kdor nima religije, nima dosledno tudi ne morale in narobe. I ii to je popolnoma umevno, saj pravi tudi veliki mislec Tolstoj nekje v svoji »Spomenici« : L-\to sem izgubil vero, ker nisom prav živel. Morala takozvanih moralistov brez religije ni več morala. Bogoslovec g. A. S o j a r pravi nato, da so vjema s predgovornikom. On sam bi celo človeštvo razdelil v troje taborov. Prvi tabor tvorijo oni, ki nimajo ne religije in tudi ne priznavajo morale. V drugem taboru so oni, ki priznavajo samo moralo brez religijo. Poizkušali so jih ločiti, a n i b e jim posrečilo. V tretjem taboru so pa oni, ki pripoznajo religijo in konse-kvontno tudi pravo moralo. Nato navede par dokazov na podlagi zgodovine. Marala na podlagi krščanstva je bila za človeštvo največjega pomena. Le ono je vstvarilo pravo razmerje med ljudmi. La ono je pripomoglo človeštvu do prave veljave. Nato povdarja, da je že občno i od največjih mislecev priznano, da je na svetu nemožno živeti z moralo, ki nima podstave v religiji sami. Gosp. predsednik zaključi debato in da besedo medicincu g. J. H u b a d u. G. Btud. med. H u b a d predava na to o h o m o o p a t i j i. Našteva po vrati nauke Hihnemanna, začetnika homeopatije, in potem vsakega posebej zavrača kot neznanBtvenega, ker ne sloni na podlagi naravnih zakonov, na katerih mora sloneti medicina, ako hoče, da doseže istinite uspehe. Ilomeopatje ae opirajo navadno na nezdravnike, ki niso proučili anatomijo fiziologije in drugih pomočnih ved medicine. Vsled tega je v homeopatiji tudi marsikaj mističnega, nejasnega. Homeo-patija v znanstveni medicini nima zaslombe, vsled tfga tudi ni v rabi pri pravih zdravnikih. Zdravila dajati v malih dozah, da se niti fizikalno niti kemično ne da dokazati, kaj da je zdravilnega v njih, to se pravi: Nič storiti. G. predavatelju so se izkazali zborovalci hvaležne z živahnim odobravanjem. — G. predsednik se zahvali za zanimivo in dovršeno predavanje. Dijaštvo je sklenilo, da se pokloni prevzv. knezoškofu ljubljanskemu in je odposlalo škofu dr. M a h n i č u naslednjo brzojavko: „Slovensko katoliško dijaštvo, zbrano na svojem četrtem sestanku, se udano klanja Vaši milosti, svojemu uzorniku in začetniku katoliškega gibanja med slov. akademiki.* Z velikim navdušenjem so bile sprejete došle brzojavke g. dr. S r e b r n i č a, predsednika slov. akademije v Celovcu g. C u -kala, g. Dermastija, dr. Ušenič-n i k a , Ig. Zaplot n i k a, g. Ukmar j a, J o v a n a. Na sestanku je zbranih nad 150 dijakov. Popoludne ob dveh je bil sestanek prijateljev „Zore", ob 3. uri popoludne pa so se začela zopet predavanja. — Zvečer je komers. Poslanec Stransky in notranji češki uradni jezik. V daljši polemiki mej katoliškim glasom« in glasilom dr. Stranskega radi poslednjega govora na shodu v Bistrici se je pokazalo, da je ta mladočeški prvoboritelj mej drugimi izgovoril tudi naslednje stavke: „Ako mi trdovratno vztrajamo pri zahtevi za uvedbo notranjega češkega uradnega jezika, bi ne dobili češkega vseučilišča. Vlada bi nam rekla: Ljudje, kaj pa de hočete ? Komaj ste dobili češki uradni jezik in že zahtevate češko vseučilišče v Brnu. Radi tegaje boljšo za naš narod, da opustimo zahtevo po uvedbi če škega notranje-uradnega jezika in zahtevamo češko vseučilišče. Iz te univerzo bi izšli zavedni domoljubi in uradniki, ki bi sami od sebe uradovali češko, tega zakon ne prepoveduje. Na ta način dosežemo sami po sebi češki uradni jezik*. Takoj nato pa je Stransky povedal, da K5r ber tudi tega ne dovoli in da je sedaj položaj tak, da prvega ni mogoče dobiti, drugega pa ne dajo, — Kaj neki bodo zahtevali Stransky in tovariši in bodo li res se zadovoljili z vladnim odgovorom? Italijanski kralj v Berolinu. Danes ali jutri dospe italijanski kralj Viktor Emanuel na obisk cesarja Viljema v Berolin. Tem povodom se peča umevno vse nemško časopisje z dobrimi odnošaji mej obema vladarskima hišama ter pravi, da bo ta obisk pokazal neresničnost najnovejših vesti, češ, da se je dokaj ohladilo razmerje mej Nemčijo in Italijo. V tem smislu piše tudi berolinski oflciozus »General Anzeiger" ter konečno pripominja tudi to-le: »Seveda bi bilo želeti, da bi se omogočili osebni pozdravi kakor mej Berolinom in Rimom ter Berolinom in Dunajem tudi mej Dunajem in Rimom, da se obstoječe tesno prijateljstvo pokaže tudi na zunaj; temu pa, kakor znano, še vedno nasprotujejo oziri, od katerih se ne morejo ločiti dunajski dvorni krogi." Da, tako je, katoliška habsburška dinastija vztraja odločno na stališču tradicionalne pravičnosti, da se ne sme priznati revolucije proti papežu, ker sicer si katoliške dinastije same izpodko-pavajo tla pod nogami. Buri in nemški naeionalei. bchonererjanoi in nemški naeionalei so si še sedaj kruto sovražni. Prvi porabijo vsako dano jim priliko, da udarijo po neljubem nasprotniku, ter so tako tudi pripomogli, da so nemške nacionalce spravili v dotiko z — Buri. Bivši burski zdravnik dr. Albrecht potuje sedaj po raznih schdnerer-janskih gnezdih in predava o Burih. Poslušajo ga seve radi tudi nemški naeionalei. Tako predavanje je bilo tudi dne 3. t. m. v Vocklabrucku. Predavatelj pa je na tem sestanku zagrešil to netaktnost, da je koncem govora jel udrihati po nemški ljudski stranki, posebno po posl. Beuerle in Sylvester, ki ju je primerjal z burskimi izdajicami. Zahteval je, da se postopa z njima, kot s takimi elementi postopajo Buri. — Vsled tega je umevno nastal velik krik v nacionalnem taboru. Bodočnost burskega naroda. Vsi vplivneji zastopniki bivših burskih republik v Južni Afriki bivajo sedaj v bližini bivšega transvalskega predsednika Kiti gerja. Imeli so ob njegovi navzočnosti več posvetovanj, pri katerih je pa prišlo do odkritega nesoglasja mej voditelji in Kriigerjem. Poslednji se namreč nikakor noče še sprijazniti z sedanjo usodo in ne mara ničesar sli šati o vrhovni nadoblasti angleškega kralja. Zmerneji burski voditelji so seveda drugih misli in so se kot podaniki že poklonili svojemu novemu kralju. Konferirali bo o tej priliki tudi s kolonijalnim ministrom Cham barlainom ter mu povedali, da mu v kratkem predlože načrt o organizaciji nekdanjega burskega ozemlja. S sostavo tega načrta se pečajo sedaj na Nizozemskem. Načrt se ne peča samo z vrnitvijo Burov na njih farme, marveč tudi z organizacijo novih kolonij po okrajih ter s sostavo bodoče vlade. Angleškemu časopisju ta korak burskih voditeljev ni nič kaj po volji. Vladno časopisje jih svari pred protiangleškimi demonstracijami, ter jih opominja, naj ne pozabijo, da Anglija lahko stori za nje več nego vsi drugi narodi. (Res angleško!) Angleško prebivalstvo bodo zložilo za burski podporni zaklad več, nego vsi njih oboževalci na kontinentu. — Temu nasproti piše »Westmin-ster Gazette", da bo vsa bodoča burska taktika zavisna le od tega, kako bo z njim po- stopala Anglija. Buri niso sentimentalni marveč praktiški možje, ki so voljni prilagoditi so novimu redu, če bo Anglija zvesta svojim obljubam. Potom pa pravi ta list doslovno: »Buri uvidevajo v pretorijskem miru slovesno nagodbo mej seboj in nami, in če mi odlašamo z izpolnitvijo danih obljub, če jih pri čnemo iznova stiskati in jim odrekamo obljubljeni delež pri vladi, postali bodo zopet naši najhujši nasprotniki.« Kako prav ima ta list! Razmere v Franciji. Poročila o sijajnih zmagah Combosove vlade pri zatvarjanju kongregacijskih šol" so sedaj potihnila, bodisi da je žo na celi črti izveden veliki načrt, bodisi da so vlada ne upa še bolj dražiti ljudstva in je vsled trga za nekaj časa ustavila gonjo. Kajpada gotovim elementom že to kratko premirje ni po godu in očitajo vladi strahopetnost. Posebno nejevoljo vzbujajo v teh krogih mnoga sodišča ter policijska oblastva, ki baje preveč milo postopajo nasproti kongregacijam. Tej svoji nejevolji hočejo dati duška takoj pričetkom zasedanja. To ulogo bodo prepustili nekemu socialistiškemu poslancu. Jakobinci bodo bržkone zahtevali od vlade, da takoj obesi in obglavi vse, ki ao se z vsem srcem posvečevali poduku in vzgoji zanemarjene mladine. Iz Bresta javljajo, da je policijski komisar Vailiant, ki je bil pri zadnjem napadu na samostan šolskih sester v Point-Croix ranjen, dvignil obtožbo proti osmim osebam radi nasilnega postopanja proti oblastvom. Da je mej t> mi osebami v prvi vrsti ondotni župnik, se umeje samo po suhi, kajti vladni organi komaj čakajo, da morejo prijeti kakega duhovnika. Razni, a doslej še samo liberalni listi, javljajo, da so francoski školje dobili iz Runa navodilo, naj se v vsem podvržejo znanemu »društvenemu« zakonu, ter da je eden izmej teh školov že izdal v tem smislu okrožnico na podrejeno mu duhovščino. Škof namreč svetuje, naj se nihče ne ustavlja vladnemu povelju, marveč vsa samostanska predstoj-ništva naj vlože prošnje za avtorizacijo. Avtentično ta vest seveda še ni potrjena. Iz brzojavk. Kralj Viktor Emanuel na potu v Berolin. Kralj Viktor Emanuel je včeraj ob 8. uri zjutraj preko Goachenena odpotoval v Barolin. V spremstvu kralja so: minister kraljevo hiše Ponzio Vaglia, generalni adjutant Brusati, višji ceremonijer Gia-notti in mnogoštevilna suita. Minister za vnanje stvari, Prinetti, bo je v Novari pridružil spremstvu. — Perzijski šah jo včeraj došel v Pariz. — Dopolnilna držav.-zborska volitev in brnski kmeč. volivni okraj. Katoliško nar. stranka Moravska kandidira na to mesto deželno-zborskega poslanca dr. Jos. K o u d e 1 o. — Razveljavljena obč. volitev. Pri obč. volitvi v Blisovi pri Plznu so zmagali Nemci proti Cehom. Ti so vložili rekurz, ker je bil volitveni razpis razglašen le 7 dni in 21 ur, mesto celih osmih dni, in namestništvo jim je ugodilo. — Szell proti nenravnosti. Ogrski ministerski predsednik je obne vil svoj odlok, da smejo biti v gostilnah in kavarnah le nad 40 let stare ženske, ter določil, da mora s 1. septembrom stopiti v veljavo na celi črti. Ali v Avstriji take odredbe ne potrebujemo ? — Italijanskih anarhistov se boje v Berolinu povodom obiska ital. kralja. Vlada je odredila strogo nadzorstvo ital. podanikov. — Katoliškega shoda v Mannheimu se udeležuje dokaj nad 90.000 katolikov. Predseduje mu z velikanskim navdušenjem izvoljeni dr. Cardauns, giavni urednik »K6ln. Volkszeitg.« —Novo orožje v Južno Alriko. V Pieter maritzburgu in Durbanu so zasledili v zabojih z nadpisi »sedla« mnogo orožja, ki ga je poslala neka angleška tvrdka trgovcem v Transvaalu. — Vinska klavzula, Avstrijska vlada je v zadevi vinske carinske klavzule stavila pogoje ital. vladi, kateri se mej drugim tudi dovoljuje, da sme Italija uvažati nad pol milijona hektolitrov vina. — Bavarski centrum proti znani oesarjevibrzojavki. Centrum vloži v zbornici interpelacijo ter pozove vlado na odgovor. — Dveletno vojaško službo nameravajo uvesti v Italiji. Vojni minister Ottolenghi predloži že v jeseni dotični načrt. — Francozi od« rekajo vladi davek. Pod vodstvom Coppea-ja in Drumonta so je osnovala liga, ki zbira podpise vseh, ki vladi odrekajo davek. Izjava. Podpisani udje kraj nega šol. svčta na Raki se zgražajo nad dopisom „Slov. Naroda" od 21. avgusta t. 1., št. 191, ter imenujejo dopisuna lažnika in obrekovalca. — Naš g. nadučitelj Fr. Lunder in njegova hči sta se vedno trudila v šoli in tudi zunaj šole otroke skrbno in vspešno odgojevati. Dokaze njih zmožnosti in delovanja naj si iščejo pri kompetentnih uradih, mi smo ž njima popolnoma zadovoljni. Glede sadjereje moramo izreči, da je g. nadučitelj Lunder začel prvi na Raki gojiti sadjerejo, kar dovolj spričuje njegova drevesnica in tisoče dreves, katere imajo občani iz njegove drevesnice. Konečno rečemo lažnjivemu dopisniku in „Slov. Narodu: sram Vas bodi, da poštenih ljudi ne pustite pri miru! Krajni šolskisvčt na Raki 24. avgusta 1902. Janez Gorenc, načelnik. — Franc Šiška. Janez Dolinar, župnik. — Alojzij Hrastnik. linjlževiiost ia umetu^st. Svetopisemske slike starega in novega zakona. Po izvirnih slik.ih Ernsta Pesslerja na Dunaju. Tiskano v umetniškem zavodu Ed. Holzla na Dunaju. Izdano po naročilu c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk in z odobrenjem knezon&dčskofijskega konzisto rija na Dunaju. Cena 24 K. Te krasne slike so gg. katehetom pač večinoma žo znane. Iz starega zakona jo slik 18, iz novega pa 14 ter pojasnjujejo glavne svetopisemske dogodke. Z njimi se da prav jasno in živo otrokom predstaviti zgodba, ki bo jim pripoveduje. Pedagoški pomen tth slik je pač tako znan, da ga nam ni treba dalje opisovati. Otroci se mnogo rajše uče in si vse boljše zapomnijo. Tudi pozornost — v šoli toli potrebna — se ohrani vedno živa. Slike zelo priporočamo šolskim vodstvom, da jih naroče. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. avgusta. »Neue Freie Presse« o kranjskem deželnem zbQ£ty Imenovani dunajski list piše, da se snide kranjski deželni zbor v septembru h kratkemu zasedanju, potem pa pravi: »Predlog je iz šel, kot se nam javlja, od vlade, torej ne od klerikalnih Slovencev, kakor se je prvotno poročalo. Vlada pa hoče deželni zbor sklicati le pod pogojem, da prevzame deželni odbor poroštvo, da sa obstrukcija ne nadaljuje. Deželni odbor napram temu pogojnemu sklicanju deželnega zbora še ni pojasnil svojega mnenja.« — Stališče naše Btranke je kratko to: »Prod vsem pravica, potem pride drugo!« Za sestanek naših nepolitičnih društev se je podaljšalo oglašanje d o 2. septembra. Do tega dne naj se nepreklicno oglase vsi, ki so sešo zapoznili. Društev jo oglašenih že lopo število. Shod bo po sedanjih prijavah soditi uprav sijajen. Opozarjamo še enkrat, da bi bilo posebno želeti, da pridejo na ta poučni shod tudi udeležniki iz župnij, ki doslej nimajo izobraževalnih društev. Dno 7. in 8. sept. na svidenje v Ljubljani vsi, ki ste navdušeni za izobrazbo našega ljudstva! Vprašanje davčnim veščakom. C. kr. pristojbinoodmerni urad v Ljubljani je naložil kaplaniji, ki ima 250 kron lokalnih dohodkov (v biri) pristojbinski namestek za šesto desetletje 95 kron. — Aiohner citira postavo 5. februvarija 1877, da so nadarbe-niki, katerih letni dohodek 500 gld. no pre sega, osebno tega davka prosti, in ga res, vsaj zadnja leta, niso plačevali. — Ali res kaplanu še tistih 300 gld. ne bode celih ostalo ? Ali mu bodo ta davek povrnil verski zaklad, da bo ostala kongrua cela? Ali bodo morali zdaj nalašč za to nove fasije delati ? — Ali c. kr. uradniki od Bvoje plače tudi plačujejo pristojbinski namestek ? Ali naj ima samo duhovnik za odijozno pobiranje bire še ta davek povrh? Sicer pa, katerih pristojbin pa duhovnik ne plačuje, da bi moral plačevati namestek za tisto pristojbine, ki baje državi odidejo ? Ali ne plača za nastop službe pristojbin, in potem še vse mogoče davke? Potem: ali se od remune racij, ki jih kdo uživa slučajno, le eno leto ali dve, tudi plačuje pristojbinski namestek. n. pr. župnik za opravljanje dvojne službe? — aploh pa mora biti velika suša v preda-lih našega finančnega ministra, ali pa ima preveč uradnikov, ki n. pr. ravnokar stikajo, če ni bil morda kje v kakih hribih pri kaki podružnici ob »žrgnanji« pred 50 ali 60 leti kak >štant« postavljen, da bi mogli zdaj tisti cerkvici par vinarjev pristojbinskfga na-mestka naložiti. — To nam piše duhovnik z Dolenjskega. Prosimo, da bi tudi drugi duhovniki priobčili svoje skušnje glede toga obdačenja bire. Na eni strani popisujejo »farško bissgo«, da ni nikdar sita in da so milijoni v njej, na drugi strani pa jo tako stiskajo, da prav nič v njej več ne ostane. Vpokojen je profesor tukajšnjo realke gospod E. Z i a k o w a k i ter jo dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. Shod »Sodalitatis« za kamniško d<> kanijo bo 1. sept. ob '/»10 dopoludne na Rovih. Shod za Kureščku- Dne 31. t. m. angeljsko nedeljo je na Kureščku nad Igom pri Kraljici miru veliki cerkveni shod s slo vesno sv. mašo ob 10 uri. Kdor hoče vži-vati krasen razgled, ki se mu nudi is tega hriba (1005 m nad morjem) in zadostiti ob enem svoji verski dolžnosti, naj se to prilike posluži. Preskibljeno bo tudi za krepila v šotorih pod cerkvijo. Župnijski izpiti v krški škofiji bodo 7., 8. in 9. oktobra v Celovcu. Umrl je v bkofji Loki trgovec in po-Bestnik g. Andrej Leskova r. Pogreb bo jutri ob '/s9- uri zjutraj. Fredstavljateljem »Divjega lovca" naznanjamo, da morajo za predstavljanje »Divjega lovca« imeti dovoljenje od upravništva »Dom in Sveta« v »Marijanišču« v Ljubljani, ki je prevzelo lastništvo. Brez dogovora z lastništvom »Dom in Sveta« ni dovoljeno uprizarjanje »Divjega lovca«. Podpora istrskim vinogradnikom. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo vinogradnikom v puljskem okraju za let. leto 1000 K in za vsako štirih naslednjih let po 400 K podpore. Lepo slavnost so obhajali 19. t. m. pri Sv. Antonu na Pohorju. Pri svojih fa-ranih zelo priljubljeni župnik č. g. Fran blavič je bral srebrno sv. mašo. — Zlato poroko pa sta obhajala 781etni starček gosp. Anton Mravljak, po domače Vidmar s svojo 79ietno soprogo Barbiko. Oba sta šo čvrsta in čila in se ozirata že v čc-trti rod, ki šteje sedem pravnukov. Umrl je v Bovcu župan g. Matija J o n k o. Pogreb je bil danes. Komers katoliško mislečega di-jaštva bode danes točno ob 8. uri zvečer na vrtu restavracije pri „zvezdi" prej pri Ferlincu, sedaj pri Križu. Opozarjamo somišljenike, da se komersa udeležč. Pri ko-mersu svira društvena godba. SOletnica oo lazaristov pri S?. Jožefu Pesem g. profesorja dr. Medveda za slovesnost 501etnice čč. oo. lazaristov je prav mično uglaBbil g. Bervar, vodja orglar-ske šola in organist v Celju. Pesem se bo povodom slavnosti pola. O smrti g. Jožefa Dražila, brata predsednika tukajšnjega pevskega društva »Slavec«, se poroča iz Zagreba, da so ga našli v soboto zjutraj mrtvega v postel|i. V petek šel jo v posteljo ob 10. uri dopoludne, ker je čutil slabosti, a je naročil slugi, naj ga pokliče popoludne ob 3. uri. Ko jo sluga ob označeni uri prišel v sobo in videl gospoda Dražila v postelji nepremično ležati, ni ga hotel buditi ter je odšel. Se-le ko Dražil tudi drugo jutro ni vstal, zdelo se je slugi to spanje sumljivo in petresel jo gospoda Dražila, ki pa je bil — mrtev. Gospod Dražil je umrl skoro gotovo že v potek. Bil je knjigovodja zagrebške trgovino z železnino Franja Sollarja. Šolskega učenca povozil je vlak pri Kočah. Odtrgal je dečku obe nogi ter ga na glavi težko poSkodoval. Vlak se je ustavil. Dečka so vzeli na vlak, a je mej vožnjo v bolnioo umrl. V Celovcu je neki poštni uslužbenec padel z voza. Konj ga je s kopitom udaril na glavo in ga smrtno poškodoval. Ustrelil se je v Gradcu trgoveo Karol Schmutz. Is Donave potegnili so Janeza VV u c h s e r j a , ki je bil rojen v Kopriv-niku na Kočevskem. Veliko poneverjenje v Dubrovniku. Avtonomaši (kar pa je le olepševalno ime za italijanaše) imajo v Dubrovniku v svojih rokah »Monte di pieta e riunita oassa di risparmio« — zastavljalnico, združeno s hranilnico. Ko je nedavno temu novo imenovani upravitelj-blagajnik Luka Flori prevzemal blagajno in premoženje, izkazal se je velik primanjkljaj. Po bilanci, katero so upravitelji dan popred izgotovili na podlagi registrov, je imovina zavoda znašala 207 676 K 70 h. Ko pa so pregledali vso imovino, našli so le 161.601 K in 57 h Manjkalo je torej 46.075 K 63 h. Sedaj ima seveda drž. pravdništvo glavno besedo. V toplicah v Laškem trgu se na haja tudi češki državni poslanec veleposestnik g. Radimsky s Češkega. Za hmeljarje. Prvi občni zbor »I. štajar. skladišča za hmelj, registr. zadruge z omejenim poroštvom« se bo vršil dne 31. avgusta t. 1. ob 3 uri popoldne v novo sezidani hmeljarni v Žalcu. Nagla smrt. V Gsbrijah pri Rubijah je trgal v soboto češplje neki Franc Ceko-vič (p. d. Sirk). Kar naenkrat se čuti nekaj slabo, gre z debla in se vsede na tla. Komaj se je usedel, bil je že mrtev, zadela ga je najbrže kap. Pokopali so ga včeraj. Ranjki je zapustil vdovo in 7 nedoraslih otrok. Velik požar na Notranjskem. Poroča se nam, da je vsa vas M a r t i n j a k včeraj bila v ognju. Zgoreli so menda tudi trije ljudje. Zažgali so otroci. Dravski brod. Z ozirom na dopis z dne 31. julija nam je lastnik g. T. M i k 1 poslal naslednje pojasnilo: Ni res, da je moj dravski brod skrajno zanemarjen, ker popravljanje istega vsako leto stane 1000 do 1200 K ter ga od politične oblasti poslan inžener večkrat na leto preiskuje. Ni res, da je zopet brod zahteval nesrečno žrtev, ker še enake nesreče ni bilo, odkar sem jaz posestnik broda, namreč 22 let. Tudi ni res, da deske niti voza ne drže, ker se je stri popolnoma novi tram vsled prevelike teže, ker je ponesrečenec preveč na voz naložil, da tako enkrat brodovino prihrani, in potem je še po nepotrebnem zavrl, kar so mu tudi drugi vozniki branili. Tudi so po istem mostu celi čas vozili za neko stavbo na Za-vrču zelo težke traverze itd. in se ničesar ni zgodilo. Tudi brodovina ni draga, ker se od osebe plačujeta samo 2 vin. in od enega konja 14 vin. in to je določila polit, oblast. Na moBtu v Ormožu se n. pr. plačuje 20 v. Svoječasno je imela zveza peterih občin dravski brod in ker je bilo vodno več stroškov kakor dohodkov, so vse občine izstopile in moral sem ga jaz prevzeti. Da pa je tudi brod zelo potreben in velika dobrota, vedo najbolje tisti, ki imajo onkraj Drave posestva. V Opatiji bo 7. sept. ob 3. popoldne velik p 1 a v a š k i turnir v morju. Za najboljše plavače je razpisanih voč daril. Nesreča na Velikem Zvonarju. — Včeraj so se na Velikem Zvonarju ponesrečili trije turisti. Istrijani si hočejo podražiti pivo. Deželni odbor istrski je poslal namestništvu sklep deželnega zbora istrskega, ki zahteva, da naj državna vlada opusti glede Istre omejitev občinskih doklad na pivo. Zdaj je namreč občinam omejena pravica pobirati doklade na pivo od 3 40 K na 2 20 K na hektl. Deželni zbor pa je zahteval, da se dovolijo doklade do 5 K na hektl. Žrtva vojaških vaj. V beljaški bolnici je umrl na vročinski bolezni, katero je dobil pri vojaških vajah, lovec Mihael D o v g a n iz Trnovega na Notranjskem. Ameriške novice. Žalostna smrt našega rojaka v Ameriki. V Clevelandu se je ubil na stopnjicah Janez K r e b 1, doma iz postojinskega okraja. Bil je v Ameriki komaj dobrega pol leta. — Ogenj v slovenski cerkvi. Iz Towera se poroča: Strela je udarila v zvonik tamošnje slovenske cerkve bv. Martina. Dasi so ognjegasoi hitro prišli na lice mesta, vendar je nastali ogenj provzročil kakih 250 dolarjev škode. — Nesreča nad nesrečo. V Calumetu se je ponesrečil rojak Mitija Špehar pri delu v South Hecla rovu. Sedaj se nahaja v bolnišnici Calumet & Hecla kompanije Zdravniki pravijo, da je njegov položaj jako kritičen. — Smrtna kosa. V Pueblu je umrla gospa O h e r n i k , roj. B a r i č , soproga našega rojaka Antona Ohernika. Doma je bila iz Trga pri Črnomlju. Pokojnioa zapušča štiri nedorasle otroke. V bolnišnici je istega dne za vročnico umrla ŽOktna Marija K a d u n c iz Šmarške fare. Bila je še le štiri mesece v Ameriki. — V Knive R i v e r , M i n n., se je ponesrečil rojak Frančišek Pakovec, ko je v gozdu sekal drva. Pokojnik jo bil doma iz Zago rice pri Novem mestu. Star je bil 40 let. V starem kraju zapušča ženo in petero otrok. Ljubljanske novice. Velika pevska slavnost v Ljubljani. De setletnica pevskega društva »Ljubljana« vršila se bode, kakor je sklenil odbor, prihodnje leto meseca avgusta. Ob tej priliki na merava se sklicati tudi shod zaveze slovenskih pevskih društev in prirediti tekmovanje v petju. Povabila za dogovor prireditvenega shoda razposlala se bodo v kratkem vsem društvom. To se naznanja radi tega, da se bodo zamogla vsa druga društva ozirati ob priliki prireditve njih veselic na to slavnost, katera se bode vršila v večjem Blogu in ka tera bode trajala tri dni. Veselica v Svicariji. Pevsko društvo »Ljubljana« opozarja vse prijatelje društva, da se ima dne 31. t. m. (v nedeljo) vršiti druga poletna veselica v Svicariji. Začetek ob 7,4. uri. Izvajalo se bode več novih pevskih zborov, nastopil pa bode tudi društveni kvartet. Za zabavo občinstva skrbljeno bode tudi n tem, da bode funkcijonirala šaljiva pošta, veliko zabave pa bode tudi s šaljivim bazarom. Vstopnina je 20 kr., otroci so vstopnine prosti. V Ameriko je odšlo včeraj zvečer od tukaj 120 izseljencev. Policija je zopet prijela nekega fanta, ki jo je hotel odkuriti v Ameriko, predno je izpolnil svojo vojaško dolžnost. Tatvina pri Čudnu. V času od 20. na 24. t. mes. je bila urarju na Mestnem trgu ukradena zlata verižica z nenavadno dolgimi udi. Verižica je bila vredna 120 kron. Pes in elektrika. Na Zaloški cesti je včeraj na večer električni voz povozil psa Gabrijele Dolinarjeve iz Vodmata. Umrl je postrešček št. 3 Šusteršič. Nesreče. Pred šentpetersko vojašnico je včeraj dopoludne padla na tla Marija Vari, žena poštnega uslužbenca na sv. Petra cesti št. 31 in se je pri padcu na čelu nekoliko poškodovala. Žena, ki težko hodi, je stopila na poti v jamo in padla. — Danes pred-poldne je Antonija Dermota, dekla v Pri-stavskih ulicah št. 8 pri razobešanju perila padla s stola in si na desni roki v členku kost tako poškodovala, da je morala iti v bolnico. Z elekti ične žeznice. Valentin Kuga, posestnik v Metelkovih ulicah, je peljal včeraj zvečer s kamenjem obložen voz po Starem trgu. Pod Trančo se je izognil električnemu vozu. Tukaj pa je konj na tlaku izpodrsnil in padel tako, da ni mogel več vstati. Bil je preslab, da bi se bil mogel sam vzdigniti na noge. Se le ljudje so mu pomagali na noge. — Matevž Breskvar v Trnovskih ulicah št. 4 je peljal danes dopoldne iz SamasBove tovarne livarske izberke. Pred Zalaznikom na Starem trgu je prišlo kolo voza med relse in ae je zdrobdo. Vsled tega niso električni vozovi mogli voziti naprej in so morali ljudje presedati, dokler niso voza odstranili. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani imelo je v nedeljo v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor, katerega se je vdeležilo lepo število članov. Predsedoval je društveni ravnatelj g. Emerih M a y e r. Poročilu ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za 1. 1901, katero se je letos objavilo prvič tudi v slovenskem jeziku, posnamemo, da je imelo trgovsko bolniško in podporno društvo koncem lanskega leta 589 članov iz Kranjske, južne Štajerske in Koroške. Bolniški oddelek društva izplačal je za zdravljenje obolelih društvenikov svoto 13.283 K 22 v., podporni oddelek pa desetim siromašnim društvenikom 4800 K podpore. Društvena bolnica nahaja se v zavetišču usmiljenk »Leoninum". Skupno premoženje obeh oddelkov znašalo je koncem lanskega leta 226.899 K 16 v. ter se je v primeri s prejšnjim letom pomnožilo za 1748 K 70 v. Kranjska hranilnica darovala je društvu tudi v pretečenem letu 600 K, umrli društvenik g. Josip Sleirer pa je društvu volil 1000 kron. Občni zbor izrekel je vsem dobrotnikom zahvalo za društvu izkazane dobrote, posebej pa še društvenemu zdravniku g. dr. E. Slajmerju in č e s t i t i prednici zavetišča „L e o n i n u m" za ljubeznivo in trudapolno postrežbo in pomoč pri oskrbovanju obolelih društvenikov. Poročilo o društvenem poslovanju in računski sklep vzel se je odobrujč na znanje. Za leto 1902 je občni zbor podelil potrebnim društvenikom več podpor in sicer štirim po 50 K, petim po 40 K in dvema po 30 K mesečno. 0 to sadje! Na EiBlnovem vrtu v Stre-liških ulicah sta bila danes ponoči zasačeoa dva fanta, ki sta kradla sadje. Krvavi komar v Šiški. Gostilničar T. K. »pri Štajercu« v Sp. Šiški nas prosi objaviti, da tepeža ni bilo v njegovi hiši, marveč le zunaj na cesti. Jutri Je zadnji dan za oglašanje ude-ležnikov romanja na Žalostno goro, ki si ho čejo zagotoviti obed in vožnjo na vozeh ali po Ljubljanici. Dosedanja oglasila kažejo, da se naši somišljeniki zelo zanimajo za ta izlet. Oglasila sprejema g. Brus in prodajalka v delavskem kons. društvu, Ljudsko kopelj v Ljubljani pač obilno obiskujejo srednji stanovi, bolj malo pa de lavski, za katere je bila pač v prvi vrsti vstanovljena. Lene so pač tako nizke, da si lahko vsak delavec in rokodelec privošči vsak teden eno kopelj. Tudi lega je pripravna, ker je vsredi mesta Treba bode delavce in njih družine opetovano opozarjati na to dobroto. Par cigar ali pol vrčka si lahko vsak pri-trga in s tem kopelj plača. 130 burskih bojevn kov v Ljubljani. Včeraj se je mudilo 130 burskih bojevnikov in podanikov Transvaala v Ljubljani, ki so se sedaj mudili na raznih krajih v Avstriji. Od potovali so v Trst, kjer bodo prisegli angleškemu konzulu zvestobo. Iz Trsta se odpeljejo nazaj v Južno Afriko. Včeraj omenjeni g. Remy je predaval v kazini. Cirkus Enders je s svojo včerajšnjo prvo predstavo zelo vgajal. Cirkus je bil popolnoma razprodan. Cirkus je prav eleganten. Dre-sura konj, katere je vodil ravnatelj R i e f • fenbach, je vzbudila splošno pozornost. Cirkus ima tudi psa, ki nastopa kot akrobat. Vse točke so bile izvršene kaj točno. Občinstvo je glasno izražalo svoje zadovoljstvo. Selitev. Meseca avgusta je 60 družin in in 70 posameznikov menjalo svoja stanovanja. Srednjih, manjših Btanovanj še vedno nedostaje. Ljubljanica je sedaj 0 30 pod normalom. Okradeni učitelj in premeteni policaj. Učitelj Rudolf Krenn z Dunaja posetil je včeraj v Ljubljani svojega prijatelja, ki služi tukaj pri vojakih. Na večer sta šla v gostilno „pri angelju" v Kolodvorskih ulicah, kjer sta bila prav dobre volje. K njima se je bil pridružil Wettachov hišnik H. Jenčič. Ko je Krenn odšel od mize v stransko sobo in je tam pri mizi zaspal, prišel je Jenčič za njim in mu ukradel iz denarnice 90 K v papirju Po tatvini je izginil Jenčič takoj iz gostilne in je denar skril pri vratih, ki peljejo iz utice na dvorišče. To pa je videl policaj, ki je tam okoli hodil. Sel je gledat, kaj je Jenčič skril, in našel je denar. Jenčič je bil šel nazaj v gostilno. Ko je policaj vprašal Jenčiča, zakaj je denar skril, je rekel, da je stavil z nekim gospodom, da mu bode denar tako vzel, da ta ne bode vedel kdaj. Policaj je hotel tega gospoda videti in je pozval Jenčiča, da mu ga pokaže. — Jenčiču pa to ni bilo po volji in je skočil iz gostilne in zbežal. Ujeli so ga dane^ doma na stanovanju. Učitelj Krenn, ki ni ničesar vedel o kaki stavi z Jenčičem, je dobil ves denar nazaj. Kotiček za liberalce. Ogorčenje liberalcev. Liberalci so bili pred leti tako navajeni na ponižnost katoliško narodnih mož, da se jim sedaj zdi nekaj nečuvenega, ako vidijo, da so oni časi, v katerih bo lahko delali kar so hoteli, minuli, in »o g o r č e n i« so, ko spoznavajo, da ob odločnosti katoliško na rodne stranke liberalizem vedno bolj peša in gine. Umevno je, da proti temu »p r o-t e s t i r a j o« 1 Pa ne pomaga nič! S takim brezvspešnim delom se je pečal tudi 1 i b e r a 1 n i o b č i n s k i odbor v Kostanjevici, ki je povrh pokazal še na poseben način svojo pamet s tem, da je volil Častnim članom dr. Tavčarja. Kaj nas briga, kako »ogorčeno« misli občinski odbor v Kostanjevici o nas ! Tisti, ki bo v tem odboru, so nam bili pri deželnozborskih volitvah nasprotni, a opravili niso nič. Sijajno našo zmago niso preprečili in prav nič niso mogli pomagati, da bi njihov liberalni GloboČnik ne padal kakor je dolg in širok. Ako taki ljudje jeze pihajo, nam to le dokazuje, da imamo prav. Ako bi se godilo po njihovi liberalni volji, bi gotovo ne protestirali. Zato se bomo še nadalje na vso moč trudili, da liberalcem ne bomo po volji. Na njihove proteste pa ne damo niti Tavčarjevega »knofa«. Izpred sodišča. Nogo je %vil tovarniški delavec Lorcno Jekovc na Javorniku tovarniškemu pazniku Kristjanu Vilmanu o priliki, ko ga je ta po« rinil dez tovarniška vrata. Obdolženec je namreč oseba, katerega se pijača takoj prime, v vinjenem položaju je pa do skrajnosti nadležen. To Vilmanovo dejanje je pa Jekovca tolikanj vjezilo, da ga je vrgel na tla in mu zvil nogo; pa tudi Janez Korbar, kateri je Jekovca proč vlekel, dobil je udarec nad očesom. Obsojen jo bil na 7 mesecev težke ječe, poojstrene z 1 postom in trdim ležiščem vsak teden. Skrajna surovost. Dne 22. junija t. 1. stali so Kunčičevi fantje in več drugih pred domačo hišo, nakar prilomasti Jakob Poklukar, posestnikov sin iz Srednje Radovne v družbi svojega pajdaša mimo ter prične brez vsakega povoda preklinjati in togotiti se nad Antonom Kunčičem. Ko ga je pa oče Matevž zaradi tega neopravičenega upitja posvaril, zgrabil je Poklukar Matevža Kun-čiča in ga vrgel ob tla; in ko prime ta neko palico za svojo obrambo, vrže ga ta še enkrat ob tla in ga vrh tega še sune z nožem v levo nadleht. Pa tudi sina Antona, kateri je hotel svojega očeta braniti, je ob-suval z nožem ter ž njim mahal proti Barbi Kaučič, konečno pa pričel kamenje metati proti Kaučičevim. Sodišče ga je krivim spoznalo in obsodilo na 10 mesecev težke ječe in isto poojstrilo z 1 postom in trdim ležiščem vsak teden. Peresa ra* klobuk vzel in pohodil je Nace Trček, posestnikov sin iz Stirpnika dne 6. julija t. 1. zvečer v Vrhun-čevi krčmi Cenetu Benedičiču, ker je bil baje na tega jezen. Benedičič pa je vrgel steklenico proti Trčku, nakar je ta potegnil nož in pričel mahati proti Benedičiču, vsled česar je bil poslednji na desni roki pod pregibom in za komolcem, kakor tudi na levi nogi, na desnem stegnu ter na čelu vsled udarca, katerega mu je prizadejal z vrčkom Klemen Lotrič, težko pohabljen. Trček je bil obsojen na 3 mesece ječe, Klemen Lotrič pa na 14 dnij zapora. Dedci ga ne bodo, tako je upil delavec Jakob Hribar iz Golic v nedeljo dne 20. julija v Zavašnikovi krčmi v Zgor. Tuhinju, ko so ga možakarji vsled razbijanja in krčmarju prizadete škode na prosto postavili. Razbil jo dve šipi, polomil pred hišo Btoječo klop, grozil z vilami in sekiro, posebno krčmarju je zameril, da ga je dal iz-tirati iz krčme. Zagovarja se b popolno pijanostjo, in sodišče mu je prisodilo le en mesec zapora. • * * Senzacijonelna obravnava pred novomeškimi porotniki. Predvčerajšnjim smo omenili, da pride dne 5. in 6. sept. pred novomeške porotnike 24letni posestnik Franc Frančič iz Rateža, ker ga dolže, da je svojo 181etno ženo, b katero je živel v prepiru, zavratno umoril. Nekega jesenskega dne 1. 1900 je prišel Frančič v urad okrajnega glavarstva v Novem Mestu ter je vprašal, kje Be nazna njajo samomori. Dotični uradnik mu je dejal, naj gre k okrajnemu sodišču, a je takoj za njim poslal orožnike, ki so ga aretirali še isto uro. Frančičeva žena je bila po noči, ko je spala z eno leto starim otrokom, ustreljena. Mrtva žena je ležala z na prsih prekri-žanimi rokami, kakor bi spala. Poleg postelje je na tleh ležal revolver. Sodna komisija je konstatirala, da projektil, ki se je nahajal v glavi mrtve žene, ni iz dotičnega revolverja, ampak iz neke druge puške. Frančič je sicer dejal, da nima nobenega orožja, a komisija je v Frančičevi postelji dobila dve lovski puški. Frančiču se je posrečilo uiti iz preiskovalnega zapora in je pobegnil v Severno Ameriko. Ker pa je ondi sleparil s čeki, so ga ondotne oblasti aretirale in izročile Avstriji. V jeseni preteklega leta so Frančiča zopet pripeljali nazaj v zapore novomeškega Bodišča. Pri obravnavi bodo razven sodnih zdravnikov iz Novega Mesta tudi navzoči: dva Bod. zdravnika nadsodišča v Gradcu, dva strokovnjaka v orožju, dva veščaka v pisavi. Na oknu Frančičeve hiše so namreč dobili listek, na katerem je bila s svinčnikom podpisana žena Frančičova in na katerem je bilo zapisano, da si je sama vzela življenje. Sodišče sumi, da je Frančič Bam napisal ta listek, ker je bil tudi svinčnik, ki je ležal poleg, zašpičen na način, kakor navadno ne špičijo Bvinčnikov kmečke žene. Pred novomeške porotnike pridejo poleg Frančiča še naslednji obtoženci: 1. septembra 501etni Ant. Sirk iz Krušnega vrha radi nenravriosti, 59letni Mat. Berbuč iz Dul radi istega prestopka in radi tatvine ter 16letni Jern. Drganc iz Loke radi nenravnosti; 2. 301etni Mart. Kuhar iz Mladja radi nenravnosti in 21letni Fr. Dremelj iz Drage radi telesne poškodbe; 3. 201etni Ant. Gorenc iz iz Zg. Brezovice, 211etni Ant. Miklavčič in 24. letni Karol Kos iz Loke radi uboja in 2lletni Fr. Orehek iz Moravč radi uradnega pone-verjenja; 4. sept. 51 letni Jan. Povh iz Dolenje vasi radi nenravnosti in javnega nasilstva. Razne stvari. NajnovejSe od rasnih strani Katoliškega škofa Paviera v Pekinu jo zadela kap Ohromel jo po levi strani. — Ustreljen pri vojaški vaji. Nadporočnik Bratt jo bil včeraj na vaji blizu Budimpešte ustreljen ter bil nevarno ranjen. Eden vojakov je imel pomotoma krogljo v puški. — Ose umorile otroka. Blizu vasi Buren pri Curihu so osa na polju tako opikalo nekega triletnega dečka, da je takoj umrl. — Veselega dogodka vKvirinalu pričakujejo v štirih mesecih. — Del novega mostu seje podrl v Monakovem. Ranjenih je dvanajst delavcev. — Velika panika je nastala mej pasažirji parnika »Bill-werder«, ki je blizu Hamburga trčil ob drug parnik, a se io le neznatno poškodo va'. V gneči je bilo ranjenih več oseb. — K r U g e r bodev letos po zimi prebival v Sin Remo. — Ženska, načelnik roparjev. V bližini Jassyja je bila te dni ujeta načelnica rumunska roparske tolpe, katero dolža 86 umorov, 198 drugih silovitosti in 648 ropov. Na glavo te roparske načelnico je bila razpisana nagrada 12 500 frankov. Roparica je stara še-le 22 let in baje jako lepa. — Skrita tobačna tovarna. Policija v Temešvaru je našla v stanovanju tobačnega nadzornika Boseor-menyja več meterskih stotov ukradenega tobaka in pravcato malo t ibačno tovarno z različnimi stroji in raznimi pripravami. Tudi več trafikantov je vpletenih v sleparijo. — —Na srbski cerkvi vZagrebu so se pokazalo razpokline. Cerkev so zaprli in jo bodo popravili. — Amerikanski roparii v E v r o p i. Razni policijski uradi v Evropi so dobili obvestilo, da je zloglasna lopovska družba pobegnila iz Amerike v Evropo. —Velika z e m s k a odprtina se je pokazala v Meksiki pri mestu bant Nicholos. Odprtina ja 10 milj dolga in 300 čevljev široka. V mestu vlada velik strah in ljudstvo je vznemirjeno. Nove vrste revolver, ki je spremljan z električno svetilnico, ki kot blisk posveti na nasprotnika, je iznašel amcrikanec F. D. Junes. Tak revolver je posebno koristen proti napadom po noči. Henrik Siemiradžki. Ravnokar umrli Siemiradžki je bil eden prvih poljskih slikarjev. Rojen je bil 15. nov. 1843. v Stzal-kovem v grodenski guberniji. Sel je na slikarsko akademijo v St. Peterburg in 1. 1870. obiskal Francijo in Nemčijo. V Monakovem se je učil nekaj časa pri slavnem PilolyjU, in šel potem v Rim. Posvetil se ie zgodo vinskemu slikarstvu ir. „genru«. Najznamenitejše so njegove slike iz starih rimskih in grških časov, katerim se pridružuje nekaj slik iz Novega zakona. Iskal je bujnih, čuvstveno vznemirljivih objektov, katere je uprizarjal z ži vo barvo. Za to je večkrat pregloboko segel po preveč Iascivnih ali tudi groznih predmetih. Njegovo prvo veliko delo »Žive baklje Nero •nove* že kaže to njegovo nsgnenje. Siemi-radžii je izvršil tudi več cerkvenih podob. Poslikal je Izveličarjevo cerkev v Moskvi, za Krakov je izvršil podobo: „Kristu9 pomirja morske valove" in zastor v gledišču. Zanesljiva starina. Neki starinar na Montmartru v Parizu ima deščico s sledečim napisom: »DeSčica, katera je služila Dante Alighieriju, ko je slikal al fresco sik- stinsko kapelico v Bonetkah«. Ta je pa pristna! Pesnik, ki ima pravo soSutje s človeštvom. Japonski cesar je tista redka prikazen med pesniki, ki ne nadlegujejo s svojimi proizvodi javnosti. Na leto napiše povprečno 10.000 verzov, vendar jih, hvala Bogu, spravi v večno temo. Na smrtni postelji prisnal. Iz Den-verja se poroča: \Viiliam Tbom z Vils priznal je tukaj ob svoji smrtni uri, da je on sam umoril svojega 13 letnega sina Benjamina in da je po krivem obdolženi Nicholson, kateri je sedaj radi lega v zaporu, nedo ž n. Vzgojiteljica hoče odškodnino. Vzgojiteljico M-irijo Bantz je pretepal devetletni Harold llirtshorne v Ne\v-Yorku, katerega je imela nalogo vzgajati. Za to pa zahteva mlada vzgojiteljica od starišev malopridnega pretepača 50.000 doki*, odškednine Konec umetne oaze V pužčavi Co-lorade v Indo dolini so bili napravili umetno oazo s tem, da ao tja napeljtli nekaj zemlje in vzgradili artezične vodnjake. KaUih 90O akrov zemlje je ta način zopet p >rastla 2e-lena trava in kakih 60 akrov t j zemlje je bilo posajene z melonami. Pred nekaj tedni, ko so bile melone žo skoro zrelo, pa je nastal v puščavi silen vihar in v par urah jo bila cela oaza zopet pokrita s peskom, o umetnem delu ljudi pa ni bilo ne duha ne sluha več. Škode je blizu milijon dolarjev. Telefonska In brzojavna poročita. Velik požar na Notranjskem. Cerknica, 27. avg. Vas M a r -t i k n i c i skoro po- polnoma pogorela. Zgorelo je mnogo živine in vsi pridelki. Položaj skrajno obupen. Budimpešta, 27. avgusta. Tretji ogrski katoliški shod se vrši od dne 15. do 18. oktobra. Monakovo, 27. avgusta. Krtiger-jevi spomini izidejo v raznih jezikih meseca novembra v založbi neke tukajšnje knjigotržnice. Pariz, 27. avgusta. Laški kralj namerava preko Berolina priti sem. London, 27. avgusta. Prve dni meseca novembra obišče kralja Edvarda nemški cesar. Bloemfontein, 27. avgusta. Včeraj je na tukajšnjem kolodvoru trčil nek železniški stroj z vlakom, s katerim so se vračali begunci nazaj v Johannes-burg. Prvi vozovi so razbiti, več žensk je mrtvih, mnogo oseb ranjenih. Meteorologlčno porodilo. ViSina nad morjem 306-2m, srednji zraCni tlak 736'0 mm 1 c Cas npa-q ^ zovanja Stanje barometra T min. Tempe- ; ratura j po ] Celsiju I Vetrori Nebo «■3 .s s S 261 9 zve«. | 735-1 | 17-9 | si. jzah. | jasno 00 27| 7. zjutr. |2. popol. 735 6 73) 3 OO A C-- brezv. 1 soparno sr. jzah. | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 19 6°, normale: 17-7' Žitne cene lae 20. avgusta 1902 (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica m jesen..... . „ 6 85 , 6 86 Ai ,-.a spomlad...... ,, 7 18 ,, 7-20 „ „ jesen ..........6'15 „ 6'18 ioruza za juli-avgust.....„ 5-49 „ 5"50 „ „ sept.-oktober . . . . „ 6"49 „ 5'50 Oven za jesen.......» 5'70 „ o'72 Na budimpeštanskl borsi: 'l^r.ica *a oktober....... 6'61 „ 6 62 Pšenica za april ......„ 6 94 , 6'95 fU za oktober........ 6'82 „ 5 83 Rž za april......... 6-08 „ 6 09 Oves za oktober......... 5 43 „ 6-44 „ „ hpril .......„ 5-69 „ 5'7l Koruza za maj (1903) ..... 5 22 , 5-26 (Efekti?.) Dunajski trg. rtemca banaSka.......K 7i0 „ 7 85 ulne iti........ 7-25 , 7-60- M „ ....... 6 35 , 6 65 (Vmsa „ „ ......, 590 „ 7 25 „ ob Tisi........ 5 75 „ 7-75 toruza ogerska . . . • „ 5 35 „ 5 60 dinkvant , ...... . , 620 » 6'50 Oves srednji ..,...„ 7 40 » 755 «3ol...... - . ... — , — a* u n a i s k it h o r i a dnž 27. avgusta 'ikapni državni dolg v notah.....101 80 Skupni driavni dolg v srebru . . . . 101-70 Avstrijska zlata renta 4%......12155 Avstrijska kronska renta .....100 15 Ogerska slata renta 4%.......121-15 Ogerska kronska renta 4Y-......98 — ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1585-— kreditne delnice, 160 gld..............683 50^ London vista........... 2396 2jl/a Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž. vsi j. 116-95 20 mark ............23-41 30 frankov (napoleondor) ...... 19 08 italijanski bankovci . . . '..........94 40 G. kr. cekini ... ■ • • 11*26 Lepa bukova drva 24 palcev dolga, seženj 12 kron od kolodvora Višnjagora. Več pove oskrbništvo grajščine Weixel-bach pošta Višnjagora. 1009 3-1 Zadala. s Najudanejše podpisano načelništvo prostovoljnega gasilnega društva izreka tem potom prečastitemu gosp. župniku Jožefu Pristovu najiskrenejšo zahvalo, kateri je našemu društvu v nakup gasilnega orodja zdatni znesek 50 kron velikodušno naklonil. Bog povrni! 1008 1 -1 Za prostovoljno gasilno društvo v Ribnem dne 25. avgusta 1902. Gab Ferjan, Janko Vrezec, načelnik. blagajnik. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. C i iniMiitmimimitMHitiiiiiHiitiiMimiiiHiiiiiiiiMHiiiiiiH Ntavišce mirnim........................................................... v najlepši legi ob Tržaški eeHti v Ljubljani, obseza-jofe 33150 m1 ne proda v celoti ali pa v malih parcelah. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Več povč Konrad Stocklinger, Rimska cesta št. 17 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii J k* ' V-.V ■-' ' '' ••' ' -k.tes+s' i:-.-v -V f ^ LMikns^ l^fjl tovarna dcžiiilsov. Ljubljana, Mostni trg 15. 999 2—2 pripravno za prodajalno sprejme se v prodajalno ljubljanske okolice. Pismene v ponudbe pošljejo se št. 100 pest rest Št Vid pri Ljubljani. 2 komija % 1 eziremo pcjlcucdja za © ^^'j^K® dru^tuc $'4 10 11—4 10 g g ti t-* s ® CCS CCJ cd >oo " o is C« ~ > »o je « o ® g o «802 Ol. • - «0 o, --lC «U CJ » CS m N J2 3 or •E« ® > !M ° S .. ea ^ 5s CD s S ■> "O * S a- s Cu O-S c S > ■ S O Owj3 3 « C ^ ® S S ^ No^O CO g «5 o O 0} 3 — O O u 2 » — „ ® A S BjlO> »M N C" c« e D,-- 3 is a — c >a .S «« O N o o O « S N g n, pi « sS ° 611 K C C ® is OD, >n ce 0,0 CQ K- M G3 "C cd cd oo »co cd I s eS •m i—< A ?S >- « 03 a o o. p '5 R o. M PQ «3 M >39 p-h O «3 M O a s i C6 I X) O 2 ^ g S co »ca a . M 9 1 * "S N M 3 O a> O.J« ,H 03 4* '= n >u ta a > | 'I 2 3 O fc e ao S > cC 3 S g © 00 J3 M) O) X) m 11 i •Js XI ■gfl'3 a O g 'c N I? 586 50—26 Kvici!« mm ŠM& mm SR mm ma i Trgovina z železnino „MERKUR" FETEi MAJDlC v Oeljta, Oraška cesta štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnio, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Pf Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * ■V.V.V.- V: V: 2ZS SR Mm i|l Bi m Igodna priložnost sa oženj enega rokodelca, | krojača, brivca, urarja, ali šiviljo, kjer se odda na račun stara, znana gostilna na Gorenjskem poleg \ farne cerkve in velike ceste. i Kje, povč upravništvo „ Slo- venca 955 3-3 H). £el>mitt. Ljubljana, pred Škofijo 2. priperečo ui^cl^c čei5titi dal^culčini 5ucjc n a j u e č j c zaloge tf^al^curst-oib podcbic za ko-Ic^tarc in drtigc priložnosti. 991 3_2 Kapajcii) po najviiji ceni lepe, belo posuiene gobe, zgodnji krompir in čebulo. 984 6—3 Josip Leve v Ljubljani. Majhen dobiček — velik promet to je moje geslo. [H.SUTTNER, urar vKranJu] Stavnemu občinstvu vljudno nainanjam, da sem svojo 1002 3-1 prodajalno ur, zlatnine in srebrnine 2,l0 povečal ter v to svrho izdal tudi nOV, krasen cenik z blizu 600 podobami, katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in franko. o r j °aou,u Ker je moje prizadevanje vodno le na to merilo, da postrežem slavnemu občinstvu le z izbornim blagom sem se tako.) v pričetku svoje trgovina obrnil do najboljših švicarskih tovarn. Posrečilo ae mi jo skleniti z najboljšimi švlcareklml tivarnami za ure zveze, ki s > omogoči, d« setn v toku petih It t iakozvano „židovsko blago" zelo izpodrinil V čemur ie moja tvrdaa pridobila ve .k ugled in nepričakovano zaupanje med odjemalci ne le v ožji domovini, ampak po' celi Avstriji Nemčiji m colo v Ameriki, od koder dobivam dan za dnem številnejša naročila. ^ 1 1' K-,ko zelo je cenjeno rnoje blago, pričajo neštevilna prlznalna pisma, katera dobivam v obilnem ftevilu, in ki so na vpogled v moji trgovin'. Koliko mi je ležeče na dobrem blagu, je razvidno iz tega, da dunajskih Ur sploh nisem nikdar imel v svoji zalogi, dasi sem se držal izredno nizkih cen. J Kako nizke so cene, dokazuje dejstvo, da se dobi pri meni : z jamstvom6, iVl°arSke perzijske žePne ure- P™nano najnatančnejšega in najfinejšega izdelka Prava švicarska nlkelnasta cilin'er-remo itoir navadna za......2 gld. 75 kr. >< I, .» » najfinejša ,, ......4 „ 60 ,, „ „ srebrna „ „ navadna ,, ......4 „ 60 ,. >• .. „ ■, „ boljša „ ......6 ,, 60 ,, i» i. n ,» ,» najfinejša ......8 „ tO „ ■ , ,, ,, anker-remontoir navadna „ ......7 ,, 60 „ , . ,, ,, finejša z dvojnatim pokrovom 9 ,, 50 , Zlate (14 karat) žepne ure za miške..........dalje od 18 ženske 1') 50 Prve vrste srebrna z znamko „Omega ' anker remont. „ „ enaka z dvojnatim pokrovom „ „ „ ,, srebrna z znamko ,.Zenit1' „ „ „ ,, enaka z dvojnatim pokrovom ,, „ „ „ srebrna z zn. ,,SchafThausen" „ „ ,, enaka z dvojnatim pokrovom 13 g!d. 60 kr. 16 U 1? 19 21 50 Zlate ure prve vrste (perzijske)............jaije 0j 59 Zlatnina in srebrnina, fina in solidna po čudovito nizkih cenah, kar je razvidno iz mojega najnovejšega cenovnika. Budilke ..... Krasna salonska ura od I gld. 2 5 kr. in višje. ,, 5 ,, 50 „ z m s nizke cene mi je mogoče radi tega nastaviti, ker imam Izredno majhno reiljo in pa veliko število odjemalcev urariev i zlatarjev na debelo. m Zajamčeno prave švicarske ure Majhen dobiček — velik promet je moje geslo. Zajamčeno prave švicarske ure ipiiiH feiSMI C. kr. rud. zdravnik in zobozdravnik v IDRIJI H), ti. ©r. pran l^arff^ bivši sekund, zdravnik dež. bolnišnice in asistent porod, šole v Ljubljani, se je vrnil in ordinira zopet 8—9 dopoludne, 2—3 popoludne. Za zobe; 10—11 dopoludne, 3 — 4 popoludne. 1005 2-i mmrn . .. t , ...... ^^tttfffi^ Gramofon Je najboljši in najglasnejši govorilni stroj na svetu (s trdimi ploščami.) 84o (24-19) ^ Avtomate za gostilne prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših Rudolf Weber, urar v Ljubljani, rm stori trg itev. 16 zzrr Največje, najhitreje fer najvarneje vrste velikanskih parn'i',ov, ki vozijo v AMERIKO. Hamburg - New Jork le 6 dni. Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točao in brezplačno oblastveno potrjena agentura Hamburg ~ Ameriške Linije, Dunajska cesta šf. 31. od južnega kolodvora takoj na desno. m, iPšfciMll® 11 JE otsSS jm krojaški mojster u Ljubljani, 5i>. petra oasip 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 987 8—2 Na prodaj je ihiša štev. 82 v Kamniku, prav pripravna za rokodelca, ki rabi vodo, ker hiša stoji ob vodi, kakor tudi za vsako stanovanje. v 1000 3-2 Več se izve pri Andrej Štukelju v Motniku. /»M Nizke cene moke preme Z®ree $v. petra cesta £t. 21 priporoča sl. občinstvu veliko galogo moke ^V in ofrobov na drobno in debelo po najnižji ceni. ____983 3-3 }n špecerijskega bla^j^V**^ Še dobro ohranjen tvrdke Max Schott, Dunaj, proda po primerno nizki ceni Stanislav Legat, ufiltelj pri Sv. Gregorju, p. Ortnek _na Kranjskem. 996 3—2 ■jzss&r-.^nm jfjT Nakup tn prodaja "feJS. vsr.tovrstnih državnih papirjev, srčik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premeša za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril. Menjarična delniška družba m E B C 1J I., WollzeilelO in 13, Dunaj, l.f Strobelgasse 2. U Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ■tvareh, potem o kuranih vrednostih vseh Spoknlaoljeklh vrednostnih papirjev in vestni naavttl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnoati n&Ioienlh glavnlo. 134 93