GDK: 903 Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjil:lletih srednjeročnega obdobja 1986-1990 Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986-1990. Gozdarski vestnik, št. 1/ 1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Prispevek obravnava uresničevanje srednje- ročnega plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1 986-1990 v dosedanjih letih tega obdobja. Analizirani so posek in tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov, vlaganja na področju enostavne in razširjene gozdne re- produkcije ter vlaganja v gozdne ceste. Obravna- van je tudi ekonomski vidik vlaganj v gozdove predvsem v povezavi z viri sredstev in razmerjem do vrednosti blagovne proizvodnje. Zaradi ne- uresničevanja nekaterih osnovnih planskih po- stavkje vprašljivo reševanje razvojnih problemov. 1. UVOD V srednjeročnem obdobju 1981-1985 je bilo po oceni sestavljalcev plana za obdobje 1986-1990 doseženih in uveljavljenih nekaj pomembnih rezultatov pri gospodarjenju z gozdovi, k čemur naj bi bistveno prispevala tudi SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Na podlagi tega mnenja je bil pripravljen tudi plan za srednjeročno obdobje "1986-1990, v katerem je zapisano, da se naj dosežena in uveljavljena praksa polno upošteva. NaM men prispevka je ugotoviti, kako so bila predvidevanja uresničena in predstaviti re- zultate pri gospodarjenju z gozdovi v dose- danjih letih srednjeročnega obdobja 1986- 1990, ki vplivajo tudi na oblikovanje razvojM nih možnosti gozdarstva v letih 1991-1995. * M. Š., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ODO Ljubljana, Večna pot 83, YU. 36 G. V. 1/90 Synopsis Šinko, M.: The Results of Forest Managing in SR Slovenia in the Recent Years of the Middle· termed Period lasting 1986-1990. Gozdarski vestnik, No. 1/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The article deals with the exercising of the middle~termed plan of the self-managing commu- nity of interests for forestry of SR Slovenia for the middle-termed period from 1986-1990 in the recent years of this period. The yield produce and market production of forest timber assortments as well as investments in the field of simple and extended forest reproduction and forest road construction are analysed. The economic aspect of investments into forests is also dealt with, especially in connection with funds sources and the relation to the goods production value. The solving of some developmental problems grows questionable due to omitting of the exercising of some basic plan items. 2. SEČNJA IN TRŽNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Velikost poseka in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov sta bila kot eno temeljnih izhodišč za obdobje 1986-1990 določena na podlagi gozdnogospodarskih načrtov in potreb po lesu v predelavi lesa in na drugih področjih porabe lesa. Ob tem se je upoštevala kot pomemben cilj tudi uskladitev obsega poseka in blagovne preM izvodnje gozdnih lesnih sortimentov z zmogljivostjo gozdov, in sicer tako, da bo stopnja pokritja planiranih potreb po lesu z domačo lesno surovino iz SR Slovenije v letu 1990 znašala 74% (64% z gozdnimi lesnimi sortimenti in 1 O %z lesnimi odpadki v predelavi lesa). Skupni planirani etat ni bil dosežen v nobenem planskem letu in tudi sečnja za leto "1989 ni planirana tako, da bi se pribli- žali tako povprečnim kot skupnim srednje- ročnim količinam. Neizpolnjevanje plana je posledica manjše sečnje listavcev, po- Preglednica 1. Primerjava sečnje v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (v 000 m3) Izvršena sečnja Planirani etat Izvršena sečnja Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 3470 3600 3501 3448 3433 3470 - iglavci 2040 2000 2049 2063 2045 1938 - listavci 1430 1600 1452 1385 1388 1532 Družbeni sektor 1539 1560 1569 1595 1603 1461 - iglavci 961 960 1030 1030 1013 903 - listavci 578 600 539 565 590 558 Zasebni sektor 1931 2040 1932 1853 1830 2009 - iglavci 1079 1040 1019 1033 1032 1035 li stavci 852 1000 913 820 798 974 Preglednica 2. Tržna proizvodnja lesa v obdobju 1981-1985 in 1986-1990 (povprečno na leto v 000 m3) Doseženo Plan Doseženo Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Skupaj 2670 2500 - iglavci 1660 1540 listavci 1010 960 Družbeni sektor 1478 1350 - iglavci 885 820 - listavci 593 530 Zasebni sektor 1192 1150 - iglavci 775 720 - listavci 417 430 sebno v zasebnem sektorju. Srednjeročni plan predvideva povečanje deleža listavcev na 45 % skupnega poseka v primerjavi z realizacijo v prejšnjem srednjeročnem ob- dobju (ko je bil delež listavcev samo 41-od- stoten). Vendar delež listavcev v dosedanji realizaciji obdobja 1986-1990 nikoli ni pre~ segel 41 %, leta 1988 celo samo 40 %. lglavci prevladujejo v družbenem sektorju (leta 1986 npr. 66 %), v zasebnem pa je razmerje med iglavci in listavci bolj uravno- teženo (1. 1986 53% iglavcev in 47% listavcev). Sečnja iglavcev v družbenih go- zdovih je bila na meji zmogljivosti gozdov (posek znaša 95 %prirastka), sečnja listav- cev v zasebnih gozdovih pa dosega pri- bližno 55% prirastka. Izpolnitev skupnega desetletnega etata, kot je predpisan v gozdnogospodarskih načrtih za obdobje 1981-1990, bi zahtevala v letu 1990 bistveno manjšo sečnjo v druž- benih gozdovih (iglavcev 570.000 m3 in listavcev 523.000 m3} in znatno povečanje sečnje v zasebnem sektorju - predvsem listavcev (iglavci 1,131.000 m3 in listavci 2625 2586 2540 2385 1704 1714 1620 1476 921 872 920 909 1424 1440 1412 1268 911 929 877 769 513 511 535 499 1201 1146 1128 1117 793 785 743 707 408 361 385 410 1,415.000 m3). Seveda, če je bila sečnja v letu 1989 realizirana po planu. Zaradi določene stopnje negotovosti ob pričakovanih sistemskih spremembah v go- .zdarstvu SR Slovenije in opravičenem pri- čakovanju, da okoliščine, ki so bile vzrok za dosedanjo (ne}realizacijo sečnja (druž- benoekonomske razmere: predvsem cene v zasebnem sektorju in organiziranost v širšem pomenu ter ))naravne(( danosti: umi- ranje gozdov), ne bodo bistveno spreme- njene, je nerealno pričakovati izpolnitev . predpisov desetletnih gozdnogospodarskih načrtov. Stanje v sečnji lesa se le delno odraža tudi v proizvodnji za trg, saj so planirane količine dosežene in dosedaj celo prese- žene zaradi velike ponudbe iglavcev. Manj kot je planirano je predvsem listavcev iz zasebnih gozdov. · Pretežni dobavitelj lesa iz slovenskih go- zdov ostaja družbeni sektor, ki je v letih od 1986 do 1988 dobavil od 54% do 56% vsega lesa. Veča se pomen družbenega sektorja v dobavah listavcev, saj je leta G. V. 1190 37 Preglednica 3. Struktura tržne proizvodnje lesa (v % skupne tržne proizvodnje) Plan Doseženo Plan 1990 1986 1987 1988 1989 lglavci- skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 65 66 63 62 61 - les za vlaknine in plošče 22 23 22 - tehnični les za druge namene 35 12 14 16 39 Li stavci - skupaj 100 100 100 100 100 - les za mehansko predelavo 41 40 37 45 41 - les za vlaknine in plošče 26 26 30 - tehnični les za druge namene 39 7 8 3 38 20 27 29 22 21 Preglednica 4. Poraba lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin (v 000 m3) Skupaj 1986 1987 Poraba lesa- skupaj 1657 1466 - iglavci 999 919 - listavci 658 547 Izvor lesa - les iz gozdne proizvodnje - SR Slovenija 587 622 - druge republike 516 368 - uvoz 252 193 - ostanki iz mehanske predelave lesa 302 283 - iglavci 272 262 - listavci 30 21 1987 nanj odpadlo 59 % tržnega deleža listavcev. Vendar menimo, da je treba upo- števati tudi količine listavcev, ki so se iz zasebnega sektorja na drugačne načine prav tako pojavile na trgu. Struktura tržne proizvodnje iglavcev kaže na zmanjšanje deleža lesa za mehansko predelavo, predvsem zaradi povečanja de- leža tehničnega lesa za druge namene. Po letu 1986, ko je bil v poseku iglavcev velik delež poseka zaradi naravnih ujm (400.000 m3), pada delež lesa iglavcev za plošče in vlaknine, kar se kaže v nezmanjšanem uvozu lesa iz drugih republik in tujine. 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Iz preglednice 4, ki prikazuje porabo lesa za proizvodnjo plošč in vlaknin, vidimo, da se sorazmerno veliki deleži (27-30 %) lesa iglavcev namenjenega mehanski predelavi pojavijo v proizvodnji plošč in vlaknin kot ostanki mehanske predelave, ostanki me- hanske predelave listavcev pa le v višini okoli 3%. Količina lesa za proizvodnjo 38 G. V. 1/90 Za plošče Zavlaknine 1988 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1578 691 595 695 966 871 883 913 262 253 264 737 666 649 665 429 342 431 229 205 234 635 203 218 239 384 404 396 431 276 186 249 240 182 182 213 252 193 213 299 212 191 207 90 92 92 277 182 170 185 90 92 92 22 30 21 22 plošč in vlaknin se je v primerjavi s prejš- njimi srednjeročnimi obdobji ustalila in ne narašča več tako skokovito. CiiL da bi leta 1990 dosegli 7 4 % pokritje planiranih potreb po lesu, je bil dosežen že na samem začetku planskega obdobja (skupno 76% v letu 1986). Z domačim lesom je zadovoljivo pokrita poraba lesa za mehansko predelavo, nezadovoljiva pa je oskrba predelave lesa v plošče in vlaknine s tanjši mi sortimenti listavcev. Plan za leto 1989 predvideva zmanjšanje stopnje pokri- tja (72 %). 4. VLAGANJA V GOZDOVE 4.1. Enostavna gozdnobiološka reprodukcija Posamezni letni plani nege v srednjeroč­ nem obdobju niso bili doseženi v nobenem sektorju. Odstopanja od plana sicer niso velika, vendar seštevanje primanjkljajev zbuja dvome o možnosti realizacije nekate- Preglednica 5. Pokritje porabe lesa z lesom iz Slovenije Skupaj poraba lesa - iglavci - listavci Les za mehansko predelavo- skupaj - iglavci - listavci Les za vlakni ne in plošče -skupaj - iglavci - listavci Tehnični les za druge namene- skupaj iglavci - listavci Drva %pokritja porabe lesa z lesom iz Slovenije 1986 1987 1988 plan 1989 76 80 78 72 84 88 86 82 64 66 64 59 91 89 100 99 71 67 54 67 63 71 40 46 97 100 97 100 100 100 100 100 89 98 73 73 69 46 100 100 100 100 95 99 63 61 70 46 100 Preglednica 6. Obseg enostavne gozdnobiološke reprodukcije (povprečno letno v ha) Izvršen o Plan Izvršen o Plan 1981-1985 1986-1990 1986 1987 1988 1989 Nega gozdov 22.278 26.000 23.654 24.564 24.204 24.890 - družbeni gozdovi 12.212 13.400 12.228 12.877 12.767 13.190 zasebni gozdovi 10.066 12.600 11.426 11.687 11.437 11.700 Obnova gozdov 4.569 5.600 5.258 5.346 4.719 4.630 - družbeni gozdovi 2.287 2.800 2.299 2.361 2.324 2.050 - zasebni gozdovi 2.282 2.800 2.959 2.985 2.395 2.580 Preglednica 7. Obseg razširjene gozdnobiološke reprodukcije Izvršen o 1981-1985 Melioracije gozdov 1775 - neposredna premena 1039 - družbeni gozdovi 354 - zasebni gozdovi 685 - posredna premena 736 - družbeni gozdovi 260 - zasebni gozdovi 476 Pogozdovanje 23 - družbeni gozdovi 12 - zasebni gozdovi 11 Vzdrževanje nasadov - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi rih z gozdnogospodarskimi načrti predpisa* nih del. Zasebni sektor izstopa z velikim izostankom nege in relativno velikim obse- gom obnove - še posebno v letih 1986 in 1987. Kot celota pa je sedanje srednje- ročno obdobje po količini uspešnejše kot predhodno (1981-1985). (povprečno letno v ha) Plan Izvr še no Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 4810 3726 2088 2700 3280 860 1201 590 706 870 270 507 254 265 340 590 694 336 441 530 3950 2525 1498 1994 2410 1130 1153 777 984 1020 2820 1372 721 1010 1390 60 52 11 22 4 25 37 6 17 3 35 15 5 5 1 7800 6243 4430 5458 5050 2600 2800 1658 2189 1970 5200 3443 2772 3269 3080 4.2. Razširjena gozdnobiološka reprodukcija V obdobju 1986-1990 je opazen pred- vsem velik obseg planirane posredne pre- mene gozdov (skupno za 536 o/o več, kot je je bilo izvršena v predhodnem planskem obdobju). V zasebnih gozdovih je bilo pla- nirano za 5,9-krat več posredne premene, G. V. 1/90 39 ' Preglednica 8. Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami Izvršena 1981-1985 Novogradnje gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 zasebni gozdovi 227 Rekonstrukcije gozdnih cest - družbeni gozdovi - zasebni gozdovi Novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest 440 - družbeni gozdovi 213 - zasebni 227 Preglednica 9. lzvršenost plana Gozdni lesni sortimenti iglavci - listavci Vlaganja v gozdove - obnova gozdov - negagozdov - melioracija gozdov - pogozdovanja - gradnja gozdnih cest letne realizacije pa niso nikoli presegle 50 % plana, kar kaže na nerealnost pri planiranju. Kljub neizpolnjevanju letnih pla- nov pa bosta oba sektorja bistveno preko- račila z gozdnogospodarskimi načrti predpi- san obseg posredne premene. Realizacija neposredne premene po po- sameznih letih močno niha (po začetnem zagonu leta 1986). Z gozdnogospodarskimi načrti opredeljen obseg ne bo realiziran. 4.3. Gradnja gozdnih cest Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami je pogoj za izvajanje predvidenega poseka in drugih vlaganj v gozdove. Iz tabele 1 O lahko ugotovimo, zakaj nekateri temeljni razvojni cilji niso in tudi ne bodo doseženi. Gradnja gozdnih cest je močno zaostala za planiranim obsegom, glede na pred- hodno srednjeročno obdobje 1981-1985 pa sploh ni primerljiva. Težnja upadanja gradnje gozdnih cest je razvidna tudi iz plana za leto 1989. Težnja upadanja hitrosti odpiranja zasebnih gozdov (letni plan 1989 40 G.V. 1190 (v km) Plan Izvršena Plan 1986-1990 1986 1987 1988 1989 256 226 169 164 140 117 115 81 91 87 139 111 88 73 53 69 81 59 46 55 36 45 34 30 28 33 36 25 16 27 325 307 228 210 195 153 160 115 121 115 '172 147 113 (dosežen% plana- povprečnega letnega o~sega) Izvršen o Plan 1981-1985 1986 1987 1988 1989 99 105 103 102 95 104 111 111 105 96 94 96 91 96 95 123 94 95 84 83 109 91 94 93 96 56 77 43 56 68 87 18 37 7 113 94 70 64 49 predvideva samo 38 % povprečne letne planirane količine za srednjeročno obdobje) bo predstavljala omejitveni dejavnik pri re- ševanju razvojnih problemov pri gospodar- jenju s temi gozdovi. 4.4. Ekonomski vidiki vlaganj v gozdove Srednjeročni plan 1986-1990 kot celovit cilj in splošna usmeritev navaja, da mora biti zagotovljen takšen obseg vlaganj v gozdove, ki ustreza planirani intenzivnosti izkoriščanja gozdov, saj naj bi bil od tega neposredno odvisen planirani obseg bla- govne proizvodnje gozdnih lesnih sortimen- tov ustrezne debelinske in kakovostne strukture. Gibanja po posameznih letih ka- žejo, da splošna usmeritev ni bila upošteva- na. Iz preglednice 9 vidimo, da je fizični obseg vlaganj v gozdove odvisen od dose- ženih planiranih količin gozdnih lesnih sor- timentov (predvsem iglavcev). S padanjem količine pridobljenih gozdnih lesnih sorti- mentov se vlaganja v gozdove zmanjšujejo bolj kot sorazmerno. Preglednica 1 o. Viri sredstev za vsa vlaganja v gozdove (%vrednosti blagovne proizvodnje) 1986 1987 1988 vooo.ooo % vOOO.OOO % vooo.ooo % Skupaj 12.087 23,8 24.176 22,6 65.118 20,4 Lastna sredstva GG ( + druge organizacije) 9.107 17,7 18.808 17,4 52.581 16,3 Združena sredstva porabnikov lesa 1.119 2,3 2.775 2,7 4.221 1,4 SlS za gozdarstvo 1.426 2,9 2.077 2 6.131 2 Krediti 255 0,5 218 0,2 270 0,1 Drugi viri 180 0,4 298 0,3 1.915 0,6 Preglednica 11. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove 1986 v 000.000 din Biološka vlaganja- skupaj 6.091 - družbeni gozdovi 3.081 - zasebni gozdovi 3.010 - enostavna reprodukcija 4.588 - družbeni gozdovi 2.459 zasebni gozdovi 2.129 - razširjena reprodukcija 1.503 - družbeni gozdovi 622 - zasebni gozdovi 881 Vlaganja v gozdne ceste 3.228 - družbeni gozdovi 1.708 - zasebni gozdovi 1.520 Ostala poraba sredstev za gozdno- biološko reprodukcijo 2.767 - družbeni gozdovi 1.214 - zasebni 1.553 Razlog za manjša vlaganja v gozdove v vseh oblikah je predvsem v zmanjševanju deleža sredstev za vlaganja v gozdove od vrednosti blagovne proizvodnje. Ker je to zmanjšanje posledica določenih vzrokov (cene, planiranje), bi morali razmere po posameznih letih natančneje analizirati. Od leta 1986, ko je delež znašal 23,8 %, je do leta 1988 padel na 20,4 %. Zmanjšala so se lastna sredstva gozdnogospodarskih or~ ganizacij in sredstva porabnikov lesa. Ostali viri so bili tako kot v prejšnjih letih manj pomembni. Gozdnogospodarske organizacije z last~ nimi sredstvi niso mogle pokriti izpada pri- liva združenih sredstev porabnikov lesa, ki so za vlaganja prispevali samo še 1 ,4 % vrednosti blagovne proizvodnje. Za prib!. 30 % so se zmanjšala tudi sredstva SlS za (v% vrednosti blagovne proizvodnje) 1987 1988 1.% v 000.000 din % v 000.000 din % 12 13.248 12 33.673 10 6.632 17.200 6.616 16.473 9 10.916 10 26.346 8 5.645 14.167 5.271 12.179 3 2.332 2 7.327 2 987 3.033 1.345 4.294 6,4 4.971 5 14.193 4 2.725 6.898 2.246 7.295 5,4 5.957 5,6 18.253 5 2.742 7.951 3.215 10.302 gozdarstvo, pa še ta so se porabila pred- vsem za financiranje nalog, ki so poseb- nega družbenega pomena na kraškem ob- močju. Krediti in drugi viri pa za vlaganja v gozdove niso bili pomembni viri. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se je izraženo v denarju sicer povečeval, delež sredstev za vlaganja od vrednosti blagovne proizvodnje pa je vztrajno padal. Najbolj so se zmanjšali deleži blagovne proizvodnje za biološka vlaganja (z 12 % na 10,5 %) in gradnjo gozdnih cest (s 6,4 % na 4,4 %). 5. SKLEPNA OCENA Ne glede na splošne želje (zaradi lesa) se obseg sečnje v slovenskih gozdovih zmanjšuje oziroma ostaja enak. Izjema je družbeni sektor, ker so gozdna gospodar- G, V. 1/90 41 stva očitno iz povsem ekonomskih razlogov prisiljena celo prekoračevati etat. Poveča­ nje etata iglavcev je že deloma posledica umiranja gozdov. Tržna proizvodnja gozdnih lesnih sorti- mentov se prav tako zmanjšuje. Struktura se nebistveno spreminja. Pokritje porabe lesa v Sloveniji z lesom iz slovenskih go- zdov je visoko in nad planskimi predvideva- nji. Vlaganja v gozdove v enostavno repro- dukcijo so v skladu s planom, zaostaja pa razširjena reprodukcija v glavnem zaradi pomanjkanja sredstev. Bistveno so se zmanjšala vlaganja v izgradnjo gozdnih cest Vrednostni obseg vlaganj v gozdove se realno zmanjšuje. Delež sredstev za vlaga, nja v gozdove, izražen v % od vrednosti tržne proizvodnje, je upadel, kar je posle- dica povečanih proizvodnih stroškov v izko- riščanju gozdov v letih 1 987 in 1988 in izpada sredstev porabnikov lesa ter manj- šega združevanja sredstev na ravni republi- ke. THE RES UL TS OF FOREST MANAGING IN SR SLOVENIA IN THE RECENT YEARS OF THE MIDDLE-TERMED PERIOD LASTING FROM 1986-1990 Summary The felling extent in SR Slovenia decreases or it is in the process of stagnation. The exception is the sector of socially owned forests, where forest enterprises are even forced not to obseJVe the annual cut out of economic reasons. The increase of the annual cut in coniferous trees is partly the consequence of the dying back of forests. 42 G. V. 1/90 Market production of forest timber assortments is in decrease as well. The structure is not changing essentially. Timber demands in Slovenia are covered by wood from Slovene forests to a high degree, higher than it was planned. The scope of investing in forests as regards the simple reproduction (regeneration, tending, protection) meets the plan yet the extended reproduction (ameliorations, plantatlon main· tenance) laggs behind. The main reason is insufficient funds. An essential decrease can be established in the investments into forest road construction. The real value extent of investing into forests has become smaller. The funds share intended for investing into forests and expressed as a percentage of the market production value is lower, which is the consequence of greater production costs in forest exploitation in the period from 1987 to 1988 and the loss of consumer funds as well as less financial means provided by the republic. VIRI 1. Srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986-1990, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1986. 2. Plan SlS za gozdarstvo SRS za leto 1989, Ljubljana 1989. 3. Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in za celotno plansko obdobje 1981-1985, Ljub- ljana 1986. 4. Poročila SlS za gozdarstvo Slovenije o ure- sničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo za obdobje 1986-1990 v letih 1986, 1987, 1988. 5. Statistični letopis SR Slovenije 1988, Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1988. 6. Zaključno poročilo o območnih gozdnogo- spodarskih načrtih v Sloveniji, Ljubljana 1986.