Vinko Bitenc
Teta   Mina
V  svate je Jesen prlšla,              ,,Res ne vem, kako In kaj, ni več  cvetja po vrtovlh,            so Ii sanje, mar spomin je: ah, še pesem sred polja            skozl okno ded KriŽaJ
tožl o minullh dnovlh.                mi  pomolll  zlat cekin Jo . . ."
V  tihi čumnatl  sedi                    Listje ziblje se z drevesa, teta Mlna, dremlje, zeha           pada v izbo k teti  Mini,
In takole govori,                         ona dremlje, zre Čudesa:
ko se dremati jl neha:               listl sami so — cekini . . .