ARSO POTRESI Potresi v letu 2016 Earthquakes in 2016 2018 Izdajatelj Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Peter Sinčič Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cecič dr. Martina Čarman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčič Naslovnica: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je metrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeško-opazovalnicah. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Cover Page: Seismic network of the Republic of Slovenia (the seismometer, accelerometer and digitizer types and their locations) Kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčič Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2016.............................................................5 Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cecič, Mladen Živčič, Polona Zupančič, Anita Jerše Potresi v Sloveniji leta 2016 Earthquakes in Slovenia in 2016..............................................................................................14 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2016.....................................................................35 Jurij Pahor Učinkovitost pridobivanja podatkov iz Državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 Seismic Data Acquisition Efficiency for Seismic Network of The Republic of Slovenia in 2016........................................................................................................................................44 Izidor Tasič, Marko Mali Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri Upgrading the Seismic Network of the Republic of Slovenia with Accelerometers...........48 Tamara Jesenko, Mladen Živčič Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic Some Results of Modernization of the National Seismic Network.......................................53 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčič Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2016 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2016....................................................69 Igor Pfundner Časovna omejitev delovanja programske opreme in težave s točnim časom pri Quanterri Q730 Software Operation Time Limit and Accurate Time Problems by Quanterra Q730.............74 Jurij Pahor, Polona Zupančič Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic The Sonic Boom of Two Aircraft Recorded by the Seismic Network of the Republic of Slovenia......................................................................................................................................78 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 The World's Largest Earthquakes in 2016..............................................................................87 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 Seismic Network of the Republic of Slovenia in 2016 Povzetek V letu 2016 je na območju Slovenije delovalo 29 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, 6 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim beleženjem podatkov na lokalni pomnilniški medij ter 12 opazovalnic, opremljenih z akcelerografi, za opazovanje seizmično-sti na urbanih območjih. Slednje beležijo in prenašajo v središče za obdelavo v Ljubljani samo zapise seizmičnih dogodkov, pri katerih pospeški presežejo prag proženja. Različne posodobitve opreme smo izvedli na dvajsetih opazovalnicah. Abstract In the year 2016 there were 29 digital seismic stations incorporated in Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) with real-time continuous data transmission to the data centre in Ljubljana, 6 digital stations with continuous recording of data on local media, and 12 stations equipped with accelerographs to monitor seismicity in urban areas. The latter record and transmit only triggered events to the data centre in Ljubljana. Update of equipment was carried out at twenty seismic stations. Digitalne potresne opazovalnice V letu 2016 je v Sloveniji delovalo 35 digitalnih potresnih opazovalnic (preglednica 1, slika 1). Na opazovalnicah na Stojanskem Vrhu (STVP), v Brežicah (BRZP, BREP), v Orehovcu (OREP), Hrastniku (HRAP) in v Zagorju ob Savi (ZOSP), ki so bile zaradi povečane seizmične aktivnosti na posameznem območju postavljene začasno, so se podatki shranjevali na lokalni pomnilniški medij. Z ostalih opazovalnic se podatki samodejno neprekinjeno prenašajo v središče za obdelavo podatkov (SOP) in rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Tudi v tem letu smo izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme. Na opazovalnicah CADS, CEY, CRNS, GBAS, PERS in VOJS smo zajemalno enoto Q730 zamenjali z novo Q330HRS (Tasič in sod., 2016), na opazovalnicah GOLS in PDKS pa z zajemalno enoto Centaur. Na opazovalnicah CADS, CRNS, GBAS, GOLS, MOZS, PERS, VISS in VOJS smo dodatno namestili akcelerometer (slika 2). Nadaljevali smo z zamenjavo obstoječega tipa komunikacije s SHDSL tehnologijo prenosa po dveh pari-cah, zaradi katere je prišlo do menjave modema in usmerjevalnika na opazovalnicah CEY, CRES, GCIS, GOLS, GROS, KBZP, PERS in VOJS. Na opazovalnicah DOBS, GBRS, GORS, KOGS in ROBS je bil modem zamenjan že leta 2015, zato je bil zamenjan le usmerjevalnik. Po potresu, ki se je zgodil 9. aprila 2016 pri Brežicah z magnitudo MLV =3,4, smo začasno postavili instrumente v Brežicah (BREP in BRZP). Kasneje, po najmočnejšem popotresu z magnitudo MLV=2,5, smo začasno postavili instrumente še v Orehovcu (OREP). Z namenom bolj natančne opredelitve lokacij potresov v Zasavju je ARSO na tem območju začasno postavila dve prenosni potresni opazovalnici, eno v Hrastniku (HRAP) in drugo v Zagorju ob Savi (ZOSP) (Živčič in sod, 2018). 5 Preglednica 1: Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 * - opazovalnica je delovala že prejšnje leto ** - delovanje opazovalnice se nadaljuje v prihodnjem letu Table 1: Digital seismic stations in Slovenia in 2016. * - started to operate before 2016 ** - the operation continues in 2016 opaz. ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer/ ser. št. seismometer/sn zajemalna naprava/ser. št. čas delovanja operational time station code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology acquisition unit/sn od/from do/to Bojanci 1986 BOJS 45,5043 15,2518 252 kredni apnenec limestone STS-2/10417 Q330HR/5655 * ** EpiSensor/1723 Brezje pri Senušah 1990 KBZP 45,9405 15,4390 208 glina clay CMG-40T/T4B09 CMG-DM24S3/ A2533 * ** Brežice 2016 BRZP 45,9106 15,6086 154 Le-3D-5s/0768 PR6-24/4653 11. 4. 2016 11. 5. 2016 Brežice 2016 BREP 45,9078 15,5916 161 Le-3D-5s/0768 PR6-24/4653 11. 5. 2016 30. 11. 2016 Cerknica (Goričice) 1975 CEY 45,7381 14,4221 579 apnenec limestone CMG-3ESP/T36903 Q730/2000102 * 12. 2. 2016 CMG-3ESP/T34238 12. 2.2016 25. 2.2016 7. 7. 2016 20.10. 2016 CMG-40T/T4B19 25. 2. 2016 7. 7. 2016 20. 10. 2016 ** Centaur/101 * 25. 2.2016 FBA 23/32168 * 20. 10. 2016 Q330HR/6104 20. 10. 2016 ** CMG-3ESP/T36903 20. 10. 2016 ** Cesta 1996 CESS 45,9733 15,4632 372 dolomit dolomite CMG-40T/T4B18 HRD24-2432/172 * ** Čadrg 2003 CADS 46,228 13,7368 700 kredni apnenci limestone CMG-3ESP/T36897 Q730/2000097 * 22. 6. 2016 Q330HR/5797 22. 6. 2016 ** CMG-T5/T5HL7 16. 6. 2016 11. 8. 2016 CMG-T5/T5JD6 11. 8. 2016 ** Črešnjevec 2002 CRES 45,826 15,4569 430 dolomit dolomite STS-2/90733 Q330HR/5797 * ** EpiSensor/782 Črni Vrh 2005 CRNS 46,0807 14,2614 712 sp.triasni sivi dolomit dolomite CMG-3ESP/T36081 Q730/2000099 * 7. 6. 2016 Q330HR/6105 7. 6. 2016 ** CMG-T5/T5HL6 7. 6. 2016 6. 7. 2016 CMG-T5/T5JD4 6. 7. 2016 ** Dobrina 1996 DOBS 46,1494 15,4694 427 spodnjetriasni laporji marl CMG-3ESP/T35605 Q730/981201 * 24. 8. 2016 Q730/2000101 24. 8. 2016 ** Gorenja Brezovica 2008 GBAS 45,9348 14,4434 538 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T35448 Q730/2000104 * 7. 9. 2016 Q330HR/6100 7. 9. 2016 ** CMG-5T/T5HL9 Gornja Briga 2007 GBRS 45,5311 14,8101 610 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T35448 Q730/2000105 * ** Gornji Cirnik 2003 GCIS 45,8672 15,6275 390 dolomit dolomite CMG-3ESP/T34749 Q730/2000109 * ** Goliše 2002 GOLS 46,0107 15,6245 559 masiven dolomit massive dolomite CMG-40TBH/T4B26 Q730/2000100 * ** FBA23/32206 Centaur/101 8. 12. 2016 ** Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 7 opaz. ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer/ ser. št. seismometer/sn zajemalna naprava/ser. št. acquisition unit/sn čas delovanja operational time station code latitude oN longit. oE elev. [m] podlaga local geology od/from do/to Gorjuše 2004 GORS 46,3174 13,9999 1048 ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert CMG-3T/T36604 Q330HR/5657 * » EpiSensor/785 Grobnik 2002 GROS 46,4610 15,5017 930 tonalit tonalité CMG-3ESP/T335604 Q730/2000113 * » Javornik 2003 JAVS 45,8934 14,0643 1100 zgornje triasni dolomit dolomite CMG-3T/T37725 Q330HR/5881 Knežji dol 2003 KNDS 45,5279 14,3806 1024 zgornje jurski apnenec limestone STS-2/120925 Q330HR/5798 * ** Kog 2004 KOGS 46,4481 16,2503 245 glina clay CMG-3T/T37085 Q330HR/5653 * ** EpiSensor/784 Legarje 2002 LEGS 45,9488 15,3177 390 sivi dolomit dolomite CMG-40TB/T4B29 Q730/2000107 * ** FBA-23/32168 Centaur/105 Lisca 2002 LISS 46,0673 15,2906 948 masiven dolomit massive dolomite CMG-40T/T4B06 EDR-209/6786 * ** Ljubljana 1958 LJU 46,0438 14,5278 396 karbonski peščenjaki sandstone STS-2/40316 Q330HR/5656 * » EpiSensor/783 Možjanca 2005 MOZS 46,2941 14,4433 660 ploščasti apnenec platty limestone CMG 3T/T37540 Q330HR/5654 * » CMG-5T/T5HL5 2. 8. 2016 Orehovec 2016 OREP 45,8308 15,4215 210 Le-3D-5s/0059 PR6-24/4976 26. 9. 2016 7. 10. 2016 Pernice 2002 PERS 46,636 15,1167 795 blestnik schist CMG-3ESP/T35616 Q730/2000110 * 19. 7. 2016 Q330HR/6102 19. 7. 2016 ** CMG-5T/T5JD5 Podkum 2002 PDKS 46,0612 14,9977 679 dolomit dolomite CMG-40TBH/T4B28 Q730/2000110 * ** Taurus/003349 * 12. 10. 2016 FBA-23/003349 Centaur/198 12. 10. 2016 ** Robič 2002 ROBS 46,2445 13,5094 257 apnenec limestone CMG-3ESP/T34746 Q730/2000106 * ** Skadanščina 2006 SKDS 45,5464 14,0143 552 ploščati apnenci platy limestone STS-2/T10416 Q330HR/5658 * ** EpiSensor/786 Stojanski vrh 2015 STVP 45,8564 15,5350 276 dolomit dolomite Le-3D-5s/768 PR6-24/4953 * 14. 1. 2016 Višnje 2003 VISS 45,8033 14,8393 399 siv apnenec limestone CMG 3T/T37529 Q330HR/5879 * ** CMG 5T/T5HL8 16. 6. 2016 14. 12. 2016 CMG 5T/T5HL7 14. 12. 2016 ** Vojsko 2004 VOJS 46,0322 13,8877 1072 zgornjetriasni dolomit dolomite CMG-3ESP/T35617 Q730/2000112 * 20. 1. 2016 CMG-3ESP/T3S67 20. 1. 2016 15. 9. 2016 Q330HR/6103 15. 9. 2016 ** CMG 5T/T5V48 Vrh pri Dolskem 2006 VNDS 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak quartz sandstone CMG-3TBH/T35126 Q330HR/5880 * ** EpiSensor/1722 Zagorje 2016 ZOSP 46,1387 14,9893 250 Le-3D-5s/0768 PR6-24/4653 1. 12. 2016 ** Zavodnje 2005 ZALS 46,4342 15,0246 749 granodiorit granodiorite CMG 40T/T4B11 Q730/2000114 * ** 8 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Slika 2: Namestitev akcelerometra CMG-5T v seizmičnem jašku na opazovalnici CADS. (foto: I. Tasič) Figure 2: Installation of the accelerometer CMG-5T in seismic shaft on CADS seismic station. (Photo: I. Tasič). Slika 3: Postavitev akcelerometra FBA-23 in zajemalne naprave EDR-209 v kleti občinske stavbe v Ilirski Bistrici. (foto: I. Tasič) Figure 3: Accelerometer FBA-23 and acquisition unit EDR-209 in the cellar of municipal building in Ilirska Bistrica (Photo: I. Tasič) Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 9 Opazovalnice za beleženje močnega gibanja tal V letu 2016 smo na osmih potresnih opazovalncah državne mreže namestili še akcelerometer, tako da je bilo konec leta 2016 18 opazovalnic opremljenih z akcelerometrom in seizmometrom (preglednica 1). Na začasni opazovalnici BRZE je bil postavljen akcelerometer. Za merjenje pospeškov tal v urbanih območjih imamo 10 lokacij opremljenih s pospeškometri/akcelerografi (BOGE, BOVC, DOLA, DRZN, GOTE, ILBA, KOBR, NEK0, FAGG in VOGR; slika 3). Prenos podatkov z opazovalnice ILBA poteka neprekinjeno preko komunikacijskega omrežja državnih organov, z ostalih dopolnilnih opazovalnic pa preko klicne povezave (linija ali GSM). Slednji instrumenti delujejo v prožilnem načinu in beležijo le dogodke, ki imajo pospeške tal večje od nastavljenega praga proženja. Podatki o času delovanja posameznih opazovalnic v urbanih območjih, njihovih oznakah, lokacijah in serijskih številkah so navedeni v preglednici 2. Preglednica 2: Podatki o opazovalnicah za beleženje močnega gibanja tal, ki so v Sloveniji delovale v letu 2016. Table 2: Free-standing strong motion seismic stations operating in Slovenia in 2016. vse leto = entire year. opaz. station ozn. zem. šir. latitude zem. dol. longitude nad. viš. elev. senzor sensor zajemalna naprava acquisition ser. številka merilni obseg full scale čas delovanja oN oE [m] type unit number range operational time Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 FBA-23 Etna 1245 1 g vse leto Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 FBA-23 Etna 1476 4 g do 10. 2. 2016 Etna 811 1 g od 10. 2. 2016 dalje Brežice BRZE 45,9078 15,5916 161 FBA-23 Etna 6596 2 g od 12. 4. do 11. 5. 2016 Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 FBA-23 Etna 810 1 g vse leto Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 EpiSensor Etna 2134 2 g vse leto Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 FBA-23 Etna 1246 1 g vse leto Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2446 404 FBA-23 EDR 2G9 6142 0,25 g vse leto Kobarid KOBR 46,2474 13,5786 234 EpiSensor Etna 2133 2 g vse leto Krško (NEK) NEKG 45,9391 15,5185 156 FBA-23 Etna 1334 2 g vse leto Ljubljana - FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 FBA-23 Etna 6597 2 g vse leto Vogršček VOGR 45,9057 13,7259 106 EpiSensor K2 2228 2 g vse leto Župeča vas ZPVE 45,8841 15,5263 154 EpiSensor Etna 1477 4 g do 14. 1. 2016 Število zabeleženih potresnih dogodkov Slovenske potresne opazovalnice so leta 2016 zabeležile 4855 potresnih dogodkov, od tega 2130 lokalnih potresov, 410 bližnjih in 652 oddaljenih (ARSO, 2016). Seizmografi so zapisali tudi 1659 umetnih potresov (preglednica 3, sliki 4 in 5). Potresni dogodek je namreč lahko naravnega ali umetnega izvora. 10 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Preglednica 3: Potresi v letu 2016, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 3: Earthquakes in 2016 recorded at Slovenian seismic network. mesec oddaljeni potresi bližnji potresi lokalni potresi umetni potresi dogodki month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes artificial events januar January 42 10 230 84 366 februar February 31 16 119 74 241 marec March 44 15 191 192 442 april April 72 22 203 154 451 maj May 61 28 184 187 460 junij June 77 13 169 147 406 julij July 66 19 176 174 436 avgust August 66 76 174 200 516 september September 62 47 251 147 507 oktober October 47 78 138 136 400 november November 41 50 138 78 307 december December 43 36 157 86 322 skupaj Total 652 410 2130 1659 4855 legenda Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes Regionalni potresi / Regional earthquakes Lokalni potresi / Local earthquakes A > 10° (> 1.100 km) 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) A < 1,5° (< 160 km) Legend A - oddaljenost od Ljubljane v kotnih stopinjah: 1° predstavlja približno 111,1 km v smeri sever - jug in 77km v smeri vzhod- zahod A - distance from Ljubljana, in degrees: 1° is approx. 111,1 km in N-S direction, and 77 km in E-W direction Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 11 Slika 4: Število potresnih dogodkov po mesecih v letu 2016 Figure 4: Monthly distribution of seismic events in 2016. Slika 5: Število naravnih (oddaljenih, bližnjih in lokalnih posebej) in umetnih potresov po mesecih v letu 2016 Figure 5: Monthly distribution of earthquakes (distant, regional, local) and artificial events in 2016. 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčič Literatura Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2016. Arhiv ARSO, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., 2016. Zajemalna enota Quanterra Q330HRS; preliminarni test šestih enot. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50-54. Živčic, M., Čarman, M., Jesenko, T., 2018. Poročilo. Potresna dejavnost v Zasavju v obdobju od 1. decembra 2016 do 24. oktobra 2017, ARSO, Urad za seizmologijo, 8 str. ^ Kazalo Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016 13 Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Ina Cede, Mladen Živčic, Polona Zupančič, Anita Jerše Potresi v Sloveniji leta 2016 Earthquakes in Slovenia in 2016 Povzetek Leta 2016 je državna mreža potresnih opazovalnic zabeležila 2130 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, prebivalci so jih čutili vsaj 118. 22 potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Najmočnejši potres leta 2016 z lokalno magnitudo 3,4 se je zgodil 9. aprila ob 13.02 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) pri Brežicah. Največja intenzi-tega potresa je bila V EMS-98. Posamezni prebivalci Slovenije, predvsem v višjih nadstropjih, so čutili tudi pet potresov, ki so se zgodili v srednji Italiji. Abstract In 2016 the Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 2130 local earthquakes, at least 118 of which were felt by the inhabitants. There were 22 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0. The strongest earthquake in Slovenia in 2016, happened on 9 April at 13:02 UTC near Brežice. Its local magnitude was 3.4, and the maximum intensity V EMS-98 was observed in two localities. Some of the inhabitants of Slovenia felt five regional earthquakes with epicentres in Central Italy in August and October 2016. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic je leta 2016 sestavljalo 26 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Sinčič in drugi, 2018). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki tujih potresnih opazovalnic. Predvsem opazovalnice sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun lokacije potresa. Še posebej to velja za potrese, katerih nadžarišča so blizu slovenske državne meje. Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2016 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2016 zabeležile 2130 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja). Za 1798 lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapise z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 1795 izmed njih, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. 22 potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, od tega eden večjo od 3,0. Po podatkih za obdobje 1997-2015, potem ko iz kataloga odstranimo pred- in popotrese, se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0 in trije potresi z lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2017). Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV), 97 odstotkov vseh potresov leta 2016 je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Porazdelitev globine žarišč potresov (slika 3) kaže, da so imeli leta 2016 vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice (1798) žarišča do globine 30 km. 36 odstotkov potresov je imelo žariščno globino enako ali manjšo od 6 km, 54 odstotkov potresov se je zgodilo na globini med 6,1 in 15 km, 9 odstotkov potresov je imelo žarišče v globini med 15,1 in 21 km, 5 potresom (0,3 %) pa smo določili žariščno globino, ki je večja od 21 km. 14 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2016, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2016, with calculated hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth; coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV Magnituda = magnitude; globina = depth. Slika 2: Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2016 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2016 with respect to MLV magnitude. Magnituda = magnitude; število potresov = number of earthquakes. Potresi v Sloveniji leta 2016 15 Najmočnejši potres leta 2016 v Sloveniji se je zgodil 9. aprila ob 13.02 po UTC (Coordinated Universal Time) ali po 15.02 SEPČ (srednjeevropski poletni čas) v bližini Brežic. Imel je lokalno magnitudo 3,4 in največjo intenziteto V EMS-98. S kratico EMS-98 označujemo evropsko potresno lestvico (Grünthal, 1998). Potres je v nadžariščnem območju povzročil zelo majhne poškodbe na posameznih stavbah (predvsem lasaste razpoke v ometu in zidovih ter odpadanje manjših kosov ometa). Ob močnem tresenju in bobne- Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2016 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2016 with respect to focal depth (in kilometres). Število potresov = number of earthquakes; globina žarišča = focal depth. nju so se prebivalci prestrašili, sploh zaradi svežega spomina na potres 1. novembra 2015 (Šket in drugi, 2016), ki je na Gorjancih v bližini Brežic povzročil precej škode. Po potresu sta bili v bližini nadžarišča začasno postavljeni dve prenosni potresni opazovalnici. Začasne potresne opazovalnice, postavljene v bližini nadžarišča, nam omogočajo natančnejši izračun osnovnih parametrov popotresov ali potresnega niza, kot sta lokacija žarišča in globina potresa. V preglednici 1 so osnovni podatki za 99 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 46. Poleg teh je navedenih še 71 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta (Imax EMS-98), ki jo je potres dosegel v Sloveniji, število opazovalnic (nst), ki so prispevale podatke, in celotno napako (kvadratni koren srednje kvadratne napake, RMS, v sekundah) pri izračunu žariščnega časa. V stolpcu Potresno območje je za večino potresov v Sloveniji podano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je izven slovenskih meja) smo topo-nim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi/Google Earth. Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji (ARSO, 2016-2017), Avstriji (ZAMG, 2016-2017), na Hrvaškem (GEOF-PMF, 2016-2017), v Italiji (OGS, 2016) in na Madžarskem (Toth in drugi, 2017). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje 16 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše Preglednica 1: Seznam potresov leta 2016, ki imajo lokalno magnitudo MVV večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadža-rišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 71 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. Table 1: List of earthquakes with MLV > 1,5 in 2016, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of earthquakes that felt by inhabitants is also provided. Information is also included on 71 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth are calculated. h = focal depth; nst = number of stations used; RMS = the root mean square of time residuals. datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv 'max potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv 'max epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2016 6 14 47 34,8 46,18 14,40 17 41 0,4 1,7 Mavčiče 2016 9 6 2 53,9 45,87 15,53 6 33 0,4 1,2 III Gorenja Pirošica 2016 12 3 10 9,7 46,36 13,70 9 32 0,2 1,6 Soča 2016 14 8 33 25,8 45,84 14,00 17 41 0,3 1,8 Gradišče pri Vipavi 2016 21 21 22 4,8 45,53 14,35 8 16 0,7 1,0 čutili Kuteževo 2016 21 21 28 25,1 45,55 14,34 9 8 0,2 0,9 čutili Kuteževo 2016 21 21 46 3,1 45,54 14,35 8 30 0,5 1,3 III Kuteževo 2016 22 18 23 38,8 46,01 15,42 7 36 0,4 1,3 III Selce nad Blanco 2016 25 20 17 29,3 45,97 14,96 10 67 0,5 2,4 IV Kržišče pri Čatežu 2016 26 17 7 4,6 45,90 15,49 5 5 0,2 0,4 III Veliko Mraševo 2016 26 19 32 13,6 45,94 14,99 12 39 0,7 1,5 Gorenji Podboršt pri V. Loki 2016 29 17 17 27,3 46,32 13,58 8 40 0,3 1,5 Kal - Koritnica 2016 2 1 12 30 55,5 46,15 15,04 7 7 0,1 0,7 III Trbovlje 2016 2 4 3 18 10,2 45,69 15,65 8 33 0,5 1,7 Donja Reka, Hrvaška 2016 2 9 13 11 58,1 45,93 14,45 6 39 0,5 1,6 IV Gorenja Brezovica cd (/) tt Š X-td O O S O O s N "§ a 3 O datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2016 2 11 4 10 17,6 45,63 15,61 1 32 0,5 1,5 Izimje, Hrvaška 2016 2 11 15 11 30,9 46,32 13,59 8 37 0,3 1,8 Čezsoča 2016 2 13 22 40 17,3 45,74 14,84 1 15 0,3 0,9 III Vrbovec 2016 2 14 6 28 51,1 45,99 15,68 2 26 0,5 1,4 IV Vitna vas 2016 2 19 17 55 46,8 45,86 15,50 4 21 0,3 1,0 III Pristava ob Krki, meja Slovenija-Hrvaška 2016 2 20 4 26 4,1 45,75 15,31 8 46 0,4 1,7 III-IV Jugorje 2016 2 27 23 39 18 45,79 15,21 9 26 0,3 1,2 III-IV Šentjošt 2016 3 1 23 49 1,6 45,76 14,24 17 38 0,3 1,5 Stara vas 2016 3 4 19 36 14,9 45,37 14,46 8 19 0,5 1,5 III Ilovik, Hrvaška 2016 3 5 18 7 10,2 45,74 14,84 2 15 0,3 1,2 III Vrbovec 2016 3 9 17 41 30,2 46,07 14,75 5 41 0,5 1,6 Mala Štanga 2016 3 11 4 2 48,5 45,95 14,88 11 47 0,4 1,9 III-IV Grm 2016 3 13 22 49 9,4 46,14 15,05 7 25 0,3 1,2 IV Trbovlje 2016 3 16 0 8 10,5 45,75 14,86 2 63 0,5 2,0 IV Polom 2016 3 20 13 19 4,6 45,75 14,86 4 21 0,3 1,1 čutili Seč 2016 3 20 14 36 55,8 45,77 14,87 2 19 0,2 1,4 čutili Pleš 2016 3 22 2 12 1,9 45,92 15,37 2 71 0,5 2,7 IV-V Vrh pri Površju 2016 3 22 4 51 59,1 45,70 15,19 11 34 0,5 1,5 III Brezova Reber 2016 3 27 17 51 16,4 45,58 15,56 8 51 0,4 1,9 Konjkovsko, Hrvaška 2016 3 29 17 54 26,5 45,90 15,50 7 6 0,1 0,8 II Črešnjice pri Cerkljah 2016 4 3 1 13 8,8 46,28 14,50 13 62 0,4 1,9 III-IV Stiška vas datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Imax potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Lx epicentral area year month day h min s °N 14,01 km s EMS 98 2016 4 4 9 17 52 46,22 17 70 0,4 2,2 IV Petrovo Brdo 2016 4 7 1 29 57 45,85 15,51 6 34 0,4 1,1 IV Hrastek 2016 4 7 1 33 44,2 45,85 15,50 5 3 0 0,1 čutili Hrastek 2016 4 7 1 38 33,5 45,85 15,50 6 4 0 0,3 čutili Hrastek 2016 4 7 1 40 51 45,85 15,51 4 4 0,1 <0,1 čutili Hrastek 2016 4 7 3 56 53,4 45,86 15,51 3 8 0,1 0,8 III Šutna 2016 4 7 4 55 6,2 45,85 15,50 4 17 0,3 1,1 III Hrastek 2016 4 7 15 48 15,2 45,54 14,28 11 27 0,4 1,5 Gornji Zemon 2016 4 7 20 28 18,3 45,63 15,17 6 5 0,2 0,4 zvok Starihov Vrh 2016 4 7 20 28 38,4 45,64 15,19 9 16 0,3 0,7 III Lipovec 2016 4 8 5 26 35,5 45,86 15,51 4 6 0,2 0,7 III Hrastek 2016 4 9 13 2 33,1 45,92 15,60 8 81 0,5 3,4 V Cundrovec 2016 4 9 16 18 41,6 45,91 14,41 15 66 0,4 2,2 Zabočevo 2016 4 12 14 39 9,8 46,04 14,15 10 22 0,5 1,5 Račeva 2016 4 15 3 7 51 46,05 14,15 15 49 0,4 1,5 III-IV Račeva 2016 4 20 23 45 43 45,56 15,11 14 59 0,5 1,8 IV Miklarji 2016 4 25 20 11 3,4 45,71 15,35 10 5 0,1 0,7 III Badovinci, Hrvaška 2016 4 26 1 8 36,6 45,86 15,54 7 32 0,3 1,0 III-IV Gorenja Pirošica 2016 4 26 3 14 58,7 46,21 14,01 11 22 0,3 1,0 III Petrovo Brdo 2016 4 27 10 37 50,5 45,87 15,53 8 10 0,3 1,0 III Dolenja Pirošica 2016 4 30 0 40 19,8 45,66 15,33 9 4 0,2 0,4 III Metlika Ni O td (/) tt Š X-cd O O S O O s N ■§ a 3 O datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Imax epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2016 4 30 3 13 18,3 45,88 15,76 9 52 0,5 1,5 Brdovec, Hrvaška 2016 5 1 21 58 35,3 45,87 15,55 6 27 0,4 1,0 III Gorenja Pirošica 2015 5 2 19 17 25,5 46,15 15,05 7 18 0,4 0,6 III-IV Trbovlje 2015 5 2 19 53 35,1 46,15 15,06 6 11 0,3 0,5 čutili Trbovlje 2016 5 4 9 29 15,4 45,54 14,30 13 47 0,5 2,0 Jablanica 2016 5 15 12 59 58,2 45,62 15,19 12 10 0,4 0,8 III Vinji Vrh pri Semiču 2016 5 21 1 30 24 46,11 14,81 11 43 0,5 1,3 III Mala sela 2016 5 23 0 10 37,6 46,08 14,78 13 80 0,5 2,6 IV-V Golišče 2016 5 24 0 26 20,5 45,64 14,28 17 52 0,4 1,6 Bač 2016 5 25 3 7 24,3 46,01 13,48 15 51 0,4 1,7 Neblo, meja Slovenija - Italija 2016 5 25 8 18 48,5 45,47 15,34 5 19 0,4 1,2 čutili Balkovci 2016 5 26 20 20 16,6 46,21 15,57 13 43 0,5 1,7 Koretno 2016 6 4 16 56 3,3 45,91 14,41 15 44 0,6 1,5 Zabočevo 2016 6 4 19 27 51,2 45,91 14,41 15 52 0,7 1,5 Zabočevo 2016 6 5 14 10 40,7 45,77 14,88 4 58 0,4 1,9 IV-V Pleš 2016 6 7 18 10 37,2 45,80 15,19 8 69 0,4 2,4 V Novo mesto 2016 6 7 18 11 12,6 45,81 15,19 6 11 0,4 1,5 III Smolejeva vas 2016 6 7 18 43 6,2 45,80 15,19 8 59 0,5 2,1 V Novo mesto 2016 6 7 19 56 44,9 45,81 15,19 3 6 0,3 0,5 III-IV Smolenja vas 2016 6 8 5 41 8,9 45,81 15,19 7 9 0,2 0,5 III-IV Smolenja vas 2016 6 8 13 5 5,1 45,81 15,19 0 35 0,5 1,4 IV Smolenja vas datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv Imax potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv Lx epicentral area year month day h min s °N 15,20 km s EMS 98 2016 6 9 0 17 16,4 45,82 8 55 0,5 1,5 IV Smolenja vas 2016 6 12 17 58 26,2 45,80 15,19 7 17 0,5 0,7 III Smolenja vas 2016 6 13 13 39 13,1 46,51 14,15 9 57 0,5 1,8 Matschach (Mače), Avstrija 2016 6 15 0 9 20,3 46,07 13,63 16 60 0,3 1,8 Anhovo 2016 6 21 19 41 10,4 45,88 15,21 4 17 0,4 0,8 III Roje pri Trebelnem 2016 6 24 9 44 52,6 46,31 13,61 8 42 0,4 1,9 Kal - Koritnica 2016 7 1 7 16 6,6 45,87 15,52 8 61 0,4 2,0 IV-V Bušeča vas 2016 7 3 21 40 56,8 46,15 15,04 7 16 0,3 0,6 lll-IV Trbovlje 2016 7 7 21 18 6,4 45,93 15,60 7 46 0,4 1,7 IV Cundrovec 2016 7 7 21 49 4,4 46,22 15,57 12 31 0,5 1,6 Stranje 2016 7 9 12 0 35,2 46,00 15,54 10 35 0,4 1,6 Ravne pri Zdolah 2016 7 10 2 43 1,3 45,61 15,19 1 9 0,2 0,7 III Gornja Paka 2016 7 13 7 30 10,9 45,90 14,18 17 51 0,5 2,2 III-IV Kalce 2016 7 14 6 56 9,2 45,93 15,60 4 19 0,4 1,0 III Trebež 2016 7 18 5 16 41,7 46,26 14,57 9 32 0,5 1,6 Sidraž 2016 7 22 5 59 59 45,95 15,26 2 14 0,4 0,9 III Telče 2016 7 26 8 1 33,4 45,47 15,27 2 40 0,6 1,5 III-IV Vinica, meja Slovenija - Hrvaška 2016 7 29 7 37 54,9 45,93 14,78 18 44 0,5 1,7 III Spodnja Draga 2016 7 29 14 48 48,7 45,93 14,77 17 47 0,6 1,8 Zavrtače 2016 7 29 21 41 48,4 45,87 14,72 2 37 0,5 1,7 III Zdenska vas 2016 7 30 11 24 37,2 45,96 15,04 14 48 0,5 1,8 Migolska Gora Ni M td (/) Š X-cd O O S O O s N "§ ai 3 O datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv L, epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2016 8 7 11 34 32,7 46,02 15,87 13 32 0,4 1,5 Gubaševo, Hrvaška 2016 8 8 2 42 43,6 45,63 14,41 18 54 0,4 1,7 Snežnik 2016 8 8 5 59 1,7 46,02 15,89 12 21 0,5 1,5 Pavlovec Zabočki, Hrvaška 2016 8 8 6 27 31,5 46,03 15,88 17 50 0,5 2,0 Jakuševec Zabočki, Hrvaška 2016 8 11 23 9 3,3 46,02 15,87 14 45 0,6 1,7 Gubaševo, Hrvaška 2016 8 13 21 48 17,7 45,57 14,73 17 53 0,5 1,7 Belica 2016 8 14 9 23 20,2 46,09 14,67 13 25 0,3 1,5 Kleče pri Dolu 2016 8 17 17 19 17,8 45,63 14,41 15 36 0,5 1,6 Snežnik 2016 8 19 15 35 40,7 46,06 14,25 13 16 0,3 0,9 III Dolenja vas pri Polh. Gradcu 2016 8 21 1 47 6,2 45,64 15,35 8 56 0,4 1,9 IV-V Radoviči, meja Slovenija-Hrvaška 2016 8 22 2 51 50,9 46,13 15,02 6 37 0,4 1,7 Ravenska vas 2016 8 22 2 51 52,9 46,14 15,05 7 21 0,4 1,9 IV-V Trbovlje 2016 8 22 3 10 30 46,14 15,02 5 7 0,2 0,8 čutili Trbovlje 2016 8 24 8 40 8,1 46,23 13,34 15 58 0,4 2,1 Taipana (Tipana), Italija 2016 8 30 14 20 2,9 45,73 14,17 16 32 0,4 1,5 Prestranek 2016 9 8 17 33 40,2 46,15 14,98 8 63 0,5 2,4 V Zavine 2016 9 8 17 34 52,9 46,16 14,97 8 55 0,5 2,1 IV-V Zavine 2016 9 9 10 25 16,9 46,40 15,61 11 17 0,6 1,6 Klopce 2016 9 12 23 10 40,1 45,95 15,03 1 54 0,5 1,7 III-IV Ševnica 2016 9 12 23 14 22,1 45,96 15,03 11 41 0,5 1,1 III Migolska Gora 2016 9 16 10 28 10,2 45,96 15,53 5 52 0,5 1,6 III-IV Pleterje o s 3 datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv L, epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2016 9 16 16 15 26,4 46,08 14,62 14 62 0,5 2,6 V Beričevo 2016 9 22 20 0 31 45,81 15,43 4 48 0,5 1,5 IV Orehovec 2016 9 22 21 31 35,9 45,82 15,43 3 46 0,4 1,4 III-IV Orehovec 2016 9 25 21 0 9 45,81 15,44 1 10 0,3 0,3 zvok Orehovec 2016 9 25 21 14 19,9 45,81 15,42 2 77 0,5 2,5 IV-V Orehovec 2016 9 25 22 27 57,3 45,81 15,43 3 39 0,5 1,2 III-IV Orehovec 2016 9 26 3 30 21,1 45,82 15,45 1 21 0,3 1,0 čutili Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 26 3 38 0,8 45,82 15,46 2 6 0,2 0,9 zvok Oštrc 2016 9 26 3 41 5,3 45,81 15,45 2 7 0,2 0,6 čutili Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 26 4 44 35,7 45,81 15,44 2 5 0,1 1,0 čutili Orehovec 2016 9 27 2 44 33,5 46,39 15,58 11 40 0,3 1,9 III Slovenska Bistrica 2016 9 27 3 18 33,7 46,39 15,59 10 30 0,5 1,7 Slovenska Bistrica 2016 9 27 14 32 37,2 45,82 15,43 2 18 0,3 1,1 III Orehovec 2016 9 27 15 8 22,8 45,80 15,44 0 4 0,1 1,1 III Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 27 18 8 5,9 46,08 14,63 11 36 0,4 1,3 III Videm 2016 10 3 21 22 59,4 46,07 14,73 7 58 0,5 1,8 III-IV Zgornja Jevnica 2016 10 6 4 21 42,6 46,30 14,79 9 34 0,4 1,5 IV Lenart pri Gornjem Gradu 2016 10 9 8 29 53,4 45,82 15,43 2 30 0,4 1,5 Orehovec 2016 10 10 11 43 41,2 45,95 14,59 11 51 0,5 1,9 IV Pijava Gorica 2016 10 16 19 21 34,8 46,12 13,85 11 23 0,3 1,2 zvok Pečine 2016 10 16 23 16 7,2 46,15 15,06 7 32 0,4 0,9 IV Trbovlje Ni CO Ni t. cd (/) tt Š X-cd O O S O O s N "§ ai 3 O datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N °E km s EMS 98 2016 10 16 23 22 53,4 46,14 15,06 8 19 0,3 0,7 III-IV Trbovlje 2016 10 21 7 42 3 46,12 13,85 12 33 0,3 1,6 Pečine 2016 10 24 19 4 30 46,01 15,11 9 43 0,4 1,5 Svinjsko 2016 10 24 22 25 22,3 46,32 13,61 9 71 0,4 2,0 IV Kal - Koritnica 2016 11 8 8 54 43,2 46,38 14,79 11 15 0,3 1,4 III Konjski vrh 2016 11 9 21 37 3 46,25 15,14 9 9 0,2 0,6 III Spodnje Roje 2016 11 12 4 38 18,7 46,05 15,12 9 43 0,4 1,9 III-IV Počakovo 2016 11 13 9 14 30,9 46,08 14,95 1 47 0,5 1,9 III Tepe 2016 11 13 12 0 42,2 46,08 14,95 6 28 0,3 1,6 Tepe 2016 11 16 17 15 9,1 45,82 15,14 15 26 0,4 1,2 III Prečna 2016 11 16 21 49 31 45,91 14,93 11 39 0,5 1,5 III-IV Babna Gora 2016 11 19 22 2 12,4 46,40 15,77 9 29 0,5 1,4 IV Strnišče 2016 11 20 19 0 53,4 46,58 15,37 2 8 0,2 1,6 Rdeči Breg 2016 11 25 14 36 53,5 46,31 13,59 7 17 0,2 1,6 III Čezsoča 2016 11 25 14 38 29,1 46,31 13,59 7 16 0,2 1,6 Čezsoča 2016 11 27 0 33 16,2 45,75 15,68 16 38 0,5 1,6 Kotari, Hrvaška 2016 11 29 17 42 4 46,32 13,61 7 17 0,2 1,3 III Kal - Koritnica 2016 12 5 16 58 49 46,08 14,72 9 38 0,3 1,5 Zgornja Jevnica 2016 12 8 23 41 21,2 46,26 15,12 9 20 0,4 1,0 III-IV Spodnje Grušovlje 2016 12 19 18 22 45 46,17 14,35 18 41 0,4 1,7 Trata 2016 12 22 3 43 43 45,58 15,54 8 38 0,5 2,0 Draganič, Hrvaška o s 3 datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv 'max epicentral area year month day h min s °N 13,34 km s EMS 98 2016 12 22 8 43 53,3 46,28 17 61 0,3 2,3 čutili Monteaperta (Viškorša), Italija 2016 12 22 14 53 22,9 46,17 15,05 3 4 0,1 0,2 III Gabrsko 2016 12 24 12 7 58,5 46,43 13,42 14 33 0,2 1,5 Chiusoforte (Kluže), Italija 2016 12 24 18 28 44,9 45,48 15,28 6 26 0,4 1,8 III-IV Podklanec 2016 12 25 5 31 21,1 45,71 15,22 9 8 0,4 0,7 III Sela pri Jugorju 2016 12 26 11 16 9,9 46,14 15,04 2 9 0,3 0,5 III Trbovlje 2016 12 26 19 12 18,4 46,13 15,12 1 3 0,2 0,2 čutili Trbovlje 2016 12 27 17 55 36,3 45,44 15,28 6 58 0,4 2,2 IV Bosanci, Hrvaška Ni Ol (Živčič in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinate nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po evropski potresni lestvici (EMS-98). Prebivalci Slovenije so čutili še en zelo šibek potres, ki pa je bil zabeležen le na eni opazovalnici in mu zato nismo mogli določiti osnovnih parametrov (žariščni čas, koordinati nadžarišča itn.). Naveden je v preglednici 2. Preglednica 2: Potres, ki so ga čutili posamezni prebivalci nadžariščnega območja, nismo pa mogli oceniti njegovih parametrov Table 2: One earthquake, felt by observers, for which the parameters could not be estimated. datum čas (UTC) ^max potresno območje leto mesec dan h min mlv EMS-98 date time (UTC) ^max epicentral area year month day h min EMS-98 2016 8 23 12 15 0,5 III Trbovlje V preglednici 3 so navedeni bolj oddaljeni (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Niz močnih potresov je leta 2016 prizadel osrednji del Italije (Jesenko, 2017). Začel se je 24. avgusta ob 1.36 po UTC (3.36 SEPČ) s potresom magnitude 6,2 in se nadaljeval tudi v leto 2017. Pet najmočnejših potresov (dva avgusta in tri oktobra) so čutili tudi posamezniki v Sloveniji, predvsem v višjih nadstropjih zgradb, njihova intenziteta pa v Sloveniji ni presegla IV EMS-98. Preglednica 3: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih čutili prebivalci Slovenije leta 2016 Table 3: List of regional earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2016. datum čas (UTC) intenziteta potresno območje h.min EMS-98 date time (UTC) intensity epicentral area h.min EMS-98 24. 8. 2016 1.36 IV Accumoli, Italija 24. 8. 2016 2.33 čutili Norcia, Italija 26. 10. 2016 17.10 III Sellano, Italija 26. 10. 2016 19.17 IV Visso, Italija 30. 10. 2016 6.40 IV Norcia, Italija 26 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije Leta 2016 so prebivalci v Sloveniji čutili vsaj 123 potresov, 118 lokalnih in pet regionalnih. Nadžarišča teh potresov so prikazana na sliki 4. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. 47*00' 46 30' 46*00" 45'30' r/ • a / o < \ AVSTRIJA [ O O * Ä — Si® { 0 o (o;<15 o o s \\ _J J < f t O ° * O X ~ _ 0 a » P@M • febci'i. o^jfp^ V Cr > »Sfi i p ** • X 0 50 13'30' 14'00' 14*30" 13*00' 15*30' Magnituda HLV 12 3 °ooO Intenziteta EMS-90 F II 16 00' □ ■ III IV 16 30' □ V VI VII Slika 4: Nadžarišča potresov, ki so jih leta 2016 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Figure 4: Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2016. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Magnituda = magnitude; intenziteta = intensity. V nadaljevanju so opisani štirje glavni potresi in en popotres, ki so dosegli učinke V EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (slike 5-8) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa. Vprašalnike po potresu pošljemo prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani ARSO (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik) in evropske seizmološke organizacije EMSC (http://www.emsc-csem.org). Na sliki 9 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed teh 123 potresov. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2016. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (MLV). Potresi v Sloveniji leta 2016 27 9. april 2016 ob 13.02 po UTC (sliki 5a in 5b). Najmočnejši potres leta 2016 v Sloveniji je imel magnitudo 3,4. Nadžarišče potresa je bilo v bližini Brežic, globina žarišča pa je bila 9 km. Intenziteto po naseljih smo ocenili na podlagi 649 izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa (247 papirnih in 402 elektronska). Največjo intenziteto potresa, V EMS-98, smo ocenili v Brežicah in Malem Vrhu, kjer so prebivalci poleg razpok v ometu in zidovih navedli močno tresenje in bobnenje, padanje knjig, prestrašenost, žvenket steklenine in premik pohištva. Kot je značilno za nadžariščno območje, so čutili predvsem navpične sunke: »Najprej je bilo slišati zvok - udarni pok, kot bi bomba padla, potem pa se je začelo vse tresti, šklepetati in majati. Pri čemer pa se ni vse majalo sem ter tja kot po navadi pri potresih, ampak je npr. viseča luč v kuhinji poskakovala gor in dol.« Po poročanju prebivalcev so zelo majhne poškodbe na stavbah (lasaste razpoke v ometu, odpadanje manjših kosov ometa) nastale v oddaljenosti do 10 km od nadžarišča, učinke IV EMS-98 pa so navedli v območju okrog 25 km od nadžarišča, severno pa tudi do 40 km. Potres so zaznali v večini vzhodnega dela Slovenije, posamezniki tudi v osrednji Sloveniji, najdlje (123 km) pa poročevalec iz Idrije. Po podatkih hrvaških seizmologov (posredoval GEOF-PMF, Geofizički odsjek Prirodoslovno-matematičnog fakulteta iz Zagreba) je bila na hrvaški strani meje največja intenziteta V MSK (intenzitetna lestvica Med-vedev-Sponheuer-Karnik; Medvedev in drugi, 1964) dosežena v naseljih Vukovo Selo in Sv. Križ Harmica. Za laično razumevanje lahko privzamemo, da se intenziteti, opredeljeni po lestvicah MSK in EMS-98, ne razlikujeta bistveno (Musson in drugi, 2009). Potres so čutili na severovzhodu do Krapine, na vzhodu do Zagreba z okolico, na jugu pa do naselja Jastrebarsko. V Avstriji so ga čutili v treh naseljih južno od Gradca (podatke je poslal ZAMG, Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik iz Dunaja). 7. junij 2016 ob 18.10 po UTC (slika 6) in ob 18.43 po UTC. Junija so se tla večkrat zatresla v bližini Novega mesta. Najmočnejša sta bila potresa 7. junija zvečer. Čutili so ju prebivalci Otočca ob Krki, Novega mesta, Kostanjevice na Krki, Šmarjeških Toplic, Mirne Peči, Uršnih sel, Stopič, Šentjerneja, Brusnic, Žužemberka in številnih okoliških krajev. Občani so poročali o močnem poku, podobnem udaru strele. Prvi potres se je zgodil ob 20. uri in 10 minut po lokalnem času. Največje učinke (V EMS-98) je imel na Otočcu, približno 4 km od nadžarišča. Tamkajšnji prebivalci so čutili zelo močno tresenje tal, ki ga je spremljal zelo močen in glasen zvok, podoben eksploziji ali miniranju. Dobre pol ure pozneje, ob 20. uri 43 minut po lokalnem času, je sledil popotres, ki so ga najmočnejše (V EMS-98) čutili v Mali Cikavi. Tresenje tal in žvenket šip sta bila tako močna, da so številni prebivalci zbežali na prosto. 8. september 2016 ob 17.33 po UTC (slika 7). V poznih popoldanskih urah 8. septembra 2016 so prebivalci Zagorja ob Savi in okoliških krajev čutili dva potresa. Prvi, ob 19. uri in 33 minut po lokalnem času, je bil močnejši in je v vasi Vine dosegel intenziteto V EMS-98. Potres je zelo prestrašil prebivalce, ki so čutili, da so se jim zamajala tla pod nogami. Stresle so se cele hiše, majhni nestabilni predmeti so se premaknili ali prevrnili. Minuto za tem je sledil še nekoliko šibkejši popotres, ki so ga najmočneje (IV-V EMS-98) čutili v naseljih Ravenska vas, Vine in Zagorje ob Savi. 16. september 2016 ob 16.15 po UTC (slika 8). Potres 16. septembra ob 18.15 po lokalnem času je najmočnejše učinke (V EMS-98) dosegel v kraju Rodica, približno 8 km severno od nadžarišča. Tam je bilo tresenje tal močno, premikali ali prevračali so se manjši nestabilni predmeti, močno so nihala vrata in predmeti na steni. Potres so čutili prebivalci vzhodno od Ljubljane, v Domžalah, Trzinu, Škofljici, Komendi, Dobu, Dolu pri Ljubljani, Šmartnem pri Litiji, Radomljah, Kresnicah, Mengšu, Vodicah, Moravčah in številnih okoliških naseljih, pa tudi v nekaterih delih Ljubljane. Posamezniki so zapustili stanovanja. Potres ni povzročil gmotne škode, le nekaj preplaha. 28 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 3,4 pri Brežicah 9. aprila 2016 ob 13.02 po UTC v posameznih naseljih a) celotno območje, kjer so potres čutili; b) širše nadžariščno območje Figure 5: Intensity of the earthquake near Brežice (MLV=3,4) on 9 April 2016 at 13:02 UTC in individual settlements; a) felt area; b) wider epicentral area. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt, zvok = sound. Potresi v Sloveniji leta 2016 29 Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 2,4 pri Novem mestu 7. junija 2016 ob 18.10 po UTC v posameznih naseljih Figure 6: Intensity of the earthquake near Novo mesto (Mlv=2,4) on 7 June 2016 at 18:10 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt. Slika 7: Intenziteta potresa magnitude 2,4 pri Zagorju ob Savi 8. septembra 2016 ob 17.33 po UTC v posameznih naseljih Figure 7: Intensity of the earthquake near Zagorje ob Savi (MLV=2,4) on 8 September 2016 at 17:33 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt 30 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše Slika 8: Intenziteta potresa magnitude 2,6 pri Dolu 16. septembra 2016 ob 16.15 po UTC v posameznih naseljih Figure 8: Intensity of the earthquake near Dol (MLV=2,6) on 16 September 2016 at 16:15 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt Sklepne misli Leta 2016 smo v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zabeležili 2130 potresov. 21 potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, eden pa večjo ali enako 3,0. Večina potresov (97 %) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišče do globine 30 km. V Sloveniji so leta 2016 prebivalci čutili vsaj 123 potresov (sliki 4 in 10). Pet potresov je doseglo intenziteto V EMS-98, osem IV-V EMS-98, 21 potresov intenziteto IV EMS-98, 23 potresov III—IV EMS-98, 46 potresov III EMS-98, en potres pa intenziteto II EMS-98. Za preostale potrese (19) nam opazovalci niso poslali dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete po evropski potresni lestvici. Intenziteta je v tem primeru opisana z oznako čutili (15 potresov) oziroma zvok (4 potresi), če opazovalci tresenja niso čutili, ampak so le slišali bobnenje (slika 10). Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci (3069 registriranih poročevalcev izpolnjuje papirne vprašalnike, 1525 pa spletne vprašalnike), za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Prostovoljnim opazovalcem smo leta 2016 poslali 7047 makroseizmičnih vprašalnikov za 35 potresov (3092 papirnih in 3955 elektronskih vprašalnikov). Poročevalci so izpolnili 2001 papirni vprašalnik, kar je 65 odstotkov poslanih. Deleža vrnjenih spletnih Potresi v Sloveniji leta 2016 31 Slika 9: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2016, ocenjena v posameznih naseljih v Sloveniji Figure 9: Overall map of the maximum intensity in individual settlements in Slovenia of all the earthquakes in 2016 felt by the inhabitants of Slovenia. Čutili = felt; niso čutili = not felt, zvok = sound. Slika 10: Porazdelitev največje intenzitete (EMS-98) potresov v Sloveniji leta 2016 Figure 10: Distribution of the earthquakes in Slovenia in 2016 with respect to maximum EMS-98 intensity. Največja intenziteta po EMS-98 = maximum EMS-98 intensity; število potresov = number of earthquakes. 32 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše vprašalnikov ne poznamo, saj na spletnih vprašalnikih osebni podatki niso obvezni. Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 4969 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: - 3014 poročil, da so zaznali potres, - 1810 poročil, da niso zaznali potresa, - 145 prebivalcev je čutilo nekaj drugega (rudniški dogodek, preboj zvočnega zidu letala, promet, veter itn.). Po letu 2013 dobivamo občutno več poročil, da so prebivalci čutili potres. To lahko pripišemo uvedbi spletne različice vprašalnika, in ne povečani potresni dejavnosti. Tudi leta 2016 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Zahvaljujemo se jim za poslane oziroma na spletu objavljene makroseizmične podatke. Viri in literatura ARSO, 2016-2017. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2016. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. ARSO, 2017. Letni seizmološki bilteni, 1997-2015. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. GEOF-PMF, 2016-2017. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. Spletni naslov: http://www.isc.ac.uk/cgi-bin/collect?Days=&yyyy=Year&mm=Mon& Reporter=ZAG (uporabljeno 2. 4. 2017). Jesenko, T., 2017. Najmočnejši potresi po svetu leta 2016. Potresi v letu 2016. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Medvedev, S., Sponheuer, W. and Karnik, V. 1964, Neue seismische Skala Intensity scale of earthquakes,. 7. Tagung der Europäischen Seismologischen Kommission vom 24.9. bis 30.9.1962. In: Jena, Veröff. Institut für Bodendynamik und Erdbebenforschung in Jena, Deutsche Akademie der Wissenschaften zu Berlin, 77, 69-76. Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. Musson, R. M. W., Grünthal, G., Stucchi, M., 2009. The comparison of macroseismic intensity scales. Journal of Seismology, Springer Verlag, 14 (2), str. 413-428. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2016. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giu-lia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/ bollettino/RSFVG/2015/RSFVG-2016.it.html. Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Ge-ophys., vol. 1, 57, 37-55. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., 2018. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016. Potresi v letu 2016. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Potresi v Sloveniji leta 2016 33 Šket Motnikar, B., Godec, M., Zupančič, P., Cecič, I., 2016. Učinki potresa 1. novembra 2015 na Gorjancih. Potresi v letu 2015. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Toth, L., Monus, P., Kiszely, M., 2017. Hungarian Earthquake Bulletin 2016. GeoRisk, Budapest. Spletni naslov: http://www.georisk.hu/Bulletin/HEB_2016.pdf. ZAMG, 2016-2017. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondar, I., Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. ^ Kazalo 34 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, I. Cecic, M. Živčic, P. Zupančič, A. Jerše Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 Seismic Stations Operation in Slovenia in 2016 Povzetek Podani so rezultati analize delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2016. Strnjeno so povzeti vsi pomembnejši dogodki in posodobitve, ki so vplivali na delovanje DMPO in predstavljeni glavni parametri, ki opisujejo zanesljivost njenega delovanja. Podajamo število prekinitev komunikacije za posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na njihovo trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali tudi njihov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati ter razloge za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize redno poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Abstract The results of analysis for operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2016 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Posamezna potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto, sodobnim dolgo-periodnim seizmometrom ter nekatere tudi z dodatnim pospeškometrom (glej sliko 1). Z dodatnimi pospeškometri smo povečali dinamično območje potresnih opazovalnic, kar omogoča beleženje večjih amplitud nihanja tal pri močnejših potresih. Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še vrsta druge podporne opreme, ki jo lahko v grobem razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor okoljskih parametrov in delovanja GSM modemov. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja (sektor deluje v sklopu Urada za seizmologijo) je neprestano spremljanje delovanja celotne opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO neprestano izvajamo različne analize, na osnovi katerih neprestano izboljšujemo njeno delovanje. Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2016). Le to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. 35 • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki tabel in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice opremljene s tipom seizmo-metra, ki to funkcijo omogoča). • Število avtomatskih ponovnih zagonov (reset) GSM modemov (opazovalnice: KNDS, JAVS, GCIS in ZAVS). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek mirovne lege in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2016). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2016 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Menjava zajemalnih enot tipa Q730 z novejšimi tipa Q330HRS. Menjavo smo izvedli na potresnih opazovalnicah: CADS, CEY, CRNS, GBAS, PERS in VOJS. • Namestitev pospeškometra tipa CMG-5TC na potresne opazovalnice CADS, CRNS, GBAS, PERS in VOJS. Nova zajemalna enota tipa Q330HRS omogoča zajem šestih kanalov, zato smo na omenjenih potresnih opazovalnicah poleg že nameščenega seizmometra namestili še pospeškometer. S tem smo močno povečali dinamično območje potresne opazovalnice ter razširili mrežo potresnih opazovalnic, ki omogočajo beleženje večjih pospeškov. Namestitev pospeškometra tipa FBA-23 na potresno opazovalnico GOLS. • Na potresnih opazovalnicah LJU in CEY smo enote JetBox (zunanji pomnilniki seizmoloških signalov) nadomestili z enotami Raspberry Pi. Enoti služita kot nadomestek enote JetBox. Enota Raspberry Pi je v primerjavi z JetBox-om več kot 10x cenejša in enostavneje dobavljiva. Na njej je prav tako naložen paket Seiscomp, ki v realnem času zajema, shranjuje in pošilja seizmološke podatke • Posodobitev napajalnih sistemov (Mali in sod., 2008). Celotna DMPO je bila v letu 2016 opremljena z napajalnim sistemom, ki nudi več kot 24 urno avtonomijo (24-48 ur). V letu 2016 smo omenjene sisteme le vzdrževali in kontrolirali. Na nekaterih potresnih opazovalnicah smo izvedli menjavo akumulatorjev, akumulatorskih polnilcev in akumulatorskih zaščit ter izvedli ločeno napajanje za JetBox sistem. • Posodobitev komunikacijske opreme na potresnih opazovalnicah KNDS, GCIS in ZAVS. Na omenjene lokacije smo namestili zmogljivejšo komunikacijsko opremo, ki pa še vedno deluje na osnovi GSM omrežja. • Namestitev nadzornih sistemov. V letu 2013 smo zaradi vdora vode v večje število potresnih opazovalnic razvili aplikacijo (Mali, 2014), ki omogoča detekcijo vdora vode v obeh jaških potresne opazovalnice ter istočasno spremlja temperaturo ob seizmometru (znotraj izolacijske posode). Ob koncu leta 2016 je bilo z nadzornim sistemom opremljenih 21 potresnih opazovalnic. Delovanje DMPO v letu 2016 V letu 2016 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami, ki jih imenujemo JetBox. S tem smo rešili problem trajne izgube podatkov v primeru izpada komunikacij daljšega od dveh ur (Tasič in sod., 2010). Do trajne izgube seizmičnih podatkov lahko pride še zaradi daljše prekinitve 36 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen O 25 50 km Agencija RS za okolje I_i_i_i_i_I Uiad za seizmoiogrjo Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmometrov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic Network of the Republic of Slovenia (the seismometer, accelerometer and digitizer types and their locations) oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo (zaradi nadgraditve napajalnih sistemov mora biti le-ta daljša od 24 ur) ali zaradi okvare seizmološke merilne opreme. V letu 2016 smo na treh potresnih opazovalnicah (GCIS, KNDS, ZAVS), kjer komunikacija poteka preko GSM modema, posodobili strojno opremo. Na četrti opazovalnici (JAVS) pa ostaja nameščen sistem za avtomatski ponovni zagon GSM modema (Mali in sod., 2013). V letu 2016 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014). Sistem omogoča nadzor temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega tehnika. Na slikah 2a in 2b podajamo pregled delovanja DMPO v letu 2016, kjer črna oziroma modra barva predstavljata nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Treba se je zavedati, da večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Na sliki 3 podajamo skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov natanko določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov iste vrste in zato ne prikazuje kritičnih izpadov (izguba podatkov v realnem času iz več kot 70 % potresnih opazovalnic za več kot eno uro). Postopek avtomatskega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 37 1 1 1 1 1 ■ II II ^m i 1 1 ■ ■ 1 1 1 II 1 1 II 1 Ii m I1 1 II 1 I II 1 ' 11 1 ■ i m 1 1 1 II II 1 I 1 1 ■ 1 1 1 1 Slika 2a: Pregled delovanja DMPO v letu 2016. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2a: An overview of out-of-operation periods (black lines) for Seismic Network of teh Republic of Slovenia in the year 2016. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than three hours. Jan H»r 4pr May Jun Jul A.J Sen Qd NAr One Slika 2b: Pregled delovanja DMPO v letu 2016. Izpadi so označeni z modro barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od ene ure. Figure 2b: An overview of out-of-operation periods (blue lines) for Seismic Network of teh Republic of Slovenia in the year 2016. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than one hour. 38 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2016. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Seismic Network of teh Republic of Slovenia in the year 2016. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h station code number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h BOJS 118 5h 8m 0 CADS 120 6h 7m 0 CEY 521 5d 18h 46m 2 CRES 311 4d 18h 50m 4 CRNS 271 16h 24m 0 DOBS 167 20h 20m 3 GBAS 335 5d 23h 12m 1 GBRS 604 22d 3h 1m 8 GCIS 1660 18d 10h 2m 5 GOLS 752 1d 22h 8m 2 GORS 245 20h 4m 1 GROS 1834 13d 2h 15m 4 JAVS 5769 19d 12h 16m 15 KNDS 920 13d 22h 32m 10 KOGS 132 4h 48m 0 LEGS 1660 7d 18h 29m 18 LJU 182 9h 33m 1 MOZS 171 5h 46m 0 PDKS 193 17h 4m 2 PERS 2270 14d 21h 50m 15 ROBS 183 14h 18m 2 SKDS 195 8h 30m 0 VISS 233 8h 37m 0 VNDS 307 1d0h 19m 2 VOJS 159 11h 18m 1 ZAVS 419 2d 7h 42m 3 skupaj 19731 99 Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 39 Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each station of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2016. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada vzrok najdaljšega izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP cause for the longest OOOP BOJS 18. 11. / 22.59 1h 26m izpad na komunikacijah CADS 22. 6. / 10.18 1h 29m izpad na komunikacijah CEY 28. 4. / 18.44 4d 16h 29m udar strele - izpad FID stikala CRES 29. 7. / 16.20 3d 19h 7m daljši izpad na komunikacijah CRNS 7. 6. / 8.22 1h 27m izpad na komunikacijah DOBS 27. 4. / 19.31 5h 25m izpad na komunikacijah GBAS 15. 6. / 4.50 5d 4h 15m napaka na komunikacijskem kablu, ki vodi do opazovalnice GBRS 25. 7. / 12.41 6d 16h 45m udar strele - izpad komunikacije in okvara na komunikacijski opremi GCIS 23. 3. / 18.54 12d 4h 42m napaka na komunikacijah - bazna postaja GOLS 4. 11. / 23.20 3h 52m izpad na komunikacijah GORS 2. 8. / 23.52 7h 12m izpad na komunikacijah GROS 25. 6. / 16.42 5d 21h 3m napaka na komunikacijskih vodih JAVS 12. 11. / 9.18 23h 50m izpad na komunikacijah KNDS 6. 1./ 15.48 5d 10h 20m težave z GSM komunikacijo - napaka na bazni postaji. KOGS 29. 9. / 9.40 15m izpad na komunikacijah LEGS 24. 8 / 1.33 1d 10h 11m izpad na komunikacijah LJU 22. 8. / 10.18 2h 19m izpad na komunikacijah MOZS 8. 4. / 2.00 59m izpad na komunikacijah PDKS 13. 8. / 5.14 3h 21m izpad na komunikacijah PERS 17. 9. / 9:53 5d 22h 54m napaka na komunikacijskih vodih ROBS 15. 12. / 13.26 4h 53m izpad na komunikacijah SKDS 5. 10. / 7.52 24m izpad na komunikacijah VISS 25. 6. / 12.02 15m izpad na komunikacijah VNDS 10. 11. / 1.17 5h 43m izpad na komunikacijah VOJS 7. 2. / 12.52 2h 44m izpad na komunikacijah ZAVS 12. 4. / 19.50 17h 1m izpad na komunikacijah 40 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 3: Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: An overview of simultaneous OOOP's for Seismic Network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 3238 363 87 38 15 27 42 3 642 85 12 11 8 5 10 4 148 10 4 2 0 0 0 5 21 2 0 0 0 0 0 6 13 0 0 0 0 0 0 7 85 11 0 0 0 0 0 8 36 5 0 0 0 0 0 9 5 0 0 0 0 0 0 10 3 0 0 0 0 0 0 11 9 0 0 0 0 0 0 12 1 0 0 0 0 0 0 13 1 0 0 0 0 0 0 14 1 0 0 0 0 0 0 15 2 0 0 0 0 0 0 16 1 0 0 0 0 0 0 17 3 0 0 0 0 0 0 18 1 0 0 0 0 0 0 19 39 5 0 0 0 0 0 20 8 0 0 0 0 0 0 21 1 0 0 0 0 0 0 22 1 0 0 0 0 0 0 23 1 0 0 0 0 0 0 24 2 0 0 0 0 0 0 25 1 0 0 0 0 0 0 26 19 0 0 0 0 0 0 Zaključek Predstavili smo najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2016 izvedli na DMPO in glavne rezultate analize delovanja DMPO v letu 2016. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije. V drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na seizmometrih in zajemalnih Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 41 itmvtia polmuilh opsovdnla ThlJuCmJh v bpad I mmifaei of ^sirfa rfiilofii: inclucfed In OOOP Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2016). Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously (year 2016). enotah). S podpornimi sistemi, ki jih neprestano razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih razlogov. Največjo pozornost seveda namenjamo preprečevanju okvar na seizmološki merilni opremi. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic oziroma 20 ali več potresnih opazovalnic izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da v letu 2016 tovrstnih izpadov ni bilo. Podani rezultati so nam v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem delu. Na osnovi rezultatov vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj neprestano izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. Literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2013. Nadgradnja kontrole modemske komunikacije - Arduino Uno, Potresi v letu 2012, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič. I., 2011. Vpliv temperaturnih sprememb na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. 42 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010. Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Mali, M., Pančur L., 2011. Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2016. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2016, interno poročilo, Ljubljana. Kazalo Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 43 Jurij Pahor Učinkovitost pridobivanja podatkov iz Državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 Seismic Data Acquisition Efficiency for Seismic Network of The Republic of Slovenia in 2016 Povzetek Izguba podatkov iz šestindvajsetih opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic je v letu 2016 znašala 0,3 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (HH) ter 0,3 % za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 20 vzorcev v sekundi (BH). Abstract Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) consists of twenty six seismic stations. The data loss in 2016 was 0.3 % for 200 sps data streams (HH) and 0.3 % for 20 sps data streams (BH). Three stations experienced overall data loss of approx. 2 % and another three of approx. 1 %; the rest had nearly 100 % data return. Uvod V poročilu o učinkovitosti pridobivanja podatkov so obravnavane opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic (Sinčič in sod., 2017). Povzetek količine zbranih podatkov je narejen na osnovi wfdisc tabele arhivske podatkovne baze sistema Antelope (Boulder Real Time Technologies, 2016) za podatkovne nize s frekvenco vzorčenja 200 vzorcev v sekundi (200/s, HH) in 20 vzorcev v sekundi (20/s, BH). Izguba podatkov za posamezno opazovalnico in za celotno mrežo skupaj je podana kot odstotek in je definirana z razliko med pričakovano količino podatkov ter pridobljeno količino podatkov (Pahor in Živčic, 2007). Izguba podatkov v letu 2016 V poročilu je zajetih šestindvajset potresnih opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO). Delovanje mreže je bilo v letu 2016 najbolj stabilno, od kar je bila mreža postavljena, saj znaša izguba podatkov za oba niza le 0,3 %. Pred analizo popolnosti arhiva je bil del podatkov naknadno prenesen iz JetBox enot, ki služijo kot rezervni arhiv na opazovalnicah. Delovanje potresnih opazovalnic in povzetek težav pri komunikacijah v letu 2016 so podrobneje opisani v članku (Tasič in sod., 2017). Preglednica 1 ter histogram na sliki 1 prikazujeta izgube podatkov za posamezne opazovalnice DMPO. Histogram na sliki 2 prikazuje porazdelitev izgube podatkov po mesecih v letu 2016. Slika 3 pa prikazuje razpoložljivost HH podatkovnih nizov v arhivski bazi. 44 Preglednica 1: Izguba podatkov v letu 2016 za tri komponente HH in BH podatkovnih nizov po opazovalnicah, izražena v odstotku pričakovanega časa delovanja. Pri senzorjih v vrtinah horizontalne komponente praviloma niso orientirane v smeri S in V, zato so označene z 1 in 2. Table 1: Data loss represented as percentage of expected operation time for three-channel HH and BH data streams for each seismic station in 2016. Borehole sensors are oriented randomly, the channel names are denoted by 1 and 2. % HH[E1] HH[N2] HHZ BH[E1] BH[N2] BHZ BOJS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CADS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 CEY 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 CRES 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 CRNS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 DOBS 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 GBAS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GBRS 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 GCIS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GOLS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GORS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 GROS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 JAVS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 KNDS 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 KOGS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 LEGS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 LJU 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 MOZS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 PDKS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 PERS 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 ROBS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 SKDS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VISS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VNDS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 VOJS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ZALS 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 mreža / network 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 45 Slika 1: Letna izguba HH in BH podatkovnih nizov (povprečje treh komponent) po opazovalnicah v letu 2016. Figure 1: Data loss of HH and BH data streams (three components average) for each SNRS seismic station in 2016. Slika 2: Izguba HH in BH podatkovnih nizov po mesecih v letu 2016. Figure 2: Monthly data loss of HH and BH data streams in 2016. Zaključek Delovanje mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 je bilo najbolj stabilno, od kar je mreža pričela delovati, saj je bila izguba po naknadnem prenosu podatkov iz rezervnih enot na opazovalnicah le 0,3 %. 46 J. Pahor Slika 3: Razpoložljivost podatkov iz HHZ podatkovnih nizov za leto 2016. Časovna skala prikazuje dan v letu. Figure 3: Data availability of HHZ data streams for SNRS seismic stations in 2016. Time scale represents a day of the year. Literatura Boulder Real Time Technologies, inc. (online), 2016 (citirano 20. 12. 2017). Antelope Real Time System. Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/ Pahor, J., Živčic, M., 2007. Učinkovitost zbiranja podatkov iz potresnih opazovalnic v letu 2005. Potresi v letu 2005, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., 2017. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016. Potresi v letu 2016, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. ^ Kazalo Učinkovitost pridobivanja podatkov iz državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016 47 5353535353235323532353235323534853235323532353 Izidor Tasič, Marko Mali Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri Upgrading the Seismic Network of the Republic of Slovenia with Accelerometers Povzetek Namen sodobne potresne opazovalnice je spremljanje celovite dinamike nihanj tal ob potresu, zato se danes na potresnih opazovalnicah postavljata tako seizmometer kot tudi pospeškometer. V letu 2000 je bilo zaradi finančnih razlogov načrtovano, da bo število tako opremljenih potresnih opazovalnic v Državni mreži potresnih opazovalnic (DMPO) omejeno na pet (Tasič, 2009), kar je predstavljalo slabo petino vseh potresnih opazovalnic DMPO. S posodobitvijo seizmoloških zajemalnih enot smo začeli leta 2014 in prvo fazo zaključili leta 2016 (Tasič in drugi, 2016, 2017). Posodobitev je vključevala povečanje števila zaje-malnih kanalov, kar je omogočilo, da več potresnih opazovalnic dodatno opremimo še s pospeškometrom. Tako je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2016 že osemnajst potresnih opazovalnic DMPO opremljenih tako s seizmometrom kot tudi s pospeškometrom, kar v odstotkih pomeni 69 % celotne mreže. S postavitvijo pospeškometra poleg seizmome-tra pa nismo samo povečali razpon dinamičnega območja zajemanja seizmičnih podatkov, ampak smo izboljšali tudi zanesljivost pridobivanja seizmoloških podatkov, tako na področju merjenja, kakor tudi na področju kvalitete kontrole seizmičnih produktov. Pri slednjem namreč oba sistema omogočata, da ju natančno primerjamo med seboj s tako imenovano soodvisno kontrolo. Abstract Since the goal of the seismic stations are to monitor the overall dynamics of the ground movement at the time of the earthquake, today seismometer and accelerometer are installed side by side. But because of the financial and technical reasons, it was planned in the year 2000, that only one fifth of all seismic station of Government seismic network will be equipped with both systems (Tasic et al, 2008). With the modernization of seismic acquisition units (Tasic et al 2016, 2017), which started in the year 2014, we were given the opportunity to equip other observatories with both systems. At the end of 2016, already eighteen seismic stations of the DMPO were equipped with both a seismometer and accelerome-ter, which in percentage represents 69% of the entire network. By installing the accelerometer in addition to the seismometer, we did not only increase the dynamic range of seismic data acquisition system at particular seismic station, but we improved the reliability of obtaining seismic data, both in the area of measurement reliability and in the quality of seismic products control. Uvod Nihanje tal zaradi potresa je lahko tako šibko, da ga zaznajo samo najbolj občutljivi seizmološki instrumenti, lahko pa je nihanje tal ob potresu tako močno, da povzroči rušenje objektov. Tako raznoliko dinamiko v nihanju tal ne moremo izmeriti samo z enim merilnikom, zato se danes na sodobnih potresnih opazovalnicah postavljajo istočasno seizmometri in pospeškometri. Namen potresne opazovalnice je spremljanje celovite dinamike nihanj tal ob potresu. Seizmometri so zelo občutljive merilne naprave in merijo že izredno majhno hitrost nihanja tal, vendar so pri močnih potresih lahko prekrmiljeni (slika 1). Zaradi tega se v njihovi neposredni bližini postavijo tudi pospeškometri (akcelerometri), ki so manj občutljivi na šibka nihanja tal (slika 2), a omogočajo merjenje večjih amplitud pospeškov nihanja tal. S tem dosežemo skupno dinamično območje seizmometra in pospeškometra 200 dB (Clinton, 2004). Dinamično območje je opredeljeno kot logaritemsko razmerje med največjim še pravilno zabeleženim signalom pospeškometra (Amax) in najmanjšim signalom (Amin), ki ga lahko seizmometer še zabeleži (kar je pravzaprav instrumentalni šum) in je podano v decibelih (Scherbaum, 2001). 48 0 01 I c > 100 Slika 1: Seizmometer na potresni opazovalnic LJU ni zmogel pravilno zabeležiti večjih amplitud nihanja tal ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 (Tasič, 2009), pospeškometer na isti lokaciji pa je potres ustrezno zabeležil. Potresna opazovalnica je bila okoli 90 kilometrov oddaljena od nadžarišča tega potresa. Figure 1: The seismometer at the seismic station LJU failed to correctly record the largest amplitudes of earthquake in the Soča Valley on 12 April, 1998 (Tasič, 2009), while the accelerometer at the same location did it correctly. The seismic station was about 90 kilometers from the epicentre of the earthquake. Slika 2: Na lokaciji potresne opazovalnice BOJS sta drug ob drugem nameščena seizmometer STS-2 podjetja Streckeisen in pospeškometer EpiSensor podjetja Kinemetrics. Slika prikazuje spektre močnostne gostote (PSD) za navpično komponento seizmometra (slika a) in pospeškometra (slika b). PSD-ji so nastali z zapisi iz decembra 2016 in so bili izračunani za vsako polno uro. Za primerjavo je z rdečo črtkano črto podan Petersonov (1995) model spodnjega nivoja seizmičnega nemira (P-NLNM), z modro črtkano pa slovenski model spodnjega nivoja nemira (SLO-NM) (Tasič, 2015). Slika b na preprost način kaže omejitve pospeškometra pri detekciji šibkih seizmičnih signalov, saj se spektri seizmometra in pospeškme-tra pokrivajo samo na območju povečanega seizmičnega nemira zaradi sekundarnega mikroseizma (ki nastanejo zaradi valovanja v oceanih, npr. Wiki, 2018). A pospeškometer lahko pri enem Hz zazna kar 240 krat večje amplitude nihanja tal kakor seizmometer. Figure 2: At location BOJS, seismometer STS-2 from Streckeisen (Switzerland) and the accelerometer EpiSensor from Kinemetrics (USA) are installed side by side. The power density spectra (PSD) for the vertical component of the seismometer (figure a) and the accelerometer (figure b) are presented. PSDs were computed in December 2016 and were calculated for each full hour. For comparison, the Peterson model (P-NLNM, red dotted line) of the lower level of seismic signal (Peterson, 1995) is given, and the Slovenian model of the lower level of seismic signal (SLO-NM, blue-dotted) is also presented. Figure b) shows in a simple way the limits of the accelerometer in the detection of weak seismic signals, since the spectra of the seismometer and the accelerometer are covered only at the area of secondary microseism. But on the other side, an accelerometer can (at 1 Hz) detect 240 times higher amplitudes of ground movements than a seismometer. Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri 49 BQJSZ JOflniori KH61T30 00 00UTC BOJS Z SDdfUBd 2015113000 00 UTC Posodobitve DMPO s pospeškometri V letu 2000 je Uprava RS za geofiziko (njen naslednik je Urad za seizmologijo) pri razvoju seizmološke merilne mreže določila, da bo zaradi finančnih omejitev poleg seizmometra samo na petih lokacijah državne mreže potresnih opazovalnic postavljen tudi pospeškometer. S posodobitvijo zajemalnih enot na DMPO, ki se je začela leta 2014 (prva faza se je zaključila leta 2016), smo opazovalnice opremili z zaje-malnimi enotami, ki lahko sprejemajo signal na šestih kanalih. S tem se nam je odprla možnost, da poleg treh kanalov za signal s seizmometra beležimo na dodatnih treh kanalih signal iz pospeškometra tudi na ostalih potresnih opazovalnicah DMPO. Tako je bilo do konca leta 2016 že osemnajst potresnih opazovalnic DMPO opremljenih tako s seizmometri kakor tudi z merilniki za močno nihanje tal oziroma pospeškometri (Sinčič in drugi, 2017). Leta 2016 imamo na potresnih opazovalnicah naslednje tipe seizmometrov (preglednica 1): CMG-3ESPC, CMG-3T, CMG-40T, STS-2; in naslednje tipe pospeškometrov (preglednica 1): EpiSensor ES-T (±2g), CMG-5TC (±2g), FBA-23 (±1g) (Sinčič in drugi, 2017). Črka 'g' v oklepajih (±2 g) in (±1 g) pomeni težni pospešek, sam izraz pa pomeni območje delovanja pospeškometra. Zaradi same zgradbe seizmometra oziroma pospeškometra je skupno dinamično območje odvisno od frekvence, a proizvajalci podajajo konstantno vrednost (Tasič, 2009), ki se giblje med 140 dB in 150 dB in je odvisna od seizmometra. Okvirno smo s pospeškometri povečali dinamično območje za 50 do 60 dB. Za enostavnejši pregled so v zadnjem stolpcu preglednice 1 podane še ocene, kolikokrat večjo amplitudo hitrosti nihanj tal pri enem Hz zabeleži pospeškometer v primerjavi s seizmometrom. S postavitvijo seizmometra in pospeškometra neposredno drug ob drugem smo pridobili tudi možnost, da s tako imenovano soodvisno kontrolo zelo natančno preverimo, kako meritev nekega izrazitejšega nihanja tal, ki bi moralo biti za oba sistema enako, odstopa med sistemoma. Ta postopek v primerjavi s kalibra-cijskimi signali ne prekinja meritve, saj je vhodni podatek že samo (srednje močno) seizmično nihanje tal. Leta 2016 smo kot vhodni podatek uporabili zapise močnih potresov v osrednji Italiji. S postopkom soodvisne kontrole lahko tudi natančno določimo, za koliko se vodoravni usmeritvi obeh sistemov med seboj razlikujeta. Problem, s katerim se srečujejo vsepovsod po svetu, je usmeritev sistemov proti severu v (globljih) jaških, saj lahko usmeritev seizmometra glede na geografski sever odstopa tudi do 3° (Ringler in drugi, 2013). Kadar naknadno postavljamo pospeškometer poleg seizmometra, ki se nahaja znotraj termoizolacijske posode in zato ni viden (Tasič in Mali, 2007, Mali in Tasič, 2011, Tasič in drugi, 2011 ), poteka usmeritev pospeškometra popolnoma neodvisno od usmeritve seizmometra. Zato lahko pride med pospeškometrom in seizmometrom do razlike v usmeritvi proti severu. Kakšna je ta razlika, lahko izračunamo s pomočjo postopka soodvisne kontrole (preglednica 1). S soodvisno kontrolo lahko ugotovimo tudi napake na sistemih. Tako smo s to metodo na potresni opazovalnici BOJS odkrili napako na kablu seizmometra, ter naknadno še prevelik zamik usmeritve v vodoravni ravnini med obema sistemoma. Med samim postopkom zamenjave kabla seizmometra je prišlo do nehotenega zasuka seizmometra za 12°. S podatki italijanskega potresa (potres 30. 10. 2016 z navorno magnitudo 6,5Mw) dva dni kasneje, smo to napako odkrili in odpravili. Na lokaciji potresne opazovalnice CRES smo ugotovili ter nato odpravili preveliko odstopanje v usmeritvi pospeškometra (7°) glede na seizmometer. Za odstopanje je bila »kriva« (naknadno ugotovljena) nepravilna usmeritvena oznaka na vrhu jaška, po kateri je bil pospeškometer usmerjen. Pomembnejši podatki soodvisne kontrole kvalitete so podani v preglednici 1, veljajo pa za konec leta 2016. V preglednici so podani korekcijski faktorji za vse tri med seboj pravokotne osi (X,Y,Z) in zamik usmeritve (kot), ki kaže, za koliko moramo pospeškometer zavrteti v smeri urinega kazalca, da bo njegova os X pokrita z osjo X seizmometra. Korekcijski faktorji nam povedo, za koliko moramo pomnožiti »izhod« pospeškometra, da bo po popravku usmeritve meril natančno enako nihanje tal kot seizmometer. Vsi parametri so izračunani v frekvenčnem območju med 0,2 Hz in 0,5 Hz. Z indeksom (1) smo označili lokacije, kjer smo v letu 2016 s soodvisno kontrolo odkrili ter nato popravili različne usmeritve, z indeksom (2) pa smo 50 I. Tasič, M. Mali Preglednica 1: Četrti in peti stolpec prikazujeta pomembnejše podatke pri soodvisni kontroli pospeškome-tra in seizmometra. Zamik usmeritve pove, za koliko moramo zavrteti pospeškometer v vodoravni ravnini, da se bo njegova koordinantna os X pokrila s koordinatno osjo X seizmometra. Korekcijski faktor pove, za koliko bi morali pomnožiti izhod iz pospeškometra po popravku usmeritve, da bi v frekvenčnem območju med 0,2Hz in 0,5Hz (Tasič in Runovc, 2011) beležil natančno enako nihanje kot seizmometer na tej lokaciji. Za enostavnejši vpogled v povečanje dinamičnega območja s pomočjo pospeškometrov je v zadnjem stolpcu še ocena, kolikokrat večjo amplitudo hitrosti nihanja tal pri enem Hz zabeleži pospeškometer v primerjavi s seizmometrom. Table 1: The fourth and fifth columns of the table represent important outputs of the »interdependent control«. Relative rotation tells us how much we need to rotate the accelerometer in a horizontal plane so that its coordinate axis X is covered by the X coordinate axis of the seismometer. After rotation, all three outputs from the accelerometer need to be multiplied by the correction factors, in order to detect the same ground motion as a seismometer (in the frequency range between 0.2 Hz and 0.5 Hz). The last column represents the simpler insight of the increased dynamic range (at 1 Hz) by accelerometers regards to the corresponding seismometer. oznaka seizmometer pospeškometer korekcijski faktor deviacija orientacije max / max., posp se.z code seismometer accelerometer corrections EW NS Z angle deviation maxacc / max . acc se.s BOJS STS-2 EpiSensor 0,98 0,99 0,99 -1.6° (1) 240 CEY CMG-3ESPC FBA-23 1,05 1,06 1,01 -0.8° 363 CADS CMG-3ESPC CMG-5TC 1,01 1,00 1,02 -3.3° 363 CRES STS-2 EpiSensor 0,98 0,98 0,99 0.4° (1) 240 CRNS CMG-3ESPC CMG-5TC 1,01 1,00 1,01 1.7° 363 GBAS CMG-3ESPC CMG-5TC 1,02 1,01 1,03 0.1° 363 GOLS CMG-40TBH FBA-23 0,95(2) 0,98(2) 1,02(2) -166.8° (2) 142 GORS CMG-3T EpiSensor 0,99 0,98 0,99 1.3° 281 KOGS CMG-3T EpiSensor 0,99 0,99 0,99 2.5° 281 LEGS CMG-40TBH FBA-23 0,97(2) 1,01(2) 1,02(2) 16.4° (2) 142 LJU STS-2 EpiSensor 0,99 1,00 0,98 0.3° 240 MOZS CMG-3ESPC CMG-5TC 1,00 1,01 1,03 -0.6° 363 PDKS CMG-40TBH FBA-23 1,01(2) 1,10(2) 1,01(2) -204.8° (2) 142 PERS CMG-3ESPC CMG-5TC 1,01 1,01 1,02 0.2° 363 SKDS STS-2 EpiSensor 0,99 0,99 0,99 -0.3° 240 VISS CMG-3T CMG-5TC 1,00 1,01 1,02 -0.4° 281 VOJS CMG-3ESPC CMG-5TC 0,99 0,99 1,02 -0.6° 363 VNDS CMG-3T EpiSensor 0,96(2) 0,95(2) 0,96(2) 219.5° (2) 281 Posodobitev državne mreže potresnih opazovalnic s pospeškometri 51 označili podatke iz tistih lokacij, kjer so seizmometri v vrtini, pospeškometri pa na površini. Ti podatki so zaradi večje oddaljenosti med obema sistemoma manj zanesljivi kot nakazuje število decimalk. Sklepne misli S kombinacijo pospeškometra in seizmometra tako dosežemo, da je oprema na potresnih opazovalnicah sposobna zajemati zelo šibke in tudi zelo močne seizmične signale. Kot primer, največja amplituda hitrosti nihanja podlage, ki jo seizmometer STS-2 lahko zabeleži, je 1,3 cm/s, medtem ko pospeškometer EpiSensor ES-T z območjem ±2 g lahko pri 1 Hz zabeleži 240-krat večjo amplitudo hitrosti nihanja tal. Istočasno pa s kombinacijo dveh merilnikov nihanj tal na eni lokaciji dosežemo tudi večjo neodvisnost potresne opazovalnice, saj v primeru izpada (okvare) enega senzorja dobimo vsaj delne podatke iz drugega sistema. Literatura Clinton, J. F., 2004. Modern Digital Seismology Instrumentation, and Small Amplitude Studies for the Engineering World, PhD Thesis, California Institute of Technology. Mali, M. in Tasič, I., 2011. Vpliv temperaturnih sprememb na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov, Potresi v letu 2010, Ljubljana. Ringler A. T., Hutt C. R., Persefield K., Gee L. S., 2013, Seismic Station Installation Orientation Errors at ANSS and IRIS/USGS Stations. Seismological research Letters, 84(6) DOI: 10.1785/0220130072 ... Peterson, J., 1993. Observations and modeling of seismic background noise. USGS, Open-File report 93322. U.S. Geological Survey Scherbaum, F., 2001. Of Poles and Zeros: Fundamentals of Digital Seismology. Springer Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M.,2017. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2016. Potresi v letu 2016 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo. Tasič I., 2009. Lastnosti seizmološke opreme državne mreže potresnih opazovalnic, Ujma, 22, 140-144. Tasič I., 2015. Spodnja raven seizmičnega šuma v Sloveniji, Ujma, 29, 343-349. Tasič I. in Mali M., 2007. Stabilnost temperature v seizmičnem jašku, Potresi v letu 2006, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pančur, L., 2011. Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., 2016. Zajemalna enota Quanterra Q330HRS; preliminarni test šestih enot. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50-54. Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., Uran, B., Sinčič, P., Prosen. J., 2017. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2016. Potresi v letu 2016 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo. Tasič, I. in Runovc, F, 2011, Seismometer self-noise estimation using a single reference instrument, Journal of Seismology. DOI: 10.1007/s10950-011-9257-4. Wiki: https://en.wikipedia.org/wiki/Microseism (dostopano: januar 2018). Kazalo 52 I. Tasič, M. Mali Tamara Jesenko, Mladen Živčic Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic Some Results of Modernization of the National Seismic Network Povzetek V letih 1996/1997je bila v Sloveniji vzpostavljena prva mreža digitalnih potresnih opazovalnic, sestavljalo jo je 6 opazovalnic. Med letoma 2001 in 2008 pa je bila mreža posodobljena in razširjena na 26 opazovalnic. Od leta 1997 do 2016 so potresne opazovalnice v Sloveniji zabeležile preko 45000 lokalnih potresov. Zaradi večjega števila opazovalnic in boljše pokritosti slovenskega ozemlja, tudi na račun začasno postavljenih prenosnih opazovalnic in enostavnejšega dostopa do tujih podatkov, se je odstotek lociranih šibkih potresov povečal. Boljša je tudi natančnost lokacije nadžarišča. Z različnim naborom opazovalnic smo izračunali osnovne parametre potresov in jih med seboj primerjali, ter preverili, kaj bi dobili, če bi uporabili le podatke z opazovalnic, ki so v Sloveniji in njeni okolici delovale leta 1982. Uvod Abstract In 1996/1997, the first seismic network of digital stations was established in Slovenia and consisted of 6 stations. Between 2001 and 2008 the network was modernised and extended to 26 stations. From 1997 till 2016 Slovenian seismic stations recorded more than 45000 local earthquakes. The percentage of located small earthquakes increased due to the increased number of stations and better coverage of Slovenian territory and also due to temporarily portable stations and easier access to data from foreign stations. The accuracy of the epicentre location is also better. We calculated some earthquake parameters with different number of included stations and compare them. Also we examined the results if we would use only data from stations that operated in Slovenia and its surroundings in 1982. V 21. stoletju je razvoj modernih tehnologij dobro prevetril tudi področje seizmologije. Analogni seizmografi z zapisom na papir se umikajo med muzejske eksponate, vedno večje število digitalnih, opremljenih z modernimi instrumenti, pa omogoča natančnejše in občutljivejše beleženje nihanja tal ter prenos podatkov v stvarnem času v središča za obdelovanje podatkov. Razvoj komunikacijskih omrežij omogoča povezovanje v mreže potresnih opazovalnic, ne samo znotraj državnih meja, ampak tudi širše v t. i. virtualne mreže (mednarodna izmenjava podatkov v realnem času). Tudi v Sloveniji je bilo tako. Med letoma 1997 in 2001 je bilo s središčem za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani preko telefonske linije (klicne ali najete) povezanih 6 digitalnih opazovalnic (Sinčič in drugi, 2009). Slabo pokritost zahodnega dela Slovenije je omilila opazovalnica na Vojskem (VOY), sicer opremljena z analognim seizmografom (slika 1a). Število, razporeditev opazovalnic in način povezave s SOP niso več zadoščali pričakovanju javnosti po čim hitrejšem odzivu po potresu, kar se je izkazalo tudi v primeru potresa, ki je na velikonočno nedeljo aprila 1998 prizadel Posočje (MLV = 5,6). Izmed slovenskih opazovalnic je bila nadžarišču najbližja ravno opazovalnica na Vojskem (oddaljena cca. 35 km) z zapisom na papir. Za analizo teh zapisov je bila potrebna prisotnost osebja, priprava seizmogramov za analizo pa je bila zamudna. Zaradi menjave papirja v seizmografu bi lahko prišlo tudi do izgube zapisa morebitnih popotre-sov, ki bi se zgodili v času menjave papirja. Druga najbližja opazovalnica je bila nameščena na Golovcu v Ljubljani (LJU), oddaljena cca. 70 km od nadžarišča. Javnost je pričakovala točne podatke v čim krajšem času, česar ob obstoječi infrastrukturi nismo mogli zagotoviti. 53 47 00' 46'30' 46 00' 45'30' J--X AUSTRIA ^ Maribor ^ * Murskafoobota JesifiitlT ^-v^v * Velenje ]| Kranj +Cetje r—J^^ > \ , Ljubljana __«VOY p Novci Gorica DOES ®CESSi 1 t- #CEY Nova Mcvta^s ^ •VI v- r 0 50 13'30' 1400' 14'30' 15'00' 15'30' 1600' 16 30' Slika 1: Slovenske potresne opazovalnice, vključene v sistem hitrega obveščanja (zgoraj) do leta 2001 in (spodaj) do leta 2016. Z rdečimi kroga so označene digitalne opazovalnice, z zelenim pa analogna opazovalnica (VOY). Figure 1: Slovenian seismic stations for rapid earthquake alerting a) till 2001 (above), and in 2016 (below). Digital stations are marked with red circles, the analogue one (VOY) with green. 54 T. Jesenko, M. Živčic Slika 2: Število delujočih digitalnih opazovalnic v posameznem letu v Sloveniji med zaključno fazo prenove državne mreže potresnih opazovalnic (2001-2008). Figure 2: Number of working digital stations per year in Slovenia during final stage of the modernization of Seismic network of Slovenia (2001-2008). Posodobitev slovenske mreže potresnih opazovalnic je bila že dlje časa načrtovana, vendar razpoložljiva sredstva tega niso dopuščala. Po potresu leta 1998 pa je Vlada RS zagotovila zadostna finančna sredstva za njeno izvedbo (Vidrih in drugi, 2006). Po pripravljalnih delih (priprava projekta, opredelitev časovnega in finančnega načrta, izbor lokacij opazovalnic, nakup zemljišč in gradnja opazovalnic, izbor in nakup novih merilnikov ...) je od 2001 do 2008 prenova prešla v zaključno fazo. Najprej je bila posodobljena oprema središča za obdelavo podatkov in vzpostavljene povezave, ki omogočajo sproten prenos podatkov z opazovalnic v SOP. Hkrati je bila leta 2001 zamenjana oprema na treh že obstoječih opazovalnicah (CEY, DOBS, LJU). Nato so postopno (2002-2008) začele delovati preostale na novo zgrajene opazovalnice (slika 2). Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) danes sestavlja 26 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Sinčič in drugi, 2009; Vidrih in drugi, 2006). Dopolnjuje jo še nekaj začasnih opazovalnic z enako opremo in neprekinjenim prenosom podatkov. Opazovalnici na Cesti pri Krškem (CESS) in v meteorološki opazovalnici na Lisci (LISS) sta delovali tudi leta 2016, medtem ko je bila opazovalnica pri Braniku na Muti (BISS) konec leta 2015 ukinjena (slika 1b). Sodobne internetne povezave omogočajo tudi sprotno zbiranje in prenos podatkov v SOP z nekaterih tujih potresnih opazovalnic, predvsem iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska). Vsi ti zapisi, zbrani v stvarnem času v SOP, omogočajo samodejno računanje lokacije in magnitude potresa, informiranje seizmologov o dogajanju preko kratkih sporočil (SMS) ter elektronskih sporočil. Vsa ta sporočila so v pomoč seizmologom pri obveščanju javnosti (preko spletne strani, elektronske pošte, družbenih medijev) v čim krajšem času po močnejšem dogodku. Za spremljanje potresne dejavnosti na območju Slovenije deluje poleg DMPO tudi mreža opazovalnic za zapisovanje močnejših tresljajev tal, po močnejšem potresu pa v bližini nadžarišča postavimo tudi nekaj začasnih opazovalnic, kar omogoča analizo in natančnejšo določitev lokacije zelo šibkih potresov. Konč- Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 55 ne analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah v Sloveniji (stalne in začasne opazovalnice ter opazovalnice za zapisovanje močnejših tresljajev tal), so dopolnjene še z vsemi dostopnimi podatki z opazovalnic v sosednjih državah. Potresi v Sloveniji 1997-2016 Za dvajsetletno obdobje, od leta 1997 (ko je delovalo 6 digitalnih opazovalnic s slike 1a) do leta 2016, imamo na Uradu za seizmologijo zbrane podatke za več kot 45000 lokalnih potresov (ARSO, 2017a). Kot lokalne potrese pojmujemo tiste, katerih nadžarišča so znotraj slovenske državne meje ali pa so od nje od- 6000 4000 | 3000 ° 1 2000 1000 1997 190S 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 200S 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leto I Year 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 200S 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Leto/Year Slika 3: a) Letno število zabeleženih lokalnih potresov za obdobje 1997-2016 (oranžno - vsi lokalni potresi, modro - lokalni potresi z izračunanim žariščem); b) Odstotek lokalnih potresov, ki smo jim lahko v posameznem letu izračunali lokacijo žarišča (1997-2016). Figure 3: a) Number of recorded local earthquakes per year for 1997-2016 (orange - all local events, blue - only local events with calculated hypocentre); b) The percentage of local events per year with calculated hypocentre (1997-2016). 56 T. Jesenko, M. Živčic o 5 -2 -I-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,— 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Čas I Time Slika 4: Porazdelitev lociranih lokalnih potresov po času in magnitudi (1997-2016) Figure 4: Time and magnitude distribution of local earthquakes (1997-2016). daljena največ 50 km. Število lokalnih potresov, pri čemer so upoštevani tako glavni potresi kot tudi pred-in popotresi, se spreminja po letih, vsem tudi nismo mogli določili lokacije žarišča (slika 3a). Za izračun le-te potrebujemo podatke z vsaj treh opazovalnic. Za 77 % vseh zabeleženih lokalnih potresov v obdobju 1997-2016 smo lahko izračunali lokacijo žarišča. V posameznem letu se je delež lokalnih potresov z izračunanim žariščem poviševal do leta 2008, torej do leta, ko je bila prenova mreže potresnih opazovalnic v Sloveniji zaključena, nato se je ustalil okoli 90 % (slika 3b). Po številu lokalnih potresov (slika 3a) izstopata leti 2004 in 2014. Leta 2004 se je 12. julija zgodil potres v Posočju z magnitudo (MLV) 4,9, leto 2014 pa sta zaznamovala potres 13. marca v Suhi Krajini z magnitudo 3,7 in potres 22. aprila pri Pivki z magnitudo 4,3. Močnejšim potresom praviloma sledi večje število šibkejših popotresov, ki smo jih zabeležili in tudi locirali s pomočjo začasno postavljenih prenosnih potresnih opazovalnic. Te postavimo v bližini nadžarišča, da lahko zabeležimo tudi zelo šibke potrese. Vsled tega bi pričakovali znaten porast potresov tudi v letu 1998, saj se je takrat zgodil najmočnejši potres obdobja 1997-2016, potres 12. aprila v Posočju z magnitudo 5,6 (sliki 3a in 4). Če ga primerjamo z letom 2004, bi pričakovali precej več potresov. Aktiviralo se je isto potresno območje, potres pa je bil 10-krat močnejši. Navideznemu pomanjkanju potresov leta 1998 je botrovalo več dejavnikov. Delovalo je manj opazovalnic (ne le v Sloveniji, ampak tudi v njeni okolici), bile so bolj oddaljene od žarišča (slika 5) in zato niso zabeležile šibkejših popotresov. Zelo pomemben dejavnik je tudi način prenosa in zbiranja podatkov v SOP. Obstoječe telefonske linije takrat niso omogočale neprekinjenega prenosa podatkov. Prenašali so se le tisti izseki zapisov, ki so zadostili nastavitvam občutljivosti proženja na opazovalnici. Pri nastavitvah občutljivosti sistema se je bilo potrebno izogniti prepogostemu proženju ob vsakemu nezaželenemu šumu (veter, vozila, človeška dejavnost ...), a se je na račun tega izgubilo tudi precej zapisov šibkejših potresov. Na sliki 4 lahko vidimo, da je bilo do leta 2002 zabeleženih in lociranih malo šibkih potresov (MLV < 1,0). Leta 2002 se je število digitalnih opazovalnic povečalo s 6 na 14 in leto Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 57 Slika 5: Porazdelitev oddaljenosti najbližje slovenske stalne digitalne opazovalnice leta 1998 od nadžari-šča potresov leta 1998, izražena v odstotkih. Figure 5: Distribution of earthquakes in Slovenia in 1998 with respect to distance between epicentre location and the nearest Slovenian permanent digital station (operating in year 1998), in percentage. kasneje na 19 (slika 2), kar je skupaj z novim načinom zajemanja in hranjenja podatkov (neprekinjen zapis) omogočalo lociranje tudi šibkejših potresov. Pričakovali bi tudi, da bo število potresov leta 2004 večje kot leta 2014. V obeh letih smo prejemali neprekinjene zapise z opazovalnic, a so kljub temu, da DMPO v letu 2004 še ni bila dokončana, nadžarišču močnega potresa 12. julija 2004 najbližje opazovalnice (CADS, GORS, ROBS) že delovale. V obeh primerih so bile dodatno postavljene začasne prenosne opazovalnice v bližini nadžarišča potresa. Razlika je v tem, da so bili leta 2014 analizirani in locirani vsi potresi, zabeleženi vsaj na treh opazovalnicah, vključno z začasnimi, medtem ko ta naloga, zaradi velikega števila popotresov, za leto 2004 še ni zaključena. Predvsem to velja za potrese z MLV < 1,0 (slika 6), medtem ko je v primeru potresov z MLV > 1,0 slika bolj realna (slika 7). Tu se izkaže še ena prednost neprekinjenega zapisa. Zapisi so v celoti shranjeni, le analizirati jih je treba in dodati podatke v katalog potresov. Za obdobje pred letom 2001, ko tak sistem zajemanja podatkov še ni bil vzpostavljen, pa tega ne bo mogoče narediti. Zmogljivost stare in nove mreže potresnih opazovalnic Staro mrežo v naši analizi sestavlja 6 digitalnih opazovalnic, ki so delovale že leta 2001, novo mrežo pa 26 opazovalnic DMPO ter 3 začasne opazovalnice BISS, CESS in LISS (sliki 1a in 1b). Za primerjavo učinkovitosti stare in nove mreže smo izbrali leto 2013, ki po številu lokalnih potresov ni izstopalo (slika 2a). Prenova DMPO je bila takrat že zaključena, z vseh opazovalnic so se neprekinjeni podatki prenašali v realnem času, delovale pa so še vse digitalne opazovalnice stare mreže. Izbrali smo le tiste lokalne potrese, ki imajo nadžarišče znotraj slovenskih meja ali v njeni neposredni bližini (2229 dogodkov; slika 8; ARSO, 2017a). Uporabili smo reprezentativen katalog potresov, pri katerem smo za izračun lokacij uporabili vse 58 T. Jesenko, M. Živčic Slika 6: a) Letno število zabeleženih lokalnih potresov z MLV< 1,0 za obdobje 1997-2016 (oranžno - vsi lokalni potresi, modro - lokalni potresi z izračunanim žariščem); b) Odstotek lokalnih potresov z MLV < 1,0, ki smo jim lahko v posameznem letu izračunali lokacijo žarišča (1997-2016). Figure 6: a) Number of recorded local earthquakes with MLV < 1,0 per year for 1997-2016 (orange - all local events, blue - only local events with calculated hypocentre); b) The percentage of local events with M V< 1,0 and calculated hypocentre in each year (1997-2016). razpoložljive podatke (s stalnih in začasnih slovenskih ter tujih opazovalnic), da smo s tem zagotovili čim bolj točen izračun osnovnih parametrov potresa (čas, lokacija, globina, magnituda). Nato smo privzeli, da imamo na voljo le podatke z opazovalnic stare oz. nove mreže (6 oz. 29 opazovalnic) in izračun ponovno naredili z obema konfiguracijama ter rezultate primerjali z reprezentativnim katalogom. V primeru, ko imamo na voljo podatke le s 6 opazovalnic stare mreže, lahko izračunamo lokacijo nadžari-šča samo za 231 potresov (10 %) reprezentativnega kataloga, od tega le za 3 % tistih z magnitudo manjšo od 1,0 (sliki 9 in 10, zgoraj). Le 7 % potresov ima vsaj eno opazovalnico bližje kot 15 km od nadžarišča Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 59 Slika 7: a) Letno število zabeleženih lokalnih potresov z MLV> 1,0 za obdobje 1997-2016 (oranžno - vsi lokalni potresi, modro - lokalni potresi z izračunanim žariščem); b) Odstotek lokalnih potresov z MLV > 1,0, ki smo jim lahko v posameznem letu izračunali lokacijo žarišča (1997-2016). Figure 7: a) Number of recorded local earthquakes with MLV > 1,0 per year for 1997-2016 (orange - all local events, blue - only local events with calculated hypocentre); b) The percentage of local events with Mlv > 1,0 and calculated hypocentre in each year (1997-2016). potresa (slika 11), kar 58 % potresov reprezentativnega kataloga pa ni bilo zabeleženih na nobeni izmed teh šestih opazovalnic. Pri upoštevanju podatkov z 29 opazovalnic nove mreže smo izračunali lokacijo nadžarišča za 1974 potresov (89 %) reprezentativnega kataloga in za 77 % tistih z magnitudo manjšo od 1,0 (slika 9, spodaj). Tisti potresi, ki jim nismo mogli izračunati lokacije nadžarišča, so šibki in večinoma na obmejnem območju (slika 10, zgoraj). Na teh območjih si pri lociranju dogodkov pomagamo s podatki tujih potresnih opazovalnic ali pa z začasno postavljenimi opazovalnicami. Leta 2013 je bila zaradi povečane potresne aktivnosti v Suhi 60 T. Jesenko, M. Živčic Slika 8: Nadžarišča lokalnih potresov leta 2013. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Figure 8: Epicentres of local earthquakes in year 2013. Coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV. Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 61 Slika 9: Nadžarišča lokalnih potresov leta 2013, lociranih s 6 opazovalnicami - stare (zgoraj) oz. z 29 opazovalnicami - nove (spodaj) mreže potresnih opazovalnic. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 9: Epicentres of local earthquakes in year 2013 located with 6 stations of old (above) or 29 stations of new (below) network of seismic stations. Coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV 62 T. Jesenko, M. Živčic w 46 00' IS'301 AVSTRIJA ® / f Ljubljana < f o ° \ 1 ? r o V_,_ ' -- ■l'rintit s / / % ^ \ \ ~ wSantGarici) < / i i • V, r\ Srni* M titers _ n ^ _ o sa ia'30' U"W 1430' 1500' 1530' 1600' 1830' Magnituda °OQ I, ) ( ) MLV , 2 3 "TT V.?.. / Globina d s 10 is 20 40 km Slika 10: Nadžarišča lokalnih potresov reprezentativnega kataloga (leto 2013), ki jih nismo mogli locirati s 6 opazovalnicami - stare (zgoraj) oz. 29 opazovalnicami - nove (spodaj) mreže potresnih opazovalnicami. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 10: Epicentres of local earthquakes from the representative catalogue (year 2013) which could not be located with old (above) or new (below) network of seismic stations. Coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 63 Krajini v Seču postavljena začasna prenosna opazovalnica (Sinčič in drugi, 2014), s pomočjo katere smo lahko izračunali nadžarišča tudi nekaterim zelo šibkim potresom na tem območju. Le s podatki z 29 opazovalnic nove mreže tega ne bi mogli storiti (slika 10, desno). Preverili smo tudi, za koliko se spremeni lokacija nadžarišča (sliki 12 in 13), magnituda (slika 14) in globina potresa (slika 15), če upoštevamo manjši nabor opazovalnic. Na sliki 13 so prikazani potresi, pri katerih je razlika v lokaciji nadžarišča več kot 15 kilometrov (v primeru stare mreže). Na levi sliki so prikazane lokacije nadžarišč teh potresov iz reprezentativnega kataloga. Na desni sliki je dodan še premik in na novo izračunana lokacija nadžarišča. Opazimo lahko, da se je poleg lokacije nadžarišča večini potresov spremenila tudi globina žarišča. Globina žarišča je zelo občutljiv (težko določljiv) parameter potresa. Bolje ga lahko določimo, če imamo opazovalnico čim bližje nadžarišču, kar z majhnim številom opazovalnic težko dosežemo. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj ob močnejšem potresu v bižino njegovega nadžarišča postavimo eno ali več prenosnih začasnih opazovalnic. Lokalno magnitudo MLV določimo iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na opazovalnici in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. Magnituda potresa pa je povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Vse opazovalnice, ki smo jih uporabili pri izračunu magnitude potresa v reprezentativnem katalogu, so upoštevane tudi pri računanju magnitude potresa z 29 opazovalnicami nove mreže potresnih opazovalnic. V tem primeru je sprememba magnitude potresa posledica spremembe lokacije potresa. Zaradi spremenjene lokacije potresa se spremeni oddaljenost posamezne opazovalnice od nadžarišča potresa. Pri 6 opazovalnicah stare mreže pa na razliko v magnitudi vpliva tudi manjše število opazovalnic, vključenih v izračun. Podobno, kot smo primerjali staro digitalno mrežo in DMPO, lahko simuliramo tudi natančnost predhodne mreže analognih opazovalnic, ki je delovala že v letu 1982. Takrat sta v Sloveniji delovali le dve opazovalnici, v Ljubljani (LJU) in v Cerknici (CEY), obe le z zapisom na papir. Brez podatkov s tujih opazovalnic, ki Slika 11: Odstotek lociranih lokalnih potresov (leto 2013) glede na oddaljenost najbližje opazovalnice od nadžarišča potresa, za nabor stare (rdeče) in nove (zeleno) mreže potresnih opazovalnic. Figure 11: The distribution of the number of located local earthquakes in Slovenia (year 2013) with respect to the distance of the nearest Slovenian station from the epicenter in case of old (red) and new (green) network of seismic stations, expressed in percentage. 64 T. Jesenko, M. Živčic Slika 12: Porazdelitev lokalnih potresov (leto 2013) glede na razdaljo med lokacijo nadžarišča iz reprezentativnega kataloga in kataloga, izračunanega s staro (a) oz. novo (b) mrežo potresnih opazovalnic. Figure 12: The distribution of earthquakes in Slovenia (year 2013) with respect to the distance between epicenter location of the representative catalogue and the catalogue calculated from the old (a) and the new (b) network of seismic stations, in percentage. jih v tem času tudi ni bilo veliko, določitev lokacije žarišča potresa ni bila mogoča. Primerjavo smo opravili na katalogu potresov za leto 2013, ki so imeli lokalno magnitudo vsaj 1,5 (147 dogodkov). Ko smo na novo računali lokacijo žarišča potresov na podlagi podatkov takrat delujočih opazovalnic (ARSO, 2017b), se je izkazalo, da za 54 % dogodkov tega ni moč storiti. Za preostale smo preverili, za koliko se spremeni lokacija nadžarišča. Pri 5 % je bila razlika manj kot 1 km, štirim potresom (3 %) pa se je lokacija nadžarišča spremenila za več kot 15 km (slika 16). Sami odstotki nas lahko tudi zavedejo, saj nam ne prikažejo tega, da se je npr. eno nadžarišče premaknilo za 92 kilometrov. Namesto v bližini Zidanega mostu je bila lokacija nadžarišča v bližini Bača pri Podbrdu. Take ekstremne napake nas opomnijo, da je treba biti pri vrednotenju zgodovinskih podatkov še posebno previden. Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 65 47 00' 46'30' 4600' <15 30' AVSTfl IJA \ M J % nv-' 1 h \ ^vO ^FSffif s« ( *VWr K K'.mi < f — JI.VmVj .1 < ( 1- ( O %: • 'i/Yx yL if f S ^ _ V i 0 90 -rSJ «Ž Magniluda MLV :?90O 0 S 10 15 20 40 km Slika 13: Žarišča lokalnih potresov reprezentativnega kataloga leta 2013, pri katerih je razlika v lokaciji nadža-rišča med reprezentativnim katalogom in katalogom, izračunanim s 6 opazovalnicami stare mreže, večja od 15 km (zgoraj); na spodnji sliki pa smo jim dodali še nadžarišča, izračunana s temi 6 opazovalnicami. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 13: Epicentres of local earthquakes in year 2013 of the representative catalogue with more than 15 km distance between epicentre location from representative catalogue and the catalogue calculated with 6 stations of old network (above). On the picture below epicentres recalculated with these 6 stations are included. Coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MLV. 66 T. Jesenko, M. Živčic Slika 14: Odstotek potresov (leto 2013) glede na absolutno razliko v magnitudi potresa med reprezentativnim katalogom in katalogom, izračunanim s 6 (rdeče) oz. 29 (zeleno) opazovalnicami, izraženo v odstotkih. Figure 14: The distribution of number of the earthquakes in Slovenia (year 2013) with respect to the absolute difference in the magnitude of the earthquake from the representative catalogue and the catalogue calculated with 6 (red) and 29 (green) stations, expressed in percentage. Slika 15: Odstotek potresov (leto 2013) glede na absolutno razliko v globini žarišča potresa med reprezentativnim katalogom in katalogom, izračunanim s 6 (rdeče) oz. 29 (zeleno) opazovalnicami, izraženo v odstotkih. Figure 15: The distribution of number of the earthquakes in Slovenia (year 2013) with respect to the absolute difference of focal depth of the earthquake from the representative catalogue and the catalogue calculated with 6 (red) and 29 (green) stations, expressed in percentage. Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic 67 Zaključek Med 2001 in 2008 je v Sloveniji potekala zaključna faza prenove mreže potresnih opazovalnic. Povečalo se je število stalnih digitalnih opazovalnic, nov je tudi način prenosa in hranjenje podatkov v SOP. Za obdobje 1997-2016 imamo v katalogu potresov zbranih podatkov za več kot 45.000 potresov, največ za leti 2004 in 2014, ko je bila prenova že v teku oz. zaključena. Primerjava učinkovitosti stare in nove mreže, pri kateri smo se omejili le na lokacijo opazovalnic ene in druge mreže, je pokazala, da se je z večjim številom opazovalnic povečalo število zabeleženih in lociranih potresov, predvsem tistih z magnitudo manjšo od 1,0. Pri večjem številu opazovalnic je večja verjetnost, da jih bo več zabeležilo potres, s tem pa bo tudi določitev lokacije potresa bolj točna. Pri zgodovinskih potresih se lahko zgodi, da je ob majhnem številu opazovalnic, ki so zabeležile potres, in njihovi neprimerni razporeditvi, izračunana lokacija nadžarišča potresa popolnoma napačna. Literatura ARSO, 2017a. Baza potresov, 1997-2016. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana ARSO, 2017b. Bilten potresov, 1982. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana Sinčič, P., Vidrih, R., Tasič, I., Živčic, M., Mladenovič, B., 2009. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2008. Potresi v letu 2008, Agencija RS za okolje, Ljubljana Sinčič, P., Tasič, I., Živčič, M., 2014. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2013, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčič, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. ■fj^ Kazalo 68 T. Jesenko, M. Živčič Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic v ^^m ■ v V ■ m m m v ■ V ■ ■ g ■ ■ ■ ■ Zarišem mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2016 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2016 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2016 zgodili v Sloveniji, smo iz seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri šestih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma. Lokalna magnituda (MLV) obravnavanih potresov je bila v razponu od 2,4 do 3,4. Žariščni mehanizem obravnavanih potresov je ali zmik ali nariv s poudarjeno zmično komponento. Navajamo tudi rešitev žariščnega mehanizma najmočnejšega potresa, ki so jo določili v tujini. Uvod Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2016. Enough data to determine fault plane solutions was available for 6 events with local magnitudes ranging from MLV = 2.4 to 3.4. Focal mechanisms are found to be mostly of strike - slip or transpressive type. Fault plane solution of the strongest earthquake from foreign institutions is given for comparison. Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljeni postopek temelji na določitvi smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgostitev (kompresijo) ali razredčitev (dilatacijo). Metodo (Snoke in sod., 1984), ki smo jo uporabili, smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar, Živčic, 2008 in 2011). Rezultati V tem prispevku podajamo parametre žariščnega mehanizma šestih potresov, ki so se zgodili v Sloveniji leta 2016. Za določitev žariščnega mehanizma potrebujemo zadostno število seizmogramov, s katerih lahko odčitamo smer vstopa valovanja na navpični komponenti zapisa posamezne opazovalnice. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je bilo od potresa do potresa različno. Med izbranimi potresi je imel največjo magnitudo (MLV = 3,4) potres, ki se je zgodil 9. aprila ob 13.02 po UTC v bližini Brežic. Smer vstopnega valovanja pri tem potresu smo določili na seizmogramih devetinštiridesetih opazovalnic. Najbolj oddaljena opazovalnica je bila od žarišča potresa oddaljena 390 km. Potresu z magnitudo MLV = 2,4, ki se je zgodil 25. januarja pri Trebnjem, smo odčitali devetindvajset vstopov, kar je bilo med šestimi obravnavanimi potresi najmanj. Parametri žariščnega mehanizma šestih potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego opazovalnic in odčitano smerjo vstopa vzdolžnega valovanja so predstavljene v stereografski projekciji na spodnjo poloblo na sliki 2. Pri določanju parametrov žariščnega mehanizma potresa smo na Uradu za seizmologijo (ARSO) uporabili metodo (Snoke in sod., 1984), ki temelji na smeri prvih premikov vzdolžnega potresnega valovanja na lokacijah potresnih opazovalnic. 69 Preglednica 1: Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2016. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov neskladnih z rešitvijo. Table 1: Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2016. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T is minimum pressure axis, respectively. Np is the number of P-wave first motion polarities used. Nnp is number of inconsistent P-wave first motion polarities. datum čas (UTC) zem. širina zem. dolž. globina ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp hh.mm °N °E km mlv smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon število vstopov napačni vstopi date time (UTC) lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 P T Np Nnp hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge polarities wrong polarities 25. 1. 2016 20.17 45,97 14,96 10 2,4 60 90 0 330 90 -180 15 0 105 0 29 0 22. 3. 2016 02.12 45,92 15,37 2 2,7 46 45 45 281 60 125 346 8 242 59 35 1 9. 4. 2016 13.02 45,92 15,60 8 3,4 244 59 60 112 42 130 355 9 103 63 49 2 23. 5. 2016 00.10 46,08 14,78 13 2,6 232 61 28 128 66 148 181 3 88 39 39 0 8. 9. 2016 17.33 46,15 14,97 14 2,4 219 74 -11 312 79 -164 176 19 85 4 31 0 16. 9. 2016 16.15 46,08 14,62 14 2,6 257 54 59 123 46 125 8 4 108 65 31 0 Slika 1: Lokacije šestih močnejših potresov na ozemlju Slovenije v letu 2016 z njihovim žariščnim mehanizmom. Obarvani kvadranti predstavljajo zgostitev, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 1: Locations and fault plane solutions of six earthquakes with epicentres in Slovenia in 2016. Coloured quadrants represent compression, colour represents focal depth and size represents local magnitude MLV Z metodo inverzije tenzorja potresnega navora je potresu 9. aprila ob 13.02 po UTC pri Brežicah določila parametre žariščnega mehanizma tudi univerza Saint Louis University v ZDA (EAS SLU, 2016). Povzetek parametrov njihove rešitve je zbran v preglednici 2. Preglednica 2: Parametri žariščnega mehanizma za potres 9. aprila 2016 ob 13.02 UTC, določeni z inverzijo tenzorja potresnega navora na EAS SLU v ZDA (EAS SLU, 2016) Table 2: Focal mechanisms parameters for earthquake on 9. April 2016 at 13:02 UTC, determined by inversion of seismic moment tensor at EAS SLU (EAS SLU, 2016). datum čas (UTC) avtor zem. širina zem. dolž. globina MW ravnina 1 ravnina 2 N hh.mm °N ° E km smer naklon premik smer naklon premik število opazov. date time (UTC) author lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 N hh.mm °N ° E km strike dip rake strike dip rake No. of stations 9. 4. 2016 13.02 EAS SLU 45,97 15,65 10 4,1 75 50 80 270 41 102 16 Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2016 71 23- 5.2016 00:10 8. S. 2016 17:33 16- 2016 ISIS Slika 2: Žariščni mehanizmi šestih močnejših potresov na ozemlju Slovenije leta 2016. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile razredčitev, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile zgostitev. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2: Fault plane solutions of six stronger earthquakes in Slovenia in 2016. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere projection is applied. Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, v pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času na področju Alpe-Jadran v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2016). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Literatura EAS SLU, Saint Louis University, USA, 2016. http://www.eas.slu.edu/eqc/eqc_mt/MECH.EU/20160409130235/index.html (uporabljeno 10. 10. 2016). Ložar Stopar, M., Živčič, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčič, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. Snoke, J.A., Munsey, J.W, Teague, A.G. in Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data, Earthquake Notes, 55, No. 3, p. 15. The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2016. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10. 11. 2016) 72 M. Ložar Stopar, M. Živčič Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. ■{j1- Kazalo Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2016 73 Igor Pfundner Časovna omejitev delovanja programske opreme in težave s točnim časom pri Quanterri Q730 Software Operation Time Limit and Accurate Time Problems by Quanterra Q730 Povzetek Seizmološke zajemalne enote Quanterra Q730 zajemajo in pretvarjajo analogni signal seizmološkega senzorja v digitalnega. Opremljene so z GPS sprejemnikom, ki določi točen čas vzorcev digitalnega signala. Digitalne signale lahko zajemamo bodisi z lokalnim računalnikom, ali preko spleta z oddaljenim računalnikom. Enote Q730 imajo nameščen programski paket MSHEAR. Ta naj ne bi več deloval pravilno po 31. 12. 2017. Ker smo bili z delovanjem Q730 zadovoljni, smo skušali najti rešitev za njihovo nadaljnjo uporabo. Možna rešitev bi bila, da bi čas, ki ga uporablja MSHEAR za svoje delovanje, premaknili za točno določen čas nazaj, pred 31. 12. 2017, oziroma v čas veljavnosti licence. S tem bi bili tudi seizmični signali, ki jih zajema Q730, premaknjeni nazaj. Ker pa bi točno vedeli kakšna je časovna razlika, bi lahko to razliko seizmičnim signalom pred njihovo analizo prišteli. Abstract Seismic dataloggers Q730 acquire and digitise analog signals from seismic sensor. They are equipped with GPS receiver which determines the correct time of digital samples. The signals can be sent to a local computer or to a remote one, using internet. Seismic dataloggers Quanterra Q730 use software package MSHEAR. The software is supposed to fall apart after 31. 12. 2017 as stated by J. Steim in an email sent on 28. 3. 2013. Because of a satisfactory operation of dataloggers, we have been trying to find a solution for their further use. Possible solution may be to shift MSHEAR time backwards for a certain time difference, before 31. 12. 2017. That would also affect seismic waveforms, but since we would know the exact time difference, we could add it to the waveforms before analyze them. Uvod Leta 2000 smo na tedanji Upravi za geofiziko za opremo seizmoloških opazovalnic izbrali zajemalne enote Quanterra Q730. Enote zajemajo in pretvarjajo analogni signal seizmološkega senzorja v digitalnega. Opremljene so z GPS sprejemnikom, ki določi točen čas vzorcev digitalnega signala. Enote še danes delujejo zanesljivo. Kljub temu so nas leta 2013 dobavitelji obvestili, da bodo enote konec leta 2017 prenehale pravilno delovati. Razlog naj bi bil v programskem paketu SHEAR, ki je nameščen na starejših različicah zajemalnih enot Quanterra. SHEAR je bil razvit sredi 80-ih let 20. stoletja. Njegovi nadgradnji sta USHEAR in MSHEAR, ki je nameščen na Q730 (J. Steim, osebna komunikacija, 28. 3. 2013). Pojasnilo dobavitelja Postopek preračunavanja časa pri MSHEAR temelji na referenčnem (začetnem) času, ki mu prištejemo določeno časovno razliko, ki je pretekla od začetnega časa. Za časovno razliko imamo na voljo 32 bitno besedo. Ko bo ta beseda premajhna, bo nastopilo več problemov. Poleg netočnega časa naj bi se sesedel celoten sistem. Iztekla naj bi se tudi licenca za uporabo MSHEAR. Za najkasnejši čas, ko naj bi MSHEAR še pravilno deloval, so navedli 31. 12. 2017 (J. Steim, osebna komunikacija, 28. 3. 2013). 74 Dobavitelj je jamčil, da naj bi enote Q730 delovale preko deset let, torej nam ni postavil nobene časovne omejitve njihove uporabe. S programsko licenco po pogodbi potemtakem nismo bili omejeni. Do tega je prišlo, ker so enote delovale trikrat dlje od zajamčene dobe in tako preživele iztek licence za MSHEAR, s čimer je MSHEAR prenehal delovati. Glede na pogodbo se to ne bi smelo zgoditi, tako da iskanje rešitve premostitve licence ne predstavlja nobene kršitve, tudi po mnenju dobavitelja. Dobavitelji niti sami niso pričakovali, da bodo enote delovale od 20 do 30 let (J. Steim, osebna komunikacija, 28. 3. 2013). Pri tem so nas vzpodbujali, da posodobimo merilno opremo, torej da zamenjamo zajemal-ne enote Quanterra z njihovo novejšo različico. Po zatrjevanju dobavitelja je bil problem nerešljiv. Kljub temu smo še istega leta pričeli z analizo problema in iskanjem rešitve. Možna rešitev Najprej je bilo potrebno rešiti vprašanje izteka licence programskega paketa MSHEAR. Ker je licenca vezana na čas, ki ga lahko MSHEAR preverja le preko Q730, bi lahko s premikom časa na Q730 nazaj tudi licenca ostala veljavna. S tem bi imele tudi časovne sledi seizmičnega signala, ki ga zajema Q730, napačen čas. Ker pa bi vedeli, za koliko smo čas premaknili nazaj, bi lahko enak čas časovnim zapisom kasneje dodali. S tem bi bil tudi čas, ki ga uporablja MSHEAR, znotraj intervala, kjer pravilno deluje - med začetnim časom in 31. 12. 2017. Čas na Q730 MSHEAR pridobi podatek o točnem času preko GPS sprejemnika. Q730 ima tudi svoj, sistemski čas (na Q730 je nameščen operacijski sistem OS9). Ob zagonu, ko se GPS signal še ne ujame, privzame MSHEAR sistemski čas, ki ga lahko poljubno nastavimo. Ta čas MSHEAR uporablja, dokler GPS sprejemnik ne pridobi dovolj podatkov, da izračuna točen (GPS) čas. MSHEAR uporablja čas za beleženje sporočil o delovanju njegovih procesov, seizmičnih dogodkov, alarmov, opozoril in predvsem za časovno označevanje seizmičnih signalov. Začetni čas MSHEAR-a smo poiskali tako, da smo sistemski čas pomikali nazaj in ugotovili, da kljub temu, da je bil nastavljen sistemski čas starejši od določenega (začetnega) časa, MSHEAR ob ponovnem zagonu privzame ta določen (začetni) čas. Ugotovili smo, da je začetni čas MSHEAR-a 1. 1. 1984, torej sredi 80-ih, kot je navedel dobavitelj. S premikom sistemskega časa (ki ga ob odsotnosti GPS časa privzame MSHEAR) naprej smo ugotovili, da se licenca res izteče dne 31. 12. 2017. Ker pa MSHEAR uporablja GPS čas, premik sistemskega časa ne zadošča. MSHEAR za preverjanje licence uporablja svoj čas in ne neposredno sistemskega. Tudi če sistemski čas pomaknemo nazaj, v obdobje veljavnosti licence, bo po ujetju GPS časa licenca postala neveljavna. Torej smo morali poiskati način, kako premakniti nazaj čas, ki ga uporablja MSHEAR, torej GPS čas. Časovna omejitev delovanja programske opreme in težave s točnim časom pri Quanterri Q730 75 Parameter zoneoffset Med parametri, ki jih lahko nastavimo znotraj MSHEAR v datoteki aqcfg, je tudi zamik zaradi časovnih pasov zoneoffset, ki ga podamo v sekundah [1 ]. Ta zamik naj ne bi bil večji od 24 ur. Pomislili smo na možnost, da avtorji programa MSHEAR tega parametra niso omejili na 24 ur in je lahko poljuben, omejen le z velikostjo 32 bitne besede. Ugotovili smo, da je največja vrednost parametra zoneoffset enaka 231 - 1, saj najvišji bit predstavlja predznak. Pomembno je, ali se veljavnost licence primerja z ujetim GPS časom ali z GPS časom zamaknjenim za zoneoffset. To lahko preizkusimo tako, da premaknemo čas naprej in opazujemo, ali se licenca izteče, kljub temu, da glede na UTC še velja. Zoneoffset smo nastavili na pol milijarde sekund in s tem prestavili GPS čas v leto 2029. Najprej je MSHEAR uporabljal še sistemski čas in pri tem zagnal zajemanje časovnih sledi. Ko pa se je ujel GPS čas in se mu je prištela vrednost zoneoffset, se je licenca za uporabo MSHEAR-a iztekla (slika 1), s čimer se je prekinilo tudi zajemanje časovnih sledi. ¥ Q730 - HyperTerminal File Edit View Call Transfer Help Is .O|B| Jgj -IGGY=2029/07/14 11:19:22 IGGV.CLOCK: 0 more matching differences required to lock IGGV.CLOCK: Seconds offset=1436959293, Phase=487446. Quality=2 FROM AQSflHPLE: AQSflHPLE: Your License to operate the system has expired, or the license FROM AQSflHPLE: file has been altered. FROM flOSflHPLE: Following formal system Acceptance, Quanterra, Inc., will flOSflHPLE: proyide the necessary licensing information to enable data access. AQSAMPLE: ACQUISITION IDLE Quanterra Q734 HultiSHEAR, SN of Rep. Sloyenia - STATION:IGGV Execute OS Shell (0) View Continuous Data (V) View Event Data (E) Send Dialup Message (H) Examine Processes (P) Control Digitizer Servers (S) Start Aqsample Recording (R) Quit (Q) >---< Message Area > FROH flOSflHPLE: FROH AQSflHPLE: Quai FROH flOSflHPLE: Har FROH flOSflHPLE: lel FROH flOSflHPLE: Fax FROH flOSflHPLE: Select function: _ --------------< Quanterra - SHEAR R-36/09-0531 >- Quanterra, Inc. Haryard, Massachusetts, Tel: 508-772-1774 USA 01451 Fax: 508-772-4645 Slika 1: Zaslonski posnetek programa MSHEAR iz leta 2013: Na vrhu zaslona vidimo, da se je čas, ki ga uporablja MSHEAR, premaknil v leto 2029. Malo nižje vidimo, da se je zaradi tega licenca za MSHEAR iztekla. Figure 1: Screenshot of MSHEAR from 2013: The time has shifted into the year 2029 which has caused the license expiry. 76 I. Pfundner Iz tega lahko sklepamo, da naj bi se v prihodnosti, ko se bo licenca dejansko iztekla, z vnosom negativne vrednosti parametra zoneoffset, veljavnost licence obdržala. Tedenski preskok pri GPS (GPS week rollover) Ko smo dobavitelja povprašali o smiselnosti opisane rešitve, nas je takoj opozoril, da to področje ni preverjeno. Ponovno je opozoril, da MSHEAR s podatki, novejšimi od 31. 12. 2017, ne more upravljati. Poleg tega naj podatkov, ki so novejši od sredine leta 2019, ne bi znal pravilno interpretirati GPS sprejemnik, ki je vgrajen v Q730 (J. Steim, osebna komunikacija, 25. 10. 2013). Ugotovili smo, da naj bi bilo slednje posledica »GPS week rollover« pojava. Čas, ki ga GPS sateliti oddajajo, je zapisan kot število tednov od začetka oddajanja GPS signala (6. 1. 1980 0:00 UTC) in število sekund v tem tednu. Ker so za število tednov predvideli 10 bitno število, je največje število tednov 1024 (0-1023), potem se število za zapis tedna zopet postavi na 0. Prvič je prišlo do tega preskoka leta 1999, naslednjič pa se bo to zgodilo 6. 4. 2019 [2]. Potemtakem bi GPS sprejemnik v Q730 podal za 1024 tednov nazaj premaknjen čas. To pa je enostavno rešljivo, saj preprosto določimo parameter zoneoffset v tej vrednosti, preračunan v sekunde. Takšen primer smo imeli poleti 2016 na opazovalnici Dobrina. Tam smo imeli nameščeno zajemalno enoto Q730, ki so nam jo dali v uporabo avstrijski kolegi. Izdelana je bila pred našimi, tako da je bil očitno tudi začetni čas GPS sprejemnika starejši. V datoteko aqcfg smo vnesli zoneoffset = 619 315 200. Čas GPS sprejemnika smo s tem premaknili za 1024 tednov naprej. Na naših Q730 je do tega premika prišlo kasneje. Sklepamo lahko, da je že na GPS sprejemniku, ki je vgrajen v Q730, prišteta neka časovna razlika, ki odlaga week rollover pojav na čim kasneje, glede na čas izdelave oziroma začetka uporabe kartice. Če temu ne bi bilo tako, bi lahko prišlo do primera, da bi se čas premaknil nazaj že takoj po začetku uporabe kartice. To bi se zgodilo v primeru, ko bi kartico začeli uporabljati tik pred pojavom week rollover, torej ob za mnogokratnik 1024 tednov zamaknjen čas od začetka oddajanja GPS. Glede na to, da se licenca izteče glede na GPS čas, bi nam verjetno nastop week rollover že sam postavil čas v obdobje, ko je licenca še veljavna. Potrebno bi bilo le prišteti 1024 tednov časovnim sledem na sistemu za zajem in analizo Antelope. Zaključek Licenca programskega paketa MSHEAR, ki je nameščen na Q730, naj bi se 31. 12. 2017 iztekla. Za nadaljnjo uporabo Q730 moramo to preprečiti. Ugotovili smo, da to lahko dosežemo s spremembo časa, s katerim MSHEAR preverja veljavnost licence. Čas lahko premikamo s pomočjo parametra zoneoffset naprej ali nazaj. V primeru, ko smo z zoneoffset premaknili čas na kasnejši od veljavnosti licence, se je licenca za MSHEAR iztekla. To pomeni, da je licenca vezana na čas, ki je čas GPS dobljen iz satelitov z naknadno prištetim zoneoffset. Potemtakem bi v primeru izteka licenca (31. 12. 2017), s premikom časa nazaj, licenca postala zopet veljavna, saj očitno MSHEAR uporablja ta čas. Potrebno je le še ugotoviti, kako časovnim sledem pred obdelavo prišteti to, nam znano časovno razliko. O tem in morebitnih težavah pri premiku časa znotraj sistema za analizo seizmičnih podatkov pa več v naslednjem prispevku. Literatura Quanterra, Inc., 2000: Quanterra Multi-Shear Software Configuration Guide, Documentation for Software, Release 36/09-RL0531 http://www.npl.co.uk/reference/faqs/when-and-what-is-the-gps-week-rollover-problem-(faq-time) ^ Kazalo Časovna omejitev delovanja programske opreme in težave s točnim časom pri Quanterri Q730 77 Jurij Pahor, Polona Zupančič Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic The Sonic Boom of Two Aircraft Recorded by the Seismic Network of the Republic of Slovenia Povzetek Prebivalce Dolenjske in Posavja je 5. julija 2016 malo po 9. uri zjutraj presenetilo močno bobnenje in tresenje. Večina je najprej pomislila na potres, vendar smo seizmologi Agencije RS za okolje kmalu potrdili, da dogodek ni bil potres, ampak preboj zvočnega zidu dveh letal. Dogodek so zabeležile štiri opazovalnice državne mreže potresnih opazovalnic. Preboj zvočnega zidu dveh vojaških letal je pozneje potrdilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Z analizo seizmogramov in na podlagi več kot dvajsetih poročil, ki so nam jih posredovali občani telefonsko ali z izpolnitvijo makroseizmičnega vprašalnika, smo približno določili položaj in dolžino poti, kjer sta letali leteli z nadzvočno hitrostjo. Abstract On 5 July 2016 at 9.13 local time (7.13 UTC), the inhabitants of the central and eastern Slovenia regions Dolenjska and Posavje were surprised by loud thunder and shaking. The first impression was that there was an earthquake, but seismologists at the Slovenian Environment Agency soon realized that there had been a sonic boom caused by two airplanes flying over the region. Four stations of the Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded the incident. The sonic boom of two military aircraft was later confirmed by the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia. Based on the seismograms and more than 20 witness reports, which either phoned us or sent macroseismic questionnaires, we were able to reconstruct the approximate path of the aircraft's supersonic flight. Uvod 5. julija 2016 ob 9. uri in 13 minut po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ) smo na Uradu za seizmologijo Agencije RS za okolje (ARSO) prejeli klic operativca iz Centra za obveščanje (CORS), da so v bližini Brežic čutili potres. Kmalu za tem smo začeli prejemati telefonske klice vznemirjenih občanov in izpolnjene spletne ma-kroseizmične vprašalnike o potresu iz širšega območja Dolenjske in Posavja. Večina občanov je opisovala dva močna sunka in močan pok. Glede na množičen odziv je dežurni seizmolog začel analizirati zapise potresnih opazovalnic, vendar je že prvi pregled seizmogramov pokazal, da po vsej verjetnosti ne gre za potres. Dogodek ob 9. uri in 8 minut SEPČ (7.08 UTC) je bil zelo šibko zabeležen le na opazovalnici Višnje pri Ambrusu (VISS), oblika zapisa pa ni bila skladna z običajnim zapisom potresa. Podrobnejša analiza je razkrila podobne zapise približno dve minuti pozneje še na treh opazovalnicah, ki ležijo približno 50 km vzhodneje. Iz zapisov smo sklepali, da gre za površinski eksploziji ali za preboj zvočnega zidu letala. Tako informacijo smo posredovali operativcu CORS. Zaradi tega dogodka smo prejeli več kot deset telefonskih klicev (iz Ambrusa, Šentvida pri Stični, Šentpavla, Velikega Gabra, Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Male Loke pri Trebnjem) ter deset izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa (iz naselij Mrzlo Polje, Glogovica, Novo mesto, Kuzarjev Kal, Trebnje, Žubina, Malkovec in Tolsti Vrh). Občani so navedli dva močna poka, tresenje in škripanje pohištva, tresenje televizijskih ali računalniških zaslonov, žvenket steklenine in šip, nihanje luči ter pljuskanje tekočin v posodah. Kraji, od koder smo prejeli sporočila o dogodku, in lokacije potresnih opazovalnic so prikazani na sliki 1. 78 Pozneje istega dne je Slovenska vojska v sporočilu za javnost zapisala, da je pristojno poveljstvo NATO v sodelovanju s Slovensko vojsko aktiviralo zavezniška lovca italijanske vojske za zavarovanje slovenskega zračnega prostora. Lovca sta spremljala sumljivo plovilo (civilno letalo) v slovenskem zračnem prostoru in pri tem, zaradi nujnega hitrega odziva, prebila zvočni zid (Ministrstvo za obrambo, 2017). Slika 1: Kraji, od koder smo prejeli sporočila o dogodku (rumeni krogci), in lokacije opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic (kvadratki). Preboj zvočnega zidu so zabeležile potresne opazovalnice Višnje (VISS), Legarje (LEGS), Brezje pri Senušah (KBZP) in Črešnjevec (CRES). Črna puščica ponazarja ocenjeno pot, po kateri naj bi letali leteli z nadzvočno hitrostjo. Vir slike: ARSO. Figure 1: Locations of witness reports (yellow circles) and the stations of the Seismic Network of the Republic of Slovenia (red and black squares). The sonic boom was recorded at the seismic stations Višnje (VISS), Legarje (LEGS), Brezje pri Senušah (KBZP) and Črešnjevec (CRES). The black arrow indicates the approximate path on which the aircraft were flying supersonic. Razlaga pojava in zapis na seizmogramih Preboj zvočnega zidu je pojav, ko predmet leti v zraku s hitrostjo, ki je večja od hitrosti zvoka, zaradi česar nastajajo ob predmetu zgoščine zraka (Strnad, 1977; Wikipedia, 2018). Po prehodu predmeta se zgoščine širijo kot udarni valovi na vse strani s hitrostjo zvoka, kar poslušalec zazna kot pok. Ker se predmet giblje skozi zrak in zgoščine nastajajo ves čas letenja z nadzvočno hitrostjo, ti udarni valovi tvorijo valovno čelo oblike stožca, ki ga imenujemo Machovo valovno čelo (slika 2). Opazovalci na tleh, ki so na območju preleta nadzvočnega letala, slišijo pok, ko jih doseže Machovo valovno čelo. Podroben pregled seizmogramov je pokazal, da gre za dva ločena dogodka v razmiku dobre sekunde (slika 3). Sklepamo, da dva najizrazitejša vrhova ustrezata prehodu Machovega valovnega čela posameznega letala prek seizmične opazoval- Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic 79 Slika 2: Machovo valovno čelo projektila. Najočitnejša sta udarna vala na začetku in koncu projektila. Vmes vidimo še en šibkejši udarni val, ki izvira iz spremenljive oblike čelnega profila predmeta. Dve navpični črti sta najverjetneje optični pojav pri fotografiranju. Fotografijo sta objavila Ernst Mach in Peter Salcher leta 1887. Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/ Shock_wave. Figure 2: Mach shockwave of a projectile. The most prominent shockwaves are in front of and behind the projectile. There is another shockwave in between, which results from the changing profile of the object. The two vertical lines are most probably optical artefacts. This photograph was published by Ernst Mach and Peter Salcher in 1887. Picture source: https://en.wikipedia.org/ wiki/Shock_wave. nice. Za nadaljnjo razpravo moramo poznati hitrost zvoka v zraku, ki pa je odvisna od temperature in zračnega tlaka, torej tudi od višine. V običajnih vremenskih razmerah pri tleh (temperatura 20 °C, tlak 105 Pa) znaša približno 340 m/s, medtem ko na višini 10 km pade na 295 m/s (Wikipedia, 2018). Iz časovne razlike dveh vrhov na seizmogramih (AU, preglednica 1) ocenimo, da sta lovca letela v medsebojni razdalji največ 400 metrov. Zapis preboja zvočnega zidu je viden na opazovalnicah Višnje (VISS), Legarje (LEGS), Brezje pri Senušah (KBZP) in Črešnjevec (CRES). Na drugih opazovalnicah zapisa preboja ni videti, iz česar sklepamo, da sta lovca letela z nadzvočno hitrostjo le v tem območju, torej na razdalji dobrih 50 km (slika 1). To se sklada z odzivom občanov, ki so dogodek zaznali in nas o tem obvestili. Preglednica 1: Podatki, potrebni za izračun hitrosti letal in trajektorije letenja. V prvem stolpcu je navedeno ime opazovalnice, v drugem in tretjem sta odčitka udarnih valov prvega (U1) in oz. drugega (U2) letala, v četrtem je izračunana razlika (AU) med časom zapisa prvega in drugega udarnega vala, v petem je izračunana razlika (Ati) med časom zapisa prvega udarnega vala na i-ti opazovalnici in na opazovalnici Višnje (VISS), ki je prva zabeležila udarni val. Vir: ARSO. Table 1: Measured and calculated quantities used for the calculation of the speed and the direction of the aircrafts. The first column shows the station name; the second column shows the measured arrival time of the first airplane shockwave (U1); the third column shows the measured arrival time of the second airplane shock wave (U2); the fourth column shows the time difference (AU) between the two shock waves at each station; the fifth column shows the elapsed time of the first shock wave since the first record on VISS (Ati) at each station. potresna U1 U2 U2 - U1 U1 - U1V,SS opazovalnica [UTC] [UTC] [s] [s] VISS 7:08:14,99 7:08:16,16 1,2 0 LEGS 7:10:03,53 7:10:04,78 1,2 108,5 KBZP 7:10:30,00 7:10:31,16 1,2 135,0 CRES 7:10:31,85 7:10:32,79 0,9 136,9 80 J. Pahor, P. Zupančič Slika 3: Zapis preboja zvočnega zidu dveh letal na vertikalni komponenti potresnih opazovalnic Višnje (VISS), Legarje (LEGS), Brezje pri Senušah (KBZP) in Črešnjevec (CRES). Zabeležen je prehod Macho-vega valovnega čela vsakega od letal v razmiku približno ene sekunde. Časovna skala prikazuje čas UTC, datum je označen z letom in zaporednim dnevom v letu. Vir slik: ARSO. Figure 3: Records of the sonic boom at the seismic stations at Višnje (VISS), Legarje (LEGS), Brezje pri Senušah (KBZP) and Črešnjevec (CRES). The two spikes are approximately 1 second apart and correspond to the shockwave from each aircraft (U1, U2). The time on the scale is in UTC, and the date format shows the day of the year. Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic 81 Izračun hitrosti in trajektorije letal Iz odčitkov zapisa prehoda Machovega valovnega čela preko opazovalnic U1 in U2 bomo določili hitrost in smer letenja vojaških letal. V računih bomo obravnavali le odčitke za prvo letalo, saj na podlagi razlike AU privzamemo, da sta leteli vzporedno. V preglednici 1 so zbrani odčitani in preračunani časi vrhov prehoda udarnih valov, ki jih potrebujemo za nadaljne izračune. Naloge se lotimo podobno, kot bi računali smer in hitrost prehoda ravnih valov iz oddaljenega vira, kar je v seizmologiji pogosto uporabljena metoda. Predstavljajmo si Machov stožec, ki se giblje po trajektoriji letala, z enako smerjo in hitrostjo. Pričakujemo, da leži trajektorija letenja približno simetrično glede na opazovalnice. Privzeli bomo, da krivulja, ki predstavlja presek Machovega stožca s tlemi, oplazi opazovalnice v enakih časovnih intervalih Ati, kot bi jih oplazili nadomestni ravni valovi, ki se širijo z enako hitrostjo in v enaki smeri. V približku ravnih valov je račun neodvisen od hitrosti zvoka, katere v resnici ne poznamo, zaradi njene odvisnosti od višine pa je tudi Machov stožec deformiran. Na sliki 4 je prikazana shema trajektorije letala in položaj opazovalnic, ki so zabeležile udarna valova. Označene so tudi količine, ki jih bomo uporabili pri računanju. Najenostavneje in najbolj pregledno je, če nastavimo enačbe gibanja v vektorski obliki. Za koordinatni sistem smo si izbrali Državni koordinatni sistem D96, pretvorbo koordinat potresnih opazovalnic (preglednica 2) iz sistema WGS 84 pa smo napravili v aplikaciji Atlas okolja (ARSO, 2018). Označimo vektorje do potresnih opazovalnic z R, enotski vektor na trajektoriji letala pa z n. Naj bo med trajektorijo letala in smerjo proti vzhodu kot 9, merjen pozitivno v smeri proti severu. S tem zapišemo enotski vektor in vektor do i-te opazovalnice po komponentah: [1] n = cos(^) sin(^) R = Slika 4: Shema trajektorije letala in opazovalnic, ki so zabeležile udarni val. Označene so količine, ki smo jih uporabili pri izračunu v približku ravnih valov. Picture 4: A sketch of the airplane trajectory and seismic stations that recorded the shock waves, showing the quantities used for calculation in the plane waves approximation. 82 J. Pahor, P. Zupančič Preglednica 2: Koordinate potresnih opazovalnic, ki so zabeležile udarna valova, v Državnem koordinatnem sistemu D96. Vir: ARSO. Table 2: Coordinates of the seismic stations that recorded the shock waves in Slovenian coordinate system D96. potresna opazovalnica vektor v D96 x [m] y [m] z [m] VISS 487880 73242 399 LEGS 525000 89450 390 KBZP 534409 88572 208 CRES R4 535870 75855 431 Skalarni produkt vektorja med prvo in i-to opazovalnico ter enotskega vektorja n je enak dolžini projekcije tega vektorja na smer trajektorije. To pa je ravno pot, ki jo letalo opravi v časovnem intervalu med ustreznima odčitkoma: [2] n • (R, - R,) = v At, Iz odčitkov na štirih opazovalnicah dobimo tri časovne razlike At in s tem tri enačbe [2]. Ker iščemo le dve neznani količini, to je hitrost letala v in smer trajektorije v vodoravni ravnini 9, imamo sistem linearnih enačb z večimi rešitvami, ki se ga lotimo z minimizacijskim pristopom (Wikipedia, 2018). Pri tem si izberemo nek izraz, ki meri kako dobro se merjene količine prilegajo izračunanim. Za tako mero si izberemo vsoto kvadratov razlik [3] med merjenim in izračunanim Ati ter zahtevamo, da je minimalna. To je izpolnjeno takrat, ko so parcialni odvodi po vseh spremenljivkah enaki nič, torej dobimo v našem primeru dve enačbi [4]: [3] V (a/Teuen - At, (v, p))2 = min [4] V (At-- - A/,(v, p))d(At,(V( = 0 V (At—- - A/,(v, p))d(At,(V() = 0 i dv , dp Rešitev enačb [4] da vrednosti v =351 m/s in 9 = 3,7°. To potrjuje predpostavko, da sta lovca letela približno proti vzhodu z nadzvočno hitrostjo. Poskusimo razširiti problem na tri dimenzije s tem, da vpeljemo še kot 8 med trajektorijo letala in vodoravno ravnino, merjeno pozitivno navzgor. S tem zapišemo vektorja n in R: cos(^) cos(č) [5] n = sin(^) cos(č) , R = yi sin(č) Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic 83 Sistem treh enačb [2] tokrat rešujemo direktno, saj iščemo tri neznanke. Dobimo v = 351 m/s, 9 = 3,7° in 8 = 2°, kar se ob prej omenjenih zanemaritvah naravnost neverjetno sklada z rešitvijo v ravnini. Iz majhnega kota 8 lahko tudi zaključimo, da sta letali leteli približno vodoravno. S temi rezultati smo že lahko zadovoljni, a vseeno poskusimo izračunati še višino trajektorije prvega letala. Tega se lotimo tako, da določimo točke na trajekto riji, ko je letalo oddalo zvok, ki je prišel do opazovalnic. Na sliki 5 označimo te točke oziroma vektorje s , točke, kjer se je nahajalo letalo v trenutku, ko je udarni val prečkal i-to opazovalnico, pa s P. /-ta opazovalnica Slika 5: Shema trajektorije letala in opazovalnic, ki so zabeležile udarni val. Označene so količine, ki smo jih uporabili pri izračunu absolutne trajektorije leta. Picture 5: A sketch of the airplane trajectory and seismic stations that recorded the shock waves, showing the quantities used for calculation of the absolute plane's trajectory. Poglejmo sedaj, kaj se dogaja z zvokom v izbranih trenutkih. V trenutku tKi zvok zapusti letalo, v trenutku tRi pa pride do i-te opazovalnice. Po an al ogiji bi vpeljali še tpi, a uporabimo dejstvo, da v času, ko zvok s hitrostjo c prepotuje razdaljo od točke Ki do opazovalnice R, letalo s hitrostjo v prileti do točke p, saj se obe nahajata na plašču Machovega stožca. Velja torej tpi = tRi, hkrati pa velja, da je med veznicama KiR. in PRi pravi kot, kar sledi iz definicije Machovega valovnega čela. To je seveda zgolj poenostavitev, ki bi veljala v primeru konstantne hitrosti zvoka, v resnici pa te veznice niso niti ravne črte. Zapišimo skalarni produkt veznic: [6] (K - Ri) • (p - Ri) = 0 Točki Ki in p ležita na trajektoriji letala, povezuje pa ju enačba: [7] K = p - nv(tR - tK ) . Iz geometrijskih relacij v pravokotnem trikotniku sledi: 84 J. Pahor, P. Zupančič K - R K - R c [8] i, -tK = J-1 , g (p) = B J in sm(p) = - . c P -R\ v S pomočjo izrazov [7] in [8] predelamo enačbo [6] v: [9] p - R\ - n • (p - R)T=^= = 0 . Vv - c Točke P pa tudi niso neodvisne, saj predstavljajo položaj letala v trenutkih, ko grejo udarni valovi preko ustreznih opazovalnic: [10] P = P + n v (tR - tm) = p + n v Att . Iz [9] in [10] dobimo sistem enačb za P1: [11] P - R - n • (P - R) . = = 0 za i=1 in V v2 - c2 P - R + nv Att - n • (P - R + nv Att) = 0 za i=(2..4). Vv2 -c2 Hitrost letala v in smer trajektorije n prevzamemo iz rešitve v računu z ravnimi valovi v treh dimenzijah, za povprečno hitrost zvoka pa vzamemo 320 m/s. Sistem štirih neodvisnih enačb [11] za tri neznane koordinate vektorja P1 ima ponovno več rešitev, ki pa ne dajo vedno smiselnih rezultatov. Rešitev iz prvih treh enačb da za koordinate vektorja P1: x = 493721 m, y = 81814 m in z = 13375 m, kar se nam zdi vsaj v pričakovanem velikostnem redu, vsekakor pa to ni zaupanja vreden rezultat. V poskusu, da bi se lotili problema z minimizacijskim pristopom pa dobimo zaradi parcialnih odvodov izrazov, ki vsebujejo norme vektorjev in skalarne produkte, enačbe s kombinacijo komponent P1 v različnih racionalnih potencah. Morda bi se z določenimi dodatnimi zanemaritvami nekaterih členov dalo preračunati tak sistem, vendar to povsem presega namen tega prispevka. Zaključek Učinki preboja zvočnega zidu na prebivalce, stavbe in predmete so podobni učinkom potresa. Vendar pa se zapis takega dogodka na seizmogramih zelo razlikuje od zapisa potresa. Po začetni zmedi glede narave dogodka 5. julija 2016 je analiza podatkov in ocena hitrosti potrdila domnevo, da je šlo za letali, ki sta prek jugovzhodne Slovenije leteli z nadzvočno hitrostjo. Po informacijah iz sporočila za javnost Slovenske vojske sklepamo, da sta vojaška lovca vzletela iz letališča Aviano v Italiji in sledila civilnemu letalu, ki je državo zapustilo v območju nad Dobovo. Točne trajek- Preboj zvočnega zidu dveh letal na zapisih državne mreže potresnih opazovalnic 85 torije leta lovcev seveda ne poznamo, vendar geografska porazdelitev poročil o zaznavi dogodka s strani občanov potrjuje domnevo, da sta letela proti vzhodu, po črti približno simetrično glede na opazovalnice, ki so dogodek zabeležile. To tudi smiselno sovpada z najkrajšo potjo prestrezanja civilnega letala. Poleg dogodka, opisanega v članku, so do zdaj potresne opazovalnice v Sloveniji zabeležile le dva taka dogodka. Opazovalnica na Golovcu v Ljubljani je 2. julija 1991 in 3. januarja 1992 zabeležila preboja zvočnega zidu letal Jugoslovanske ljudske armade (Cecič, 1992, Vidrih in Sinčič, 1992). Literatura Atlas Okolja, ARSO http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (citirano 14. 2. 2018). Cecič, I., 1992. The Yugoslavia War on Seismic Map. China Disaster reduction press, 8. 9. 1992, str. 3 (v kitajščini, uvod napisal Wu Zhongliang). Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska. Sporočila za javnost (posodobljeno 5. 7. 2016) http://www. slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/zavezniska-lovca-aktivirana--za-zavarovanje-slovenskega-zracnega-prostora/ (citirano 19. 6. 2017). Strnad, J., 1977. Fizika. Prvi del. Mehanika/Toplota, str. 170, DZS Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., 1992. Zapis prebojev zvočnega zidu nad Ljubljano na seizmogramih. Ujma 6, letnik 1992, Ljubljana. Wikipedia, 2018. Sonic boom, (posodobljeno 8. 2. 2018), https://en.wikipedia.org/wiki/Sonic_boom (citirano 14. 2. 2018). Wikipedia, 2018. Speed of sound, (posodobljeno 8. 2. 2018), https://en.wikipedia.org/wiki/Speed_of_sound (citirano 14. 2. 2018). Wikipedia, 2018. Overdetermined system, (posodobljeno 8. 2. 2018), https://en.wikipedia.org/wiki/Overde-termined_system (citirano 14. 2. 2018). ^ Kazalo 86 J. Pahor, P. Zupančič Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 The World's Largest Earthquakes in 2016 Povzetek Leta 2016 je bilo po svetu 47 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (Mw) 6,5. Ni bilo nobenega potresa z navorno magnitudo večjo ali enako 8,0, šestnajst potresov je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 35 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj vsaj 1339 žrtev. Najmočnejši (Mw = 7,9) potres je nastal 17. decembra pod oceanskim dnom na območju Papue Nove Gvineje v globini 103 km. Največ žrtev je zahteval potres, ki se je zgodil 16. aprila v Ekvadorju. Njegova magnituda je bila 7,8, zahteval je vsaj 676 življenj. Najgloblji močnejši potres z žariščem na globini 614 km in navorno magnitudo 6,6 se je zgodil 19. oktobra pod oceanskim dnom na območju Indonezije. Najmočnejši potres v Evropi z magnitudo 6,6 je 30. oktobra stresel srednjo Italijo. Niz močnih potresov v srednji Italiji se je začel 24. avgusta s potresom magnitude 6,2 pri kraju Accumoli in se nadaljeval tudi v leto 2017. Nekatere izmed njih je bilo čutiti tudi v Sloveniji, predvsem v višjih nadstropjih zgradb. Potresi v srednji Italiji so leta 2016 zahtevali 302 življenji. Abstract In 2016 there were 47 earthquakes in the world that either reached or exceeded moment magnitude (Mw) of 6.5. None had moment magnitude greater than or equal to 8.0, and 16 were between 7.0 and 7.9. At least 35 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 1339 victims. The most devastating earthquake took place on 16 April in Ecuador (Mw=7.8), where at least 676 people were killed. The 17 December earthquake near Papua New Guinea ranked highest in terms of the released energy, with moment magnitude of 7.9. The deepest strong earthquake took place on 19 October near Indonesia, with a hypocentre 614 km below the surface and moment magnitude of 6.6. The strongest earthquake in Europe, with moment magnitude of 6.6, struck Central Italy on 30 October. This seismic sequence began on 24 August with an earthquake near Accumoli (Mw = 6.2) and continued into 2017. Some of these earthquakes were felt also in Slovenia. Earthquakes in Italy in 2016 claimed 302 human lives. Uvod Zemljina trdna lupina, debela povprečno okoli 100 km pod celinami in 50 km pod oceani, se imenuje litosfera in jo sestavlja več tektonskih plošč (slika 1); največje so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, viskozni plasti v Zemljinem plašču pod litosfero, nenehno počasi premikajo. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali trans-formne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se iztisnjena magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki končno postane meja plošč). Pri primikanju plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2013). Posledice gibanja celinskih in oceanskih plošč oziroma tektonike litosferskih plošč so burni geološki pojavi, kot so vulkani in potresi, ki nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Slika 1 kaže povezanost 87 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2016 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitu-do, barva pa žariščno globino. Označene so glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2016. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. 88 T. Jesenko tektonike plošč s potresno dejavnostjo, saj je večina močnejših potresov nastala na stikih tektonskih plošč. Narisani so le tisti, ki so leta 2016 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozem-sko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je definiran kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Preglednica 1: Seznam potresov leta 2016, katerih navorna magnituda MW je bila enaka ali večja od 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje). Dodani so potresi, katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2016 with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 which claimed human lives are also included. datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims area hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 3. 1. 23.05 24,83 S 93,66 V 55 6,7 11 Imphal, Indija 11. 1. 16.38 3,89 S 126,86 V 13 6,5 pod morskim dnom, blizu otokov Talaud, Indonezija 14. 1. 3.25 41,97 S 142,78 V 46 6,7 pod morskim dnom, južno od otoka Hokaido, Japonska 16. 1. 23.22 3,87 J 127,23 V 4 5,6 1 pod morskim dnom, Bandsko morje 21. 1. 18.06 18,82 S 106,93 Z 10 6,6 pod morskim dnom, blizu zahodne obale Mehike 24. 1. 10.3 59,64 S 153,41 Z 129 7,1 južni del Aljaske 25. 1. 4.22 35,65 S 3,68 Z 12 6,3 1 pod morskim dnom, Alboransko morje 30. 1. 3.25 53,98 S 158,55 V 177 7,2 Kamčatka, Rusija 5. 2. 16.2 27,88 S 85,34 V 24 5,2 1 Katmandu, Nepal 5. 2. 19.57 22,94 S 120,60 V 23 6,4 117 Yujing, Tajvan 2. 3. 12.49 4,95 J 94,33 V 24 7,8 pod morskim dnom, jugozahodno od Sumatre, Indonezija 3. 4. 8.23 14,32 J 166,86 V 26 6,9 pod morskim dnom, območje otočja Vanuatu 6. 4. 6.58 14,07 J 166,63 V 24 6,7 pod morskim dnom, območje otočja Vanuatu 7. 4. 3.32 13,98 J 166,59 V 28 6,7 pod morskim dnom, območje otočja Vanuatu 10. 4. 10.28 36,47 S 71,13 V 212 6,6 6 Afganistan 13. 4. 13.55 23,09 S 94,87 V 136 6,9 2 Mjanmar 14. 4. 12.26 32,79 S 130,70 V 9 6,2 9 Kjušu, Japonska 15. 4. 16.25 32,79 S 130,75 V 10 7,0 41 Kjušu, Japonska Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 89 datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 16. 4. 23.58 0.38 S 79,92 Z 21 7,8 676 Muisine, Ekvador 28. 4. 19.33 16,04 J 167,38 V 24 7,0 Malekula, otočje Vanuatu 29. 4. 1.33 10,28 S 103,74 Z 10 6,6 pod morskim dnom, severni del vzhodnega tihooceanskega hrbta 18. 5. 7.57 0,43 S 79,79 Z 16 6,7 Muisine, Ekvador 18. 5. 16.46 0,50 S 79,62 Z 30 6,9 1 Rosa Zarate, Ekvador 28. 5. 5.38 21,97 J 178,20 Z 406 6,9 pod morskim dnom, območje Fidžija 28. 5. 9.46 56,24 J 26,93 Z 78 7,2 pod morskim dnom, blizu otoka Zavodovskega 1. 6. 22.56 2,10 J 100,67 V 50 6,6 1 pod morskim dnom, ob zahodni obali Indonezije 11. 7. 2.11 0,58 S 79,64 Z 21 6,3 2 Rosa Zarate, Ekvador 29. 7. 21.18 18,54 S 145,51 V 196 7,7 pod morskim dnom, Agrihan, Severni Marijanski otoki 1. 8. 4.46 39,96 S 47,98 V 16 5,0 1 Imishli, Azerbajdžan 12. 8. 1.26 22,48 J 173,12 V 16 7,2 pod morskim dnom, območje Nove Kaledonije 15. 8. 2.59 15,66 J 72,01 Z 20 5,5 5 Lluta, Peru 19. 8. 7.32 55,29 J 21,88 Z 10 7,4 pod morskim dnom, območje Južne Georgie 24. 8. 1.36 42,72 S 13,19 V 4 6,2 299 Accumoli, Italija 24. 8. 2.33 42,84 S 13,15 V 3 5,6 Norcia, Italija 24. 8. 10.34 20.92 S 94,57 V 82 6,8 4 Mjanmar 29. 8. 4.29 0,05 J 17,83 Z 10 7,1 pod morskim dnom, severno od otoka Ascension 31. 8. 3.11 3,69 J 152,79 V 476 6,8 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 1. 9. 16.37 37,36 J 179.15 V 19 7,0 pod morskim dnom, v bližini Nove Zelandije 10. 9. 12.27 1,04 J 31,62 V 40 5,9 23 Nsunga, Tanzanija 22. 9. 20.24 26,15 S 68,15 V 10 4,6 1 Sann, Pakistan 23. 9. 16.11 2,65 J 29,06 V 10 4,8 7 Cyangugu, Ruanda 23. 9. 23.11 45,73 S 26,61 V 92 5,6 Nereju, Romunija 24. 9. 21.28 19,78 J 178,24 Z 596 6,9 pod morskim dnom, območje otočja Fidži 28. 9. 16.48 12,44 S 86,52 Z 8 5,5 1 La Paz Centro, Nikaragva 1. 10. 8.04 34,91 S 73,68 V 10 5,4 2 Athmuqam, Pakistan 15. 10. 20.14 39,81 S 20,65 V 22 5,5 Rodotopion, Grčija 90 T. Jesenko datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km km Mw 16. 10. 13.04 7,01 J 80,13 Z 41 5,0 1 pod morskim dnom, blizu kraja Santa Rosa, Peru 17. 10. 6.14 6,00 J 148,89 V 42 6,8 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 17. 10. 7.14 32,90 S 94,88 V 35 5,9 1 Tibet 19. 10. 0.26 4,86 J 108,16 V 614 6,6 pod morskim dnom, območje Indonezije 26. 10. 17.1 42,86 S 13,05 V 6 5,5 Sellano, Italija 26. 10. 19.18 42,96 S 13,07 V 10 6,1 1 Visso, Italija 28. 10. 20.02 39,39 S 13,52 V 458 5,8 pod morskim dnom, Tirensko morje 30. 10. 6.4 42,86 S 13,10 V 8 6,6 2 Norcia, Italija 13. 11. 11.02 42,74 J 173,05 V 15 7,8 2 Amberley, Nova Zelandija 13. 11. 11.32 42,32 J 173,70 V 10 6,5 Kaikoura, Nova Zelandija 14. 11. 0.34 42,61 J 173,25 V 9 6,5 Kaikoura, Nova Zelandija 20. 11. 20.57 31,62 J 68,63 Z 108 6,4 Pocito, Argentina 21. 11. 20.59 37,39 S 141,39 V 9 6,9 pod morskim dnom, vzhodno od mesta Namie, Japonska 24.11. 18.43 11,91 S 88,90 Z 10 6,9 1 pod morskim dnom, blizu obale Salvadorja 25. 11. 14.24 39,27 S 74,98 V 17 6,6 1 Karakul, Tadžikistan 27.11. 23.35 27,80 S 86,53 V 10 5,4 1 Namche Bazaar, Nepal 29.11. 20.09 51,61 S 16,16 V 5 4,2 8 Gr^bocice, Poljska 1. 12. 22.4 15,31 J 70,83 Z 12 6,2 1 Vilavila, Peru 6. 12. 22.03 5,28 S 96,17 V 13 6,5 104 Reuleuet, Indonezija 8. 12. 14.49 40,45 S 126,19 Z 9 6,6 pod morskim dnom, ob kalifornijski obali 8. 12. 17.38 10,68 J 161,30 V 40 7,8 1 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 8. 12. 21.56 10,84 J 161,31 V 12 6,5 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 9. 12. 19.1 10,75 J 161,13 V 20 6,9 pod morskim dnom, območje Salomonovih otokov 17. 12. 10.51 4,51 J 153,52 V 95 7,9 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 19. 12. 7.11 0,88 S 79,71 Z 10 5,4 3 Propicia, Ekvador 21. 12. 0.17 7,51 J 127,92 V 152 6,7 pod morskim dnom, Bandsko morje 25. 12. 14.22 43,41 J 73,91 Z 38 7,6 pod morskim dnom, blizu mesta Puerto Quellon, Čile 27. 12. 23.2 45,71 S 26,53 V 97 5,6 Nereju, Romunija Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 91 Če bi narisali nadžarišča oziroma epicentre vseh potresov, bi videli, da potresi nastajajo predvsem na stikih med posameznimi ploščami. Prav prostorska porazdelitev potresov je tudi razkrila potek mej ali stikov med ploščami in je bila pred približno petdesetimi leti eden najpomembnejših podatkov pri oblikovanju teorije tektonike litosferskih plošč. Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih leta 2016 (NEIC, 2017a; NEIC, 2017b; List of earthquakes in 2016, 2017; ARSO, Urad za seizmologijo, 2016). Našteti so tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in 18 šibkejših, ki so zahtevali človeška življenja. Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času - UTC (ura, minuta), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina (°), zemljepisna dolžina (°)), globina žarišča (km) in navorna magnituda (MW). V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Leta 2016 je bilo 47 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. Noben potres ni imel navorne magnitude večje oziroma enake 8,0, šestnajst pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9, kar pomeni, da leto 2016 ne odstopa od dolgoletnega povprečja. Po statističnih analizah se je v obdobju 1990-2016 v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo večjo ali enako 8,0, 15 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2017c). Petintrideset potresov je zahtevalo človeška življenja, vsi skupaj pa so leta 2016 zahtevali vsaj 1339 življenj. Slika 2: Število potresov v posameznem letu z navorno magnitudo med 7,0 in 7,9 (1990-2016) Figure 2: Annual number of earthquakes with moment magnitude between 7.0 and 7.9 for the period 1990-2016. Najmočnejši (MW = 7,9) potres v letu 2016 je nastal 17. decembra ob 10.51 po UTC (20.51 po lokalnem času) pod morskim dnom na območju Papue Nove Gvineje. Nastal je na območju, kjer se Avstralska plošča podriva pod Tihomorsko s hitrostjo 105 mm na leto v smeri vzhod-severovzhod. Žarišče potresa je bilo na globini 95 km, kar ga uvršča med srednje globoke potrese. Ti so po navadi posledica deformacije znotraj plošče, ki tone, in ne deformacije na njenih robovih. V primerjavi s plitvimi navadno ne povzročijo veliko škode na površju Zemlje, se pa čutijo tudi na zelo velikih razdaljah od nadžarišča (NEIC, 2016a). Devetnajstega oktobra ob 0.26 po UTC (7.26 po lokalnem času) je območje Indonezije stresel potres z navorno magnitudo 6,6. Z žariščem na globini 614 km je bil to najgloblji potres leta 2016 izmed potresov z navorno magnitudo vsaj 6,5. Nastal je na območju Sundskega jarka, ki poteka od Bengalskega zaliva na severozahodu 92 T. Jesenko do otoka Sumba na jugovzhodu ter se nadaljuje proti vzhodu proti Bandskemu loku. Na območju potresa se Avstralska plošča podriva pod ploščo Sunda s hitrostjo 50 do 70 mm na leto (NEIC, 2016b). Največ žrtev (676) je zahteval potres, ki se je zgodil 16. aprila ob 23.58 po UTC (ob 18.58 po lokalnem času) v Ekvadorju. Magnituda potresa je bila 7,8, njegovo nadžarišče pa 27 km južno od mesta Muisine. Nastal je na območju, kjer se plošča proti vzhodu podriva pod Južnoameriško s povprečno hitrostjo 61 mm na leto. Največ škode je povzročil v provinci Manabi (2016 Ecuador earthquake, 2017; NEIC, 2016c). V Evropi je bila najmočnejša potresna dejavnost v srednji Italiji (območje osrednjih Apeninov), ki jo je v drugi polovici leta 2016 prizadel niz močnih potresov. Niz se je začel 24. avgusta ob 1.36 po UTC (3.36 po srednjeevropskem poletnem času - SEPČ) s potresom magnitude (MW) 6,2. Njegovo žarišče je bilo 6 km severozahodno od kraja Accumoli na globini 4 km. Konec oktobra so se zgodili še trije potresi z magnitudo vsaj 5,5. Dvakrat se je močno zatreslo 26. oktobra. Prvi potres ob 17.11 po UTC (19.11 po SEPČ) se je zgodil 8 km jugovzhodno od Sellana in je imel navorno magnitudo 5,5, drugi, ob 19.18 po UTC (21.18 po SEPČ) in z nadžariščem 3 km zahodno od Vissa, pa 6,1. Najmočnejši potres celotnega niza (MW = 6,6) se je zgodil 30. oktobra zjutraj ob 6.40 po UTC (7.40 po srednjeevropskem času - SEČ) z nadžariščem 6 km severno od Norcie. Niz močnih potresov na območju osrednjih Apeninov se je nadaljeval tudi v leto 2017. V obdobju od 24. avgusta do 31. decembra se je tu zgodilo več kot 40.000 potresov. Glede na globino žarišča (5-10 km) jih uvrščamo med plitve potrese. Slika 3: Potresni nizi v srednji Italiji med letom 1997 in 2. novembrom 2016 (Vir: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/250/Earthquakes-sequence-in-Central-Italy) Figure 3: Distribution of the main seismic sequences in Central Italy from 1997 to 2 November 2016. (Source: http://www.emsc-csem.org/Earthquake/250/Earthquakes-sequence-in-Central-Italy) Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 93 Apenini so 1200 km dolga gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka, osrednji Apenini pa so eden izmed najbolj potresno dejavnih delov v Italiji. Že v preteklosti so se tu dogajali močni potresi. Najmočnejši instrumentalno zabeležen potres v razdalji do 100 km od tokratnih nadžarišč se je zgodil 13. januarja 1915 v bližini Avezzana. Magnituda potresa je bila 6,7, zahteval pa je okoli 32.000 življenj. Potres septembra 1997 z magnitudo 6,1 v bližini Assisija je zahteval 11 življenj in porušil okoli 80.000 zgradb v deželah Umbrija in Marke. Potres (MW = 6,3), ki je aprila 2009 prizadel L'Aquilo (Cecič in Godec, 2010), je zahteval 309 življenj (NEIC, 2016d). Tokratni niz potresov se je zgodil v vrzeli med potresoma leta 1997 in 2009 (slika 3), tektonski režim tega dela Apeninov pa opredeljujejo normalni prelomi, ki potekajo v smeri SZ-JV do SSZ-JJV. Potres 24. avgusta je prebivalce sicer ne prav gosto poseljenega območja presenetil ponoči med spanjem. Sledili so mu številni popotresni sunki, najmočnejši se je zgodil uro po glavnem potresu z magnitudo 5,6. Slika 4: Ruševine v središču mesta Amatrice (Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/August_2016_Central_Italy_earthquake) Figure 4: Destroyed buildings in the town center of Amatrice (Source: https://en.wikipedia.org/wiki/August_2016_Central_Italy_earthquake). 94 T. Jesenko Slika 5: Površinski pretrg na pobočju gore Mt. Vettore po potresu 30. oktobra 2016 (Vir: https://ingvterremoti.wordpress.eom/2016/11/03/) Figure 5: Surface rupture along the slope of Mt. Vettore after the earthquake on 30 October 2016 (Source: https://ingvterremoti.wordpress.eom/2016/11/03/). Najbolj prizadeti kraji so bili Accumoli, Pescara del Trono in Amatrice (slika 4), kjer je bilo tudi največ žrtev (234 od skupno 299). V oktobrskih potresih so tri osebe izgubile življenje zaradi srčnega zastoja. Ker je bila po potresih 26. oktobra večina ljudi z nadžariščnega območja evakuirana, potres 30. oktobra, čeprav je bil najmočnejši v celotnem nizu, ni zahteval večjega števila življenj. K temu je botrovala tudi ura potresa, saj se je zgodil zjutraj in ljudi ni presenetil med spanjem. Je pa povzročil dodatno gmotno škodo, zlasti v krajih Ussita, Camerino, Caldeloro in Arquata del Tronto. V Norcii se je porušila bazilika Svetega Benedikta. Med krajema Castelluccio di Norcia in Ussita se je na površju pojavil 15 km dolg prelomni pretrg (slika 5) (August 2016 Central Italy earthquake, 2017; October 2016 Central Italy earthquakes, 2017). Nekaj potresov so čutili tudi posamezniki v Sloveniji, predvsem v višjih nadstropjih stavb (Jesenko in drugi, 2017), pa tudi v Albaniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Makedoniji, Srbiji in Švici. Potresni valovi Pn (lomljeni vzdolžni ali longitudinalni valovi, ki potujejo skozi Zemljin plašč tik pod Mohorovičičevo diskontinuiteto) so od žarišča do Slovenije potovali približno tri četrtine minute. Pri potresu 30. oktobra (ob 6.40 po UTC) so valovi Pn potovali 44 sekund do potresne opazovalnice na Skadanščini (SKDS), ki je izmed 26 opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic (Vidrih in drugi, 2006) najbližja žarišču potresa (približno 360 kilometrov oddaljena od nadžarišča). 20 sekund pozneje jih je zabeležila opazovalnica na Kogu (KOGS), najbolj oddaljena slovenska opazovalnica od nadžarišča potresa (približno 530 kilometrov oddaljena od nadžarišča). Na sliki 6 je prikazan 10-minutni zapis navpične komponente tega potresa na nekaterih opazovalnicah državne mreže. Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 95 S//^a 6: Zapis navpične komponente potresa 30. oktobra 2016 magnitude 6,6 pri Norcii v Italiji na nekaterih potresnih opazovalnicah državne mreže. Prikazan je 10-minutni zapis. (SKDS - Skadanščina, CEY -Gorčice pri Cerkniškem jezeru, LJU - Ljubljana, GROS - Bojtina na Pohorju, KOGS - Kog). F/gure 6: Vertical component of seismogram of the earthquake on 30 October 2016 (MW = 6.6) near Norcia, Italy, as recorded on several stations of the Seismic Network of Republic of Slovenia. The figure shows 10-minute long record. (SKDS - Skadanščina, CEY - Gorčice near Lake Cerknica, LJU - Ljubljana, GROS - Bojtina, Pohorje, KOGS - Kog) Sklepne misli Leta 2016 je bilo 74 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredo-zemsko območje) ali pa zahtevali človeška življenja. Skupaj so zahtevali vsaj 1339 življenj. Največ žrtev je zahteval potres, ki je aprila prizadel ekvadorsko provinco Esmeraldas. Leto 2016 si bomo zapomnili tudi po nizu močnih potresov, ki so prizadeli srednjo Italijo, nekatere pa so čutili tudi posamezniki v Sloveniji. Viri in literatura 2016 Ecuador earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 21. 11. 2017). https://en.wikipedia.org/ wiki/2016_Ecuador_earthquake (uporabljeno 21. 11. 2017). ARSO, Urad za seizmologijo, 2016. Preliminarni seizmološki bilten, 2016. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. August 2016 Central Italy earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 10.11. 2017). https://en.wikipedia. org/wiki/August_2016_Central_Italy_earthquake (uporabljeno 21. 11. 2017). Cecič, I., Godec, M., 2010. Potres pri l'Aquili (srednja Italija) 6. aprila 2009, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Ljubljana. 96 T. Jesenko Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Cecič, I., Živčic, M., 2017. Potresi v Sloveniji leta 2016, Agencija RS za okolje, Ljubljana. Lapajne, J., 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar [Elektronski vir], Amebis d.o.o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/slovarji/131/seizmolo-ski-slovar. List of earthquakes in 2016. Wikipedia [online] (posodobljeno 13. 11. 2017). https://en.wikipedia.org/wiki/ List_of_earthquakesjn_2016 (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2016a. M7.9 - 54 km E of Taron, Papua New Guinea. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us200081v8#executive (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2016b. M6.6 - 161km NNE of Pamanukan, Indonesia. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpa-ge/us20007f7j#executive (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2016c. M7.8 - 27 km SSE of Muisine, Ecuador. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us20005j32#executive (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2016d. M6.6 - 7 km of Norcia, Italy. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/ us1000731j#executive (uporabljeno 20.11. 2017). NEIC, 2017a. 2016 Significant Earthquakes - 2016. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/browse/significant. php?year=2016 (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2017b. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 20. 11. 2017). NEIC, 2017c. Earthquake Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. (posodobljeno 16.11. 2016). https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ browse/stats.php (uporabljeno 20. 3. 2017). October 2016 Central Italy earthquakes. Wikipedia [online] (posodobljeno 16. 11. 2017). https:// en.wikipedia.org/wiki/0ctober_2016_Central_Italy_earthquakes (uporabljeno 20. 11. 2017). Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287. ^ Kazalo Najmočnejši potresi po svetu leta 2016 97