kramljanje ob 8. marcu - kramljanje ob 8. marcu - kramljanje ob 8. marcu-kramljanje ob 8. marc
Ne žensko, ampak družbeno vprašanje
Osmi marec niso samo dišeči šopki, prijetna in lepa darilca, pa veseli trenutki osmomarčevskih praznovanj, navidez tako vseodpu-ščajoči, a preveč bežni, da bi to tudi lahko zares bili; prav ta 8. marec naj bi bil danes prej nekakšen memento, ki naj bi nam skušal odgovo-riti, kako smo v praktičnih prizadevanjih uspeli uresničiti teoretična načela glede novega družbenega položaja žensk in s tem v zvezi preobrazbe družine v našl družbi, kje smo danes na poti resnične enakopravnostimed spoloma... Na ta in še nekatera druga vpraša-nja nam je skušala odgovoriti naša aktivna družbenopolitična de-lavka,krajanka Novih Poljan, predsednica tnestne konference SZDL Nuša Kerševan.
Tudi njena misel izhaja iz ene templjnih trditev Vide Tomšič, kije prav ženskemu vprašanju posvetila veliko svojega dela, in pravi, da socializem niso samo velike in produktivne tovame, temveč in zlasti, kot še posebej poudarja Nuša Kerševan, družbeni odnosi, novi med-človeški odnosi. In prav na tem mestu Jma žensko vprašanje še posebno pomembno mesto.
-  Kaj bi lahko povedali o resničnem napredku pri utrjevanju družbenega po-ložaja žensk in pri preseganju zastare-lih pogledov na tem področju?
Položaj ženske je danes bistveno dru-gačen, kot je bil včasih. Vendar pa lahko trdimo, da se ženska resnično vsestran-sko uveljavlja samo takrat, kadar se lah-ko uveljavlja enakopravno z moškim, bo-disi v strokovnem in delu nasploh, v dele-gatskem sistemu in družbenopolitičnem življenju. Predvsem moramo danes žen-ski omogočiti, da se bo lahko poleg stro-kovnega dela uveljavljala tudi v družbe-nopolitičnem življenju. Seveda ne gre pri tem za to, da bomo njeno vlogo v družini in pri vzgoji otrok postavili na stranski tir, saj vemo, da je prav neurejena družina velikokrat vzrok za negativne pojavemed mladimi. Ponovila bi, kar je že pred lett dejal dr. Jože Potrč in sicer, da je po-membna družbena in obenem politična vloga ženske tudi ob vzgoji otrok. Vendar ob tej pomembni nalogi ne bi smela osta-jati sama.
- Tu gre torej za usklajevanje delov-nih obveznosti doma in na delovnem mestu?
Družbena težnja je, da bil del bremena staršev pri vzgoji otrok prevzele šole in vrtci. Vendar pa je doma še prepogosto prav ženska tista, ki prevzema glavni del skrbi za družino, tako-da ji primanjkuje časa za strokovno izpopolnjevanje in družbenopolitično delo. Kot kažejo dej-stva, ženske ne odklanjajo dela v delega-cijah, težje pa pridobimo ženske za prev-zemanjeodgovornih družbenopolitičnih funkcij. Ženske se namreč zavedajo, da bodo ob poklicnih in družinskih obvez-^nostih le težko izpolnjeVale še dodatne obveznosti. Iz svojih izkušenj pa bi lahko rekla, da kadar ženska sprejema po-membno funkcijo, jo zelo pogosto sprej-me z večjo bdgovornostjo kot moški.
Če se vrnem na vprašanje o preseganju tradicionalnih pogiedov na položaj in vlogo ženske v družbi, bi lahko rekla, da smo včasih le malo preveč nestrpni. Mar-sičesa se ne da odpraviti kar čez noč, vsaka korenita sprememba zahteva čas, delo, razumevanje. Na tem mestu bi po-vedala tudi to, da je razvojTnedsebojnih odnosov nasploh, zdi se mi, zelo zavrla potrošniška miselnost, pehanje izključno za osebnim standardom, neuravnoteže-nost med osebnim in družbenim standar-dom.
- Se vam ne zdi, da bi ostanke tradi-cionalnih  predstav  o  ženski  najlažje presegli z bolj angažirano vzgojo in izo-braževanjem v tej smeri?
Prav gotovo. Predvsem bi morali dati večji poudarek pri vsakem predmetu tako imenovani idejnosti pouka, pa temeljitej-ši vzgoji in ne samo izobraževanju. Usmerjeno izobraževanje bo morda pre-seglo nekatere ostanke stare miselnosti, ki so globoko ukoreninjene v zavesti sa-mih žensk. Tu mislim na primer tradicio-nalno Jočevanje na moške in ženske po-klice.
Ves najin razgovor bi lahko strnila v eno temeljno misel, ki govori o vse-stranskem osvobajanju in uveljavljanju žensk v naši družbi, kar ni le žensko, temveč široko družbeno vprašanje. Ta razvoj pa ni pogojen le z družbenimi spremembami, temveč tesno prepleten z zavestjo nas vseh.
- Ima morda Ljubl/ana v zvezi z vpra-šanjem žensk v kakšnem smislu specifi-čen položaj?
V Ljubijani je med vsemi zaposlenimi skoraj 49% žensk, v občini Center je ta odstotek še višji, to pa je celo v svetov-nem merilu zelo visoka številka. Podatki volitev, ki so pred nami, kažejo, da bomo imeli v delegacijah približno 40% žensk, med možnimi kandidati za vodilne deler gatske funkcije je odstotek žensk sicer nekoliko nižji, še zmeraj pa višji kot ob volitvah leta 1978. V občini Ljubljana Center pa je ob teh volitvah iz zbirnega poročila o evidentiranih delegatih v SIS in DPS ter evidentiranih za vodilne funk-cije razmerje med moškimi in ženskami približno 50:50. To je že sam po sebi dovolj zgovoren podatek.      viuanalukas