//c(tYyrrirnrniTirnrrimi 1 ”T h j Izvestje j c. kr. II. državne gimnazije >/ v Ljubljani o šolskem letu 1914./15. Na svetlo dal ravnatelj Anton Štritof. Vsebina: 1. Naš zavod v vojnem letu*1914./15. Poroča ravnatelj. 2i Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani, meseca jnnija 1915. Založila c. k r. I I. d r ž a v n a gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Ped, Hamberg. S ' _ , r ' * , Izvestje kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1914./15. Na svetlo dal ravnatelj Anton Stnitof. Vsebina: 1. Naš zavod v vojnem letu 1914./15. Poroča ravnatelj. 2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani, meseca junija 1915. Založila c. kr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. ■ Naš zavod v vojnem letu 1914./15. Poroča ravnatelj Anton Štritof. Težki boj, ki ga bije naša država proti neštetim sovražnikom za lastni obstoj in s tem za življenje in imetje vsakega posameznega državljana, ni mogel brez sledu iti mimo našega šolstva. Vsi, učitelji in učenci, smo stali in še stojimo pod vplivom orjaškega borjenja, kakršnega svet ne pozna. Ta vpliv pa se ni kazal morebiti samo v nekaterih težavah pri pouku - te pač ne bi bile vredne, da se jih posebej poudarja — svetovna vojna je marveč s silo dejstev tudi vzgojevalno vplivala na šolo vobče in na šolsko mladino posebej. Kar je prej v dolgi dobi miru često klilo bolj prikrito v pohlevni skromnosti, to je po cesarjevem klicu na obrambo domovine pri vseh narodih avstroogrske monarhije z elementarno silo buknilo na dan, prerojeno, osveženo, ojačeno: najvišja patriotična navdušenost, duh edinosti in složnosti, zavest pripadnosti k skupni državi, čuvstvo neskončne požrtvovalnosti. In ta dejstva splošnega prerojenja so mogočno učinkovala tudi na mlada srca naše šolske mladine in vzbudila v njih najiskrenejši odmev. To je poglavitna in vodilna misel, ki je letos prevevala ves zavod. Zato pa zaslužijo tudi šolski dogodki, ki so v zvezi s sedanjo svetovno vojno, poseben prostor. Učencem, njih staršem in prijateljem šole in mladine bodo lep spomin na velike čase, bodočemu naraščaju pa krepka izpodbuda. Dogodki v počitnicah. Po groznem sarajevskem umoru dne 28. junija 1914, o katerem se je že v lanjskem izvestju poročalo, smo se vsi zavedali, da se zbirajo temni oblaki na političnem obzorju in da mora vse krivce zadeti najstrožja kazen za nepopisno ostuden zločin; ali nihče ni takrat še slutil, da se ob tej nečuveni zločestnosti nečloveških propalic razvname plamen svetovne vojne, ki že skoro leto dni pali in razjeda vso Evropo in občutno vpliva na ves svet, in da bo naša ljubljena avstrijska domovina zapletena v največjo in najtežjo vojno, kar jih je kdaj vojevala. Ali že 26. julija je nastopila delna mobilizacija, dne 28. julija je izšel cesarjev manifest „Mojim narodom!“ in dne 31. julija je sledila splošna mobilizacija. Vpoklicani učitelji. Prvi učinki na šolo so se pojavili v tem, da so bili štirje učitelji 27. julija vpoklicani v aktivno vojaško službo: 1.) profesor Josip Bučar kot c. kr. poročnik v evidenci (je medtem postal nadporočnik) k domobranskemu polku št. 27 v Ljubljani; — 2.) profesor Anton Jeršinovič kot bivši c. kr. poročnik (je medtem postal nadporočnik) k črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu št. 23 v Šibeniku; — 3.) suplent Ivan Pavlič kot c. in kr. poročnik v rezervi (je medtem postal nadporočnik) k nadomestnemu bataljonskemu kadru št. 79 v Otočcu; — 4.) suplent Ludvik Vagaja kot c. in kr. praporščak v rezervi k pešpolku št. 17. (Na severnem bojišču je bil kmalu v začetku težko ranjen in v bolnici v Grodku od Rusov ujet. Sedaj se nahaja v Nerehti pri Moskvi, od koder piše svoji materi pisma, polna hrepenenja po domovini.) — Pozneje so bili vpoklicani še trije: 5.) dne 2. septembra profesor Josip Wester kot bivši c. kr. poročnik (je medtem postal nadporočnik) k dopolnilnemu okraju št. 37 v Hercegovini (Castelnuovo), je dobil poveljstvo oddelka za varnost železnic na Humu priTrebinju; — 6.) dne 13. septembra profesor dr. Josip Pipenbacher kot c. in kr. oskrbovalni akcesist v rezervi k evidenčnemu oskrbovalnemu skladišču v Gradcu (je bil z dnem 17. februarja premeščen v neaktivno razmerje); — 7.) dne 15. februarja profesor dr. Janko Lokar kot črnovojnik, a je vstopil k poljskemu havbičngpu polku št. 13 v Zagrebu. Šolsko poslopje vojaška bolnica. Nadaljnje posledice vojne so zadele naše šolsko poslopje. Dne 27. julija ga je prevzela vojaška oblast in ga uredila za vojaško bolnico z 207 posteljami za notranje bolne vojake. Dne 30. avgusta pa se je v vse tri knjižnice vselila tudi pisarna „Rdečega križa“. Zasedlo se je s kletmi in podstrešjem vred skupno 41 prostorov. Izmed vseh šolskih prostorov so nezasedeni ostali samo fizikalna in prirodopisna zbirka ter pisarna ravnateljstva. Fizikalna učilnica je bila prirejena za kapelo, kjer se je vsako nedeljo in vsak praznik bolnikom darovala sv. maša. V posvetovalnici je bila vzpre-jemna pisarna, v stanovanju licealnega sluge vojaška kuhinja, v pralnici pa bolniška kopel. Fizikalni aparati in šolske klopi. Tu naj se še omeni, da se je rezervni bolnici na liceju, pozneje v obrtni šoli, za röntgenizi-ranje ranjencev (röntgenograme) iz fizikalnega kabineta posodilo Simonovo elektrolitično prekinjalo za iskrni induktor in fluoreščeči zaslon iz barijevega platinocianirja, kadru c. in kr. 17. pešpolka pa za podčastniško šolo 23 šolskih klopi. Pomožna akcija. Dne 31. julija je izšel oklic Njega ekscelence gospoda deželnega predsednika barona Schwarza „Šolski mladini!“, s katerim so se učenci pozvali k prostovoljni pomožni akciji po mestih in na kmetih. Izmed ljubljanskih učencev našega zavoda se jih je takoj oglasilo 52 za razna pisarniška in selska opravila. Vsem 175 učencem, bivajočim na deželi, pa je ravnateljstvo poslalo poziv, naj pomagajo pri vsakršnem delu v družinah, ki so zaradi vojne službe izgubile delovne moči. Poziv se je glasil: „Vrli dijaki na deželi! V tem resnem času, ko so sto tisoči najkrepkejših mož odšli na bojno polje, da z orožjem v roki branijo cesarski prestol in našo avstrijsko domovino, tudi vi dijaki, ki bivate na deželi, lahko zelo uspešno služite domovini s tem, da z vsemi svojimi močmi pomagate lajšati bedo, ki je v vojnem času neizogibna. Plemenit človek ne sme biti brezčuten, kadar vidi bližnjika v težavah. Zato pomagajte pri vsakršnem delu v družinah, ki so zaradi vojne službe izgubile delovne moči. Ne sramujte se telesnega dela! Nobeno delo ni prenizko, nizka je le brezčutnost za bližnjika. Ne izbirajte dela po tem, kar je vam všeč, ampak po tem, kje ste najbolj potrebni in kje boste največ koristili. Pa tudi ne čakajte, da vas ljudje šele prosijo, ampak sami se ponudite in sami od sebe priskočite v pomoč tam, kjer le vidite potrebo delovne moči. In končno lotite se vsakega dela resno in bodite vztrajni! S tem boste vzvišeno zavest imeli še za pozna leta, da ste tudi vi sodelovali pri velikih svetovnih dogodkih.“ — Dočim so se ljubljanski učenci le deloma mogli uporabljati pri pisarniških delih, so učenci z dežele prav marljivo pomagali pri raznih domačih in poljskih opravilih. Izmed teh je 60 učencev celo pismeno javilo ravnateljstvu, kje in pri čem pomagajo. Tudi učiteljski zbor se je javil pripravljenega za pomožno akcijo, a uporabljali so se samo trije člani: profesor J o s. Schweiger pri komisiji za preživljanje, risarski učitelj Peter Šmit ek v Leoninum in profesor J o s. Wester, dokler ni bil vpoklican k vojakom, pri poljskih delih v ljubljanski okolici. — Dalje je ves učiteljski zbor za „Rdeči križ“ takoj prispeval z vsoto 129 K in sklenil, od 1. septembra dalje ves čas vojne en odstotek vseh plač prepustiti vojnopomožnemu uradu notranjega ministrstva. Skrb vlade /.a vpoklicance. Civilne plače v vojno službo vpoklicanih profesorjev in suplentov so se s hitrimi in točnimi odredbami uredile. Enako skrb je razvila vlada v počitnicah in pozneje glede izpitov za vpoklicane učence, da ne trpe kakšne škode. Vse to je utrdilo zavest o brezhibnem delovanju državnega ustroja in ne malo okrepilo občno zaupanje v moč države. Začetek šolskega leta in uredba pouka. Dočim je razpis naučnega ministrstva z dne 11. avgusta še vseboval, da zaradi vojnega stanja začetek pouka na srednjih in ljudskih šolah ne bo možen ob določenem času, in je takšno mnenje bilo vobče razširjeno, je razpis z dne 24. avgusta proglasil .načelo, da se šolski pouk, kolikor je le možno, pričenjaj v rednem terminu in uredi po številu učnih moči in po šolskih prostorih, ki so na razpolago. In v zmislu tega načela se je na našem zavodu kljub izvenrednim razmeram, ko je bilo do tedaj že šest učnih moči v vojaško službo vpoklicanih in je naše šolsko poslopje zasedla vojaška oblast, pričelo šolsko leto 1914./15. v določenem pravilnem roku. Vse težave, ki so bile s tem združene, so se srečno premagale. Za pouk se nam je odkazalo poslopje tukajšnjega c. kr. učiteljišča, s čigar gojenci in gojenkami smo menjavali pouk tako, da so ti imeli šolo dopoldne, mi pa vsak dan popoldne od 2. do 6. ure. Ta s precejšnjimi težavami združeni popoldanski pouk je trajal do 10. maja, katerega dne smo šele začeli z dopoldanskim poukom, a smo bili deležni te olajšave samo en teden. Ker je bilo možno poučevati vsak dan samo po štiri ure, na teden torej po 24 ur v vsakem razredu, se je moral pouk primerno skrčiti z ozirom na omejeni čas, na učne moči, ki so bile še na razpolago, in na važnost in stopnjo predmetov. Glej o tem šolsko poročilo! Izmed obveznih predmetov je nedotaknjen ostal samo pouk v nemščini; pouk v telovadbi in pisanju pa se je moral popolnoma opustiti. Takisto so se morali opustiti vsi neobvezni predmeti razven cerkvenega petja, da služba božja ni ostala brez petja. Zlo je trpela skrb za telesni razvoj mladine, ker ni bilo ne telovadbe, ne mladinskih iger in izletov. Nekaj težav se je javilo tudi pri vpisovanju in pri izpitih zaradi prostorov, a tudi te so se premagale. Kljub vsem težavam se je torej šolski pouk redno pričel in ravnatelj je mogel v otvoritveni konferenci ogovoriti učiteljski zbor med drugim z besedami: „Die Befürchtungen, die hinsichtlich der Schule aufgetaucht waren, sind somit verscheucht. Die Schule hat regelmäßig begonnen, sie wird regelmäßig fortgeführt werden. Ich sehe darin den Beweis eines starken Willens in der Richtung nach dem Durchbruche aller Hindernisse, eines Willens, der heute ganz Österreich entflammt, der unsere Armee zu nie gehörten Heldentaten stählt, der endgültigen Sieg und Stärkung der staatlichen Macht verheißt. Laßt uns auch in unserem engen Schulkreise in diesem starken Willen verharren, laßt uns die sich darbietenden Lücken im Unterrichte durch unseren verdoppelten Eifer ausfüllen, auf daß auch wir zum Siege, zur Erreichung unseres Lehrzieles durchbrechen“. Učenci v vojaški službi. V aktivno vojaško službo je med šolskim letom stopilo 34 učencev, k prostovoljnim strelcem pa se jih je oglasilo 10; skupaj je bilo torej 44 učencev vojakov. Vstopili so: Dne 26. oktobra: iz VIII.: Benedik Stanko, Mravlje Milan, Vilm a n Ivan, Vizjak Bogomil, Zupan Mihael; prostovoljno: Brenčič Vinko, Ferk Josip; iz VII.: C epu der Alfonz; prostovoljno: Outrata Franc, Vrhovec Anton, Židan Ivan; iz III. prostovoljno: Sterniša Ferdinand. (Skupaj 12.) Dne 15. marca: iz VIII.: Pance Pavel, Uran Ivan; iz VII: Gabršek Fr a n c, Oblak Iva n, Stojan F ran c; iz VI.: BizjakJosip, Osana Mirko, Pestotnik Franc; iz V.: Češark Josip. (Skupaj 9.) Dne 15.aprila: Iz VIII.: Lunaček Aleksander, Vider Miroslav, Vizjak Franc; iz VII.: Kuštrin Julij, Lajovic Ladislav, Ste-novec Franc; iz VI.: Drovenik Matko, Merčun Ivan, Ponikvar Ciril, Sterle Ivan, Urbas Franc; iz V.: Semen Friderik, Šteh Ivan. (Skupaj 13.) Dne 9. maja so bili kot prostovoljni strelci zapriseženi: iz VIII.: Er la h Evstahij; iz VI.: Eiletz Leopold, Kajfež Stanko; iz V.: Horn Peter, Rup ret Štefan; iz IV.: Dolinar Franc, Gliha Alojzij, Kolar Ivan, Mrovlje Franc, Poderžaj Ivan. (Skupaj 10.) — K prostovoljnim strelcem je šel tudi, kot častniške posle izvršujoč, sluga Ivan Rozman. Vojna je zahtevala tudi že svoje žrtve. Izmed navedenih učencev-vojakov je dne 15. junija na severnem bojišču padel junaške smrti za cesarja in domovino petošolec Ivan Šteh iz Dobrepolja. Iste junaške smrti je takisto na severnem bojišču približno ob istem času padel lanjski maturant Viktor Lavrenčak iz Ra-doljice. Jesenski maturant Karl Petavs z Vrhnike pa je dne 14. junija v vojaški bolnici v Ljubljani podlegel ranam, dobljenim v glavo na severnem bojišču. Vsi trije so bili pri domačem 17. pešpolku. — Počivajte mirno, junaki! Dali ste najdražje za najslajše, dali ste mlado nadebudno življenje za častitljivega presvetlega cesarja, za ljubo domovino. Povestnica bo ohranila vaša imena med junaki, ki so oteli avstrijski prestol, rešili državo, rešili lastni narod. Naš zavod bo s ponosom kazal na vaše junaštvo. Novemu naraščaju boste vzgled pristne domovinske ljubezni. Slava, trikratna slava vašemu spominu! Gojitev patriotičnih čuvstev. Posvetovanje učiteljskega zbora. Dne 23. septembra seje učiteljski zbor posvetoval o razpisu naučnega ministrstva z dne 7. septembra 1914, št. 6288, kako gojiti in blažiti v mladih srcih patriotična čuvstva, ki so tako lepo vzplamtela povodom svet pretresujočih dogodkov. Sklenilo se je: Razredniki naj s primernimi nagovori učence svojih razredov izpodbujajo, vsi učitelji naj vsako dano priliko pri pouku porabijo, da dobe stike s sedanjostjo, pri zgodovini naj se obdelujejo posebno one snovi, po katerih se krepi avstrijska zavest, pri klasičnih in modernih literaturah naj se prednost daje vzgledom domovinske ljubezni in požrtvovalnosti. Dalje se je sklenilo, da da zavod darovati posebno sveto mašo za zmago našega orožja in srečen izid vojne, da napravi ravnatelj primerno okrožnico na učence, da se priredi poljudno predavanje za učence in njih starše in namestnike in da se med učenci nabirajo denarni prispevki v vojne svrhe. Sv. maša za zmago. Dne 1. oktobra je bila ob 8. uri zjutraj skupna sv. maša v nunski cerkvi za zmago našega orožja in srečen izid vojne. Ravnateljstvo je učencem razložilo pomen te službe božje z besedami: „Živimo v zelo resnih časih. Naše vojstvo se bojuje za najlepše, kar imamo, za obstoj Avstrije proti brezvestnim sovražnikom, ki jo nam hočejo ugrabiti. Naša vojna je pravična, je sveta in trdna nada nas navdaja, da bo pravična stvar tudi zmagala in da bo naša Avstrija iz bojev, kakršnih ne pozna zgodovina, izšla okrepljena in prerojena. V ta namen se tudi mi obračamo z gorečimi molitvami na gospoda voj-skinih trum, v čigar rokah je usoda narodov.“ — Po sv. maši se je pela cesarska pesem. Okrožnica ravnateljstva za cesarjev (jod. Najvišji god Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je praznoval na prejšnji dan, v soboto 3. oktobra, s skupno slovesno sv. mašo, darovano v nunski cerkvi, in s petjem cesarske pesmi. Ravnateljstvo je proslavilo Najvišji god z nastopno okrožnico na učence: „Letošnji najvišji god praznujmo s posebno vnemo, vredno svet pre-tresujočih dogodkov, ki jim je naša država izhod in stožer. Spomnimo se, da je naš presvetli cesar, ki je dolga leta svojega vladanja veljal za pravega kneza miru, od zločestnih sovražnikov bil prisiljen v obrambo obstoja avstro-ogrske monarhije prijeti za orožje. Cesarjev klic na obrambo domovine je vzbudil v vseh narodih države brez razločka narodnosti in strank enako najvišjo patriotično navdušenost. Pozabile so se vse politične razlike, ki so v miru dostikrat silile v ospredje. En sam duh preveva in podžiga vse narodnosti, duh edinosti in složnosti v neomajni zvestobi in vdanosti do presvetlega cesarja in v neskončni požrtvovalni ljubezni do skupne avstro-ogrske domovine. Zdaj se zopet vsepovsod čuti pristno avstrijsko. Ta samonikli pojav edinosti vseh narodov, ki je sam na sebi tako veličasten, nam jamči srečnejšo bodočnost. Kajti v edinosti vseh narodov je moč, v moči pa zmaga; z zmago pa dospemo do trajnega, blaženega miru. — Toda vojna zahteva neizogibnih žrtev. Naše vojstvo je prožeto visoke naloge in brani domovino z neverjetno hrabrostjo, ki jo morajo priznati celo sovražniki. Pa tudi vsi drugi, ki ne stoje v bojni vrsti, tekmujejo med seboj v požrtvovalnosti in skušajo drug druzega v tem prekositi. — Tudi tebe, draga šolska mladina, prešinja globoko patriotično čuvstvo, tudi ti hočeš rada sodelovati pri splošni požrtvovalnosti. Saj se zavedaš, da bo resnost življenja v sedanjih časih veliko prej stopila pred te, kot bi se to zgodilo v mirnih časih. Kajti vrzeli, ki jih neizogibno provzroča vojna, se morajo v ustroju človeške družbe s svežimi močmi hitro izpolniti. — Mladina! Najlepše pokažeš patriotična čuvstva in se pripravljaš na resnost življenja s tem, da podvojiš svojo marljivost in vestnost v učenju, da boš tako vsestransko bolj izobražena in za duševno delo tem bolj sposobna, ko stopiš v resno življenje. Ne išči morebiti olajšav v šoli zaradi vojnih časov! To bi bilo nemožato! Mladini pri-stoja junaštvo. ,Treba je, zato hočem“, to bodi tvoje geslo! Poleg tega pa bodi po skromnih svojih močeh tudi dejansko požrtvovalna! Visoka šolska oblast je dovolila tudi med šolsko mladino nabiranje prispevkov za nabavo raznih zimskih potrebščin za vojake. Pritrgajte si, kolikor kdo more in utrpi, in izročite svoje vinarske prispevke v to svrho, morebiti vsak teden ali vsakih štirinajst dni svojim gospodom razrednikom. Ravnateljstvo jih bo na to z izkazi posameznih razredov skupno oddalo tja, kjer pridne ženske roke izdelujejo zimske potrebščine za vojake. Kamen do kamena palača!“ Predavanje. Dne 20. oktobra je za naš zavod v telovadnici tukajšnjega učiteljišča predaval namestni učitelj Ivan Vesenjak „O historični misiji Avstrije v Evropi“. Veleaktualnega predavanja se je udeležil ves zavod z učiteljskim zborom in nekaterimi rodbinskimi člani učencev. Predavatelj je jasno in poljudno odgovarjal na stavljeno si vprašanje, zakaj se je ob izbruhu sedanje svetovne vojne mahoma pojavilo tako edinstveno patriotično navdušenje vseh avstrijskih narodov za obrambo skupne domovine. Govoril je tako iz srca vseh, da je po sklepu predavanja kakor z elementarno silo zagrmelo po dvorani glasno odobravanje. Nato je ravnatelj Štritof z veseljem konštatiral, da je glasno odobravanje dokaz, da tudi mladina razume sedanje velike čase, da čuvstvuje z vsem avstrijskim prebivalstvom brez razlike narodnosti in stanu v edinosti patriotičnega mišljenja in da se združuje z njim v vroči prošnji do vsemogočnega Boga, da bi skoraj podelil sijajno zmago našemu orožju, borečemu se za pravico, za sveto II. drž. g. 2 stvar, ki mora končno zmagati. Ob koncu so vsi navzočni v dokaz zvestobe in vdanosti zaklicali presvetlemu cesarju navdušeno gromovit „živio!“. Proslava vladarskega jubileja. Zelo lepa in izpodbudna je bila cesarska slavnost dne 2. decembra povodom 66 tega vladarskega jubileja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Potem ko so že v prejšnjih dneh v posameznih razredih učitelji zgodovine predavali o življenju in delovanju cesarjevem in se je učencem čital in tolmačil cesarjev manifest „Mojim narodom!“, je bila jubilejnega dne ob 9. uri dopoldne v nunski cerkvi slovesna sv. maša, katere so se udeležili vsi učitelji in učenci, okrašeni s črnožoltimi kokardami. Globok vtis je napravilo na šolsko mladino, ko je ob vstopu v cerkev videla, da so vse klopi zasedene od ranjenih vojakov. Za te je bilo namreč bolnišnično poveljstvo prosilo, da bi se smeli udeležiti cesarske maše. V svetem strahu in polni najvišje spoštljivosti do junakov so se učenci postavili ob straneh, prepustivši klopi ranjencem. Na koncu službe božje, pri kateri je pel dijaški moški zbor, se je pela cesarska pesem. — Ob pol enajsti uri so se zbrali vsi učitelji in učenci v svečano okrašeni telovadnici učiteljišča k šolski slavnosti, ki je po zelo umestnih in jedrnatih predavanjih vzbudila najglasnejše patriotično navdušenje. Uvodoma je v daljših besedah govoril ravnatelj Štritof o pomenu jubileja in razvil nato sliko o življenju in delovanju cesarjevem. Kazal je na edinstvo in kremenito zvestobo vseh narodov v monarhiji do prestola in države, vsled česar so se vsa zahrbtna pričakovanja in zanašanja naših sovražnikov izjalovila, pozival je mladino k posnemanju in končal v trdni nadi na skorajšnjo zmago našega orožja s trikratnim „živio!“ na presvetlega cesarja. Vsi navzočni so se temu klicu odušev-ljeno pridružili, mešani zbor pa je zapel cesarsko pesem. — Nato je imel nam. učitelj Iv. Vesenjak izborno zasnovan in globoko učinkujoč govor, prepleten z bogatim statističnim materijalom in prednašan s prepričevalnim ognjem, o temi: „Gospodarski in kulturni napredek avstrijskih narodov za časa vlade našega presvetlega cesarja s posebnim ozirom na Slovence“. Govornikovim izvajanjem je sledilo dolgotrajno navdušeno odobravanje. — Nadalje sta dva učenca zelo uspešno tekmovala v predavanjih. Sedmošolec Stanko Leben je kot dovršen govornik pod naslovom „Cesar v Ljubljani“ orisal tri cesarjeve obiske, s katerimi je Njega Veličanstvo počastilo Ljubljano (1. 1856., 1883. in 1895.), in je z živahnim in pestrim slikanjem vsakokratnih slavnosti vzbudil nepopisno navdušenje. Srečen in spreten govornik je bil tudi peto-šolec Jakob Žagar, ki je podal prav ljubke „Črtice iz življenja našega cesarja“. Tudi njemu so se vsi navzočni zahvaljevali z gromovitim odobravanjem. Zasluge obeh učencev so tem večje, ker sta imela le pičlo časa za pripravo. Na koncu je z vznosom deklamiral četrtošolec Leopold Slana pesem, ki jo je še za cesarjev god zložil profesor dr. Alojzij Merhar, in se glasi: Slovenski junaki cesarju. Tvoj jasni god! Presvetli cesar in gospod, s krvjo Ti pišemo za god: čestitko vdano. Tvoj prestol zlat, naš list rudeČ je kot škrlat, na list pritisnemo pečat — skelečo rano. Naš bojni pot Ti priča brez prevar in zmot: Slovenec Tvoj je patriot — junak do groba. Ni žal nam ran. Kar klije v srcu noč in dan — in čut in kri — na bojno plan, na dan, zvestoba! Prekremenit naš rod; Tvoj prestol prečastit, da plašil bi nas mečev svit pred novim bojem. Nikdar domov, dokler ni rešen zadnji krov, pod krovom mir in blagoslov v kraljestvu Tvojem. En gorek vzdih po naših holmih blaženih, še solncu toži se po njih, ko se potaplja . . . O, da — vsikdär: za jasni prestol in oltar poslednji naših src udar, poslednja kaplja! Vsa slavnost je trajala poldrugo uro in zapustila najglobokejše vtise v mladih srcih. Še nekaj patriotičnih podrobnosti. Velike dogodke svetovne vojne sta tudi oba gospoda kateheta v cerkvenih govorih pogostokrat uporabljala za vzgajanje pravega mišljenja med šolsko mladino. Za učiteljstvo se je nabavila „Sonderbeilage zum V.-Bl. des n.-ö. L.-Sch.-R.“, kjer lepi članki podajejo praktična navodila, kako se v okviru obstoječega učnega načrta v šoli uporabljaj vzgojevalna stran svetovne vojne. Značilno za patriotično mišljenje učencev je tudi, da so si, kdor je le količkaj mogel, na dotični poziv potom denarnih zbirk nabavili tekom leta sledečih predmetov: 253 vojnih kokard za K 50'60, 38 koledarčkov Avstrijskega mornariškega društva za 38 K, po 52 komadov brošuric „Entwicklungsgeschichte unserer Kriegsmarine“ in „Zusammenstellung der Handels-und Kriegsflaggen der wichtigsten Staaten“ za K 26'—, skupaj za K 114'60. Vojnega posojila so se posamezni člani učiteljskega zbora po svojih skromnih močeh udeležili, kolikor je ravnateljstvu sigurno znano, s skupno vsoto 3000 K, „Podporno društvo“ pa je dalo 200 K. Denarni prispevki učencev v vojne svrhe. Še predno so došli dotični pozivi naučnega ministrstva, naj se tudi med šolsko mladino nabirajo denarni prispevki za „Rdeči križ“, za „Vojnopreskrbovalni urad“ in za „Vdove in sirote po padlih vojakih“, se je na našem zavodu po sklepu učiteljskega zbora že meseca septembra začelo nabiranje in se nadaljevalo prav do zadnjega dne šolskega leta vsak teden ali vsakih štirinajst dni. Vsa nabrana vsota znaša skupaj K 343*87. Nabrali so: I. a po razredniku prof. Mazovcu...............................K 34'04 I. b „ „ „ dr. Merharju.........................„ 17'33 II. a „ „ „ Robidi................................100'40 II. b „ „ „ Teršanu................................. 9'86 III. „ „ „ Maslju................................. 27'82 IV. „ „ „ dr. Sajovicu.........................„ 40'30 V. „ „ „ Škerlju..............................„ 83'48 VI. po učencih Sadarju in Droveniku in razredniku prof. dr. Tertniku...........................................„ 8'92 VII. „ razrednikih prof. Virbniku in dr. Pipenbacherju . „ 6'12 VIII. „ razredniku prof. dr. Pečjaku................................ 15'60 Skupaj . . K 343'87 Prenos . . K 343'87 Ako temu prištejemo še zgornjo vsoto za kokarde, koledarčke in brošurice v znesku........................................„ 114'60 so darovali učenci v vojne svrhe skupaj............................K 458‘47 To je za naše revne razmere vsega priznanja vredna požrtvovalnost. Učenci so si naravnost od ust odtrgovali! Poleg tega so četrtošolci nabrali 50 slovenskih in nemških knjig, katere je razrednik dr. Sajovic poslal rezervni vojaški bolnici v Celju. Uporaba nabranega denarja. Do 10. marca so se nabrane vsote v dotakratnem skupnem znesku 232 K sproti oddajale vadniški učiteljici gdč. Pavli pl. Renzenberg, ki je sporazumno z ravnateljstvom za denar kupovala razno blago in iz tega z drugimi učiteljicami in z učenkami izdelovala razna oblačila in druge potrebščine za vojake na bojišču in za ranjence po bolnicah. Izdelane stvari so se oddajale bodisi v nabiralnici vojnopreskrbovalnega urada pri deželni vladi, bodisi pri „Rdečem križu“, in sicer: Dne 26. X.: 48 robcev in 48 parov ovojk; dne 30. XI.: po 10 gorkih srajc, gorkih spodnjih hlač, životnih pasov, golenic in natikač; dne 22. XII.: 20 parov ovojk, 36 robcev, 3000 cigaret; dne 13. II.: 400 parov podplatov iz Billrothovega papirja; dne 10. III.: 86 parov volnenih nogavic; dne 31. III.: 18 spodnjih hlač, 25 parov ovojk; dne 27. IV.: 60 parov ovojk. Vsota za naturalne izdelke „Rdečemu križu“ in „Vojnopreskrbovalnemu uradu“ znaša torej...................K 232’ — Od 10. marca dalje se denar ni več uporabljal za izdelke, ampak se je v gotovini tako razdelil: „Fondu za vdove in sirote po padlih vojakih“ . K 70'32 „Rdečemu križu“..................................„ 14'20 „Vojnopreskrbovalnemu uradu“.....................„ 7'20 Za istega „spominski list“.......................„ 20'15 „ 111 '87 Izdatki skupaj . . K 343'87 O vsem tem so se c. kr. dež. šol. svetu predložili podrobni računi z vsemi dokazili. Ravnateljstvo izreka najpresrčnejšo zahvalo vsem učencem darovalcem in gospodom razrednikom nabiralcem, posebno pa še gdč. pl. Renzenberg in vsem učiteljicam in učenkam, ki so vso zimo tako požrtvovalno posvečale svoje moči in prosti čas patriotični stvari. „Patriotsko nabiranje kovin za vojno.“ Vpeljalo se je na dotični poziv vojnega ministrstva in šolskih oblastev z nastopno okrožnico ravnateljstva: „Dragi učenci! Važna patriotska naloga vas čaka v teh težkih časih svetovne vojne. Vi, ki ste še premladi, da bi z orožjem v roki branili skupno avstrijsko domovino, vi se udeležujete lahko na drug način velikih dolžnosti, ki jih vojna nalaga vsem. Mnogo ste že storili z nabiranjem malih denarnih prispevkov . . . Zdaj pa se vam nudi nova prilika, da zopet pokažete, kako tudi v vas plamti žareč ogenj domovinske ljubezni in kako tudi vi z veseljem in navdušenjem žrtvujete svoje lastne moči v skupno korist. Nudi se vam prilika, da opravite takorekoč neko vojaško službovanje, ki bo v neposredno veliko korist hrabre naše armade. Stvar je pa tale: Naši sovražniki nas doslej na bojnem polju in z orožjem niso mogli premagati. Vsi njih velikanski napori so se v teku osmih mesecev, kar traja vojna, razbili ob hrabrosti naših vojakov in vojakov zvezne nam države. Da pa kljub temu dosežejo svoj namen, so si izmislili sramoten nevitežki načrt, zveznima državama Avstro-Ogrski in Nemčiji odrezati vsak dovoz živil in sirovin, da nas z lakoto in s pomanjkanjem potrebnih reči prisilijo na kolena. — Toda mi se ne vdamo. — Naše lepo razvito kmetijstvo, skrb države, ki v teh dneh ugotavlja zaloge žita in moke, in naša štedljivost z živili bodo preprečili prvi del zoper nas naperjenega sovražnega načrta. Čeprav nekoliko stradamo in uživamo slabejšo hrano, vzdržali bomo do konca. Malodušnosti v tem pogledu ne poznamo. — Preprečiti pa je drugi naklep naših nasprotnikov, ki si je poglavitno postavil za cilj, našemu vojskovanju polagati hude ovire na pot s tem, da se vojni upravi zapre dovoz kovin, ki so potrebne za izdelovanje vojnih pomočkov. Toda tudi ta načrt sovražnikov se lahko prepreči in se bo preprečil! Silne množine teh kovin je že nakopičila vojna uprava, silne množine pa so tudi še v domovini v zasebni posesti. In te poslednje bo treba zdaj zbrati in odposlati. In ti, draga mladina, boš stopila v službo nabiranja teh kovin. To bodi tvoje vojaško službovanje! . . Nabiranje je izvršilo 120 učencev IV. do VIII. razreda v 40 skupinah s 3 učenci v vsaki skupini dne 20., 23. in 24. aprila 1915 (dne 20. aprila so se raznašali oklici, dne 23. in 24. aprila so se pobirale kovine) pri vseh strankah onega okoliša Ljubljane, ki je bil tukajšnjemu zavodu oddeljen v seji krajevnega odseka dne 10. aprila in je obsegal ves 1. okraj in del 2. in 5. okraja mesta. — Uspeh nabiranja je bil nad vse pričakovanje ugoden. Darovali so se najrazličnejši predmeti iz bakra, medi, brona, kositra, cinka in svinca v toliki množini, da je njih skupna teža znašala 1113 kg, pri čemer so vštete nekatere male stvari iz zlata in srebra. Kdor ni imel nobenega primernega predmeta oddati, je daroval malo vsoto v denarju. Vse nabrane vsote v denarju so znašale 16 K 80 h. — Kovine so se v 12 zabojih in 5 zamotih, skupno v 17 po-šiljatvah, poslale dne 26. aprila, denarna vsota pa 29. aprila centralnemu vodstvu patriotskega nabiranja kovin za vojno na Dunaju v c. in kr. vojnem ministrstvu. Nekaj pozneje so se na magistratu oddali še nekateri nerabni aparati iz fizikalne zbirke. — Dijaki nabiralci zaslužijo za njih veliko vnemo in uspešni trud popolno priznanje, osobito še, ker se je ravnateljstvu od več strani zagotavljalo, da so se učenci pri nabiranju najdostojneje obnašali. Skrb za živež. Ustrezaje skrbnosti vlade za živež, so se ob primernih okrožnicah ravnateljstva vsem učencem čitali in razlagali spominski listi: „Štedite z živili!“, „Ljudska hrana v vojnih časih“ in „Varčujte z živili, posebno z moko in kruhom!“. Tako je tudi šolska mladina spoznala daleko-sežnost tega vprašanja in z razširjanjem danih navodil v domačih krogih pripomogla k ugodni rešitvi. Potek svetovne vojne je po litih mesecih dokazal neverjetno moč naše države in z njo zvezane Nemčije, dokazal občudovanja vredno hrabrost obeh vojstev. To nas navdaje s trdnim upanjem na bodočnost. Kar nič nas ne plaši najnovejši in najostudnejši sovražnik, verolomni „zaveznik“, ki z jugozahoda stega svoje nečiste prste po naših pokrajinah. Tudi on se je bridko uračunal nad nami in še bridkejše bo obžaloval svoje podlo izdajstvo. — Dal Bog, da bi v prihodnjem šolskem letu slavili končno zmago naše pravične stvari in uživali zopet blaženi mir! Šolska poročila I. Učiteljstvo. A. Izpremembe. 1.) Izstopila sta in učiteljskega /bora pred začetkom šolskega leta 1914./15.: Suplent Pavel Lokovšek je bil imenovan suplentom na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani. Suplent Josip Puntar je bil imenovan suplentom na c. kr. slovenski gimnaziji v Gorici. 2.) Na novo je vstopil v učiteljski zbor Ivan Vesenjak, suplent na tukajšnjem c. kr. učiteljišču ; z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. septembra 1914, št. 6553, je bil imenovan obenem suplentom na tukajšnjem zavodu. 3.) Po okrevanju je zopet vstopil suplent Ivan Mazovec ter bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. septembra 1914, št. 6618, prideljen strokovnemu vodstvu profesorja Ivana M asi j a. B. Dopusti. C. kr. naučno ministrstvo je podelilo profesorju Ivanu Macher ju z razpisom z dne 20. aprila 1910, št. 9747, petleten dopust v svrho vodstva tukajšnjega mestnega dekliškega liceja do konca šolskega leta 1914./15 Nadomestnemu telovadnemu učitelju Evgenu Sajovicu je c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 5. oktobra 1914, št. 43.220 (dež. šol svet z dne 9. oktobra 1914, št. 6976), iz zdravstvenih ozirov podelilo dopust do konca 1. tečaja, pustivši mu dotedanjo suplentsko remuneracijo, in podaljšalo ta dopust do 15. marca 1915 z razpisom z dne 1. marca 1915, št. 5416 (dež. šol svet z dne 4. marca 1915, št. 1222), do konca šolskega leta pa z razpisom z dne 17. aprila 1915, št. 10.511 (dež. šol. svet z dne 22. aprila 1915, št. 2068). Profesor dr. Josip Pipe n bacli er, ki je bil po superarbitraciji dne 14. februarja 1915 z dnem 17. februarja 1915 od aktivnega vojaškega službovanja v neaktivno razmerje premeščen, je dobil od c. kr. deželnega šolskega sveta glasom razpisa z dne 4. marca 1915, št. 893, iz zdravstvenih ozirov dvamesečni dopust do 15. aprila 1915, a je dopust radovoljno prekinil že dne 7. aprila, da nadomešča obolelega profesorja Alojzija Virbnika. H. drž. g. 3 Profesorju Alojziju Virbniku je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 17. aprila 1015, št. 1831, iz zdravstvenih ozirov podelil dopust do konca šolskega leta 1914./15. C. Druge osebne stvari. Profesor Ivan Kavšek je mogel na tukajšnjem zavodu dobiti samo 5 tedenskih ur, zato pa je bil uporabljan tudi na c. kr. I. državni gimnaziji, kar je c. kr. deželni šolski svet potrdil z razpisom z dne 24. septembra 1914, št. 6588. Profesorju Franu Jeraju je c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 24. novembra 1914, št. 49.095 (dež. šol. svet z dne 30. novembra 1914, št. 8109), iz zdravstvenih ozirov znižalo učno obveznost na 8 tedenskih ur. C. kr. ministrstvo za javna dela je z razpisom z dne 19. januarja 1915, št. 1318 — XXIb (c. kr. deželni šolski svet z dne 24. januarja 1915, št. 421), dovolilo, da se profesor tukajšnje c. kr. državne obrtne šole Mihael Presl sme izjemoma uporabljati na tukajšnjem zavodu kot namestnik v aktivno črnovojniško službo dne 15. februarja 1915 vpoklicanega profesorja Josipa Sehweigerja. Poučeval pa je le od 17. do vštetega 26. februarja 1915, ker je bil profesor Schweiger takoj po vpoklicanju k vojakom glasom izvida c. in kr. nadomestnega okrajnega poveljstva št. 17 v Ljubljani z dne 22. februarja 1915 za vojaško službovanje kot nesposoben spoznan in je v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. februarja 1915, št. 1077, dne 27. februarja zopet nastopil svojo službo. Profesor dr. Fran Ilešič ni poučeval v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. avgusta 1914, št. 5924. C. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. Ime in značaj Raz- rednik v razredu 1 ^.te‘ Učil v razredu vi,° ur na teden 1 Anton Štritof, c. kr. ravnatelj VII. činovnega reda Zemljepis in zgodovino v V. 4 2 Josip Bučar, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. kr. nadporočnik Vse šolsko leto v vojaški službi — 3 Fran Ilešič, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda Ni poučeval vse šolsko leto — 4 Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisniin učilom . Prirodopis v I. a, I. b, II. b in V. 8 Šte- vilo Ime in značaj Razred ni k v razredu Učil v razredu I Število ur na teden 5 Anton Jeršinovi6, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, konzervator c. kr. osrednje komisije za ohranitev spomenikov, c. kr. nadporočnik — Vse šolsko leto v vojaški službi G Ivan Kavšek, c. kr. profesor, varuh prirodoslovnim učilom Matematiko v VIII. — Priro-doslovje v VIII. 5 ! i 7 Fran Kropivnik, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VIII. či-novnega reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom — Zemljepis v I. a in I. b. — Zemljepis in zgodovino v III., IV., VI., VII. in VIII. 20 8 Janko Lokar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, v I. teč. varuh nemški dijaški knjižnici Vlil V I. tečaju: Nemščino v I. a, V., VI. in Vlil,— Slovenščino v VIII. — Propedevtiko v VII. in VIII. — V II. tečaju v vojaški službi. (18) 9 Ivan Maeher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju Vse šolsko leto na dopustu ; io Ivan Maselj, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici m V I. teč.: Slovenščino v II. a, nemščino v I. b, latinščino v III. in grščino v IV. — V II. teč. do 7. aprila: nemščino v I. a in 1), latinščino v III., grščino v IV.; od 8. aprila do konca š. 1.: nemščino v III., latinščino v III., grščino v III. in IV. (16) (19) 17 n Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, c. kr. veroučitelj po § 4. zakona z dne 19. septembra 1898, svetni duhovnik I. b V 1. toč.: Verouk v II. b in IV., latinščino v 1. b. — V II. teč. poleg tega še sl ovenščino v I I.a. Opravljal je tudi verske vaje menjoma z drugim katehetom. (io)! 12 12 Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik, varuh knjižnici Podpornega društva VIII. V I. teč.: Verouk v I. a in b, II. a, III., V., VI., VII. in VIII. - V II. teč. poleg tega propedevtiko v VII. in VIII. Opravljal je tudi verske vaje menjema z drugim katehetom. (16) 18 2 Šte- vilo Ime in značaj Raz- rednik V razredu Učil v razredu Število ur na teden 13 Josip Pipenbacher, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VIII. ei-novnega reda, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi, občinski svetnik Od 7. aprila VII. Od 7. aprila: Latinščino v VII. — Grščino v V. — Nemščino v I. a in b. 18 14 Adolf Robida, c.kr.redni učitelj, varuh slovenski, v II. teč. tudi nemški dijaški knjižnici II. a V I. teč.: Nemščino v II. a in b, IV. in VII., slovenščino v VII. — V II. teč.: Nemščino v II. a, IV., V., VI., VII. in VIII., slovenščino v VIII. (19) 23 15 Josip Schweiger, c. kr. profesor — Matematiko v II. a, II. b, III., V., VI. in VII. — Prirodoslovne v VII. 20 IG Jakob Teršan, c. kr. profesor II. b Slovenščino v III. in IV. — Latinščino v 11. a in b. 16 17 Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VII. činovnega reda VI. Latinščino v IV. in VIII. — Grščino v VI. in VIII. 17 18 Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega reda Do 7. aprila VII. Do 7. aprila: Nemščino v III. Latinščino v VII. — Grščino v III. 16 19 Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. kr. nadporočnik — Vso šolsko leto v vojaški službi. — 20 Gvidon Sajovic, dr. modroslovja, c. kr. začasni učitelj, asistent na deželnem muzeju IV. Matematiko v I. a, I. b in IV. — Prirodopis v II. a, III., IV. in VI. 17 21 Ivan Mazovec, namestni gimnazijski učitelj I. a V I. teč.: Slovenščino v I. a, I. b, V. in VI. — Latinščino v I a. V II. teč. poleg tega še slovenščino v VII. (15) 17 22 Fran Pavlič, namestni gimnazijski učitelj, c. in kr. nadporočnik v rezervi pri 79. pešpolku — Vse šolsko leto v vojaški službi. — 23 Ivan Škerlj, namestni gimnazijski učitelj V. V I. teč.: Slovenščino v II. b, latinščino v V. in VI., grščino v VII., zgodovino v II. a in b. v II. teč. poleg tega še nemščino v II. b. (19) 24 Sfc- j Ime in značaj Raz-rednik v razredu Učil v razredu Število ur ua teden 24 Ludovik Vagaja, namestni gimnazijski učitelj, c. in kr. praporščak pri 17. pešpolku Vse šolsko loto v vojaški službi. 25 Evgen Sajovic, namestni telovadni učitelj Vse šolsko leto na dopustu 26 Ivan Vesenjak, namestni učitelj c. kr. učiteljišča Zemljepis v II. a in II. b. 4 B. Za neobvezne predmete. Josip Vedral, državno izprašani učitelj glasbe in petja za srednje šole, učitelj „Glasbene Matice“, je učil cerkveno petje v 2 oddelkih, 2 uri na teden. Šolski sluga: Ivan Rozman. Pomožni sluga: Ivan Gril. II. Učni načrt. A. Obvezni predmeti. (Glej izvestje lanskega šolskega leta str. 48 in 49!) Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah. (Številke v oklepih značijo za letos zmanjšano število tedenskih ur.) Predmet CÖ g £ £ K" Skupaj Verouk 2 2 2 2 2 (1)2 2 2 2 2 (19) 20 Latinščina (7) 8 (7)8 (6)7 (6)7 (5)6 (5)6 (5)6 (5)6 (4)5 (4)5 (54) 64 | Grščina — — (4)5 4 (4)5 (4)5 (3)4 (4)5 (23) 28 | Nemščina 5 5 5 5 4 4 3 3 3 3 40 | Slovenščina 3 3 2 2 (2)3 2 (1) 2 (1)2 2 2 (20) 23 Zgodovina — 2 2 (1)2 (1)2 3 (3)4 3 (S) 4 3 (18) 22 1. teč. (18) 21 II. tež. j Zemljepis 2 2 2 2 2 2 1 1 — — 14 Matematika 3 3 3 3 (2)3 (2)3 3 3 (2)3 2 (26) 29 1 Prirodopis 2 2 2 2 — 3 (2)3 2 — — (15) IG Prirodoslovje — — — — 2 — — 4 » (S) 4 9 I. te*. (9) 10 11. ter. Propedevtika — ~ (1)2 (1)2 (2) 4 Lepopisje (-)' (-)l — — — (-) 2 Telovadba (~)2 (-12 (-)2 (-) 2 (-12 (-) 2 — — — — (-) 12 Skupaj 28 (24) 28 1 27 (24) | (24) 27 (24) 31 (24) 30 28 28 (24) j (24) j (24) 28 (24) 28 (24) 283 (240) . 15. Neobvezni predmeti. Izmed neobveznih predmetov se je letos moglo poučevati samo cerkveno Imetje po 2 uri na teden, ločeno v petje za deški zbor in v petje za moški zbor. Udeležba: 32 učencev II.—VIII. razreda. III. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine. III. razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades in Themistocles. IV. razred. Caesar, Commentarii de bello Gallico (ed. J. Pramer ali pa I. Košan, Latinska čitanka za četrti in peti gimnazijski razred), lib. L, IV. cap. 7—37. — Domače berilo: Caesar, Commentarii de bello Gallico, lib. II., III. V. razred. Ovidius (ed. Sedlmnyer): I. Versus memoriales; II. Disticha; Metamorph.: 1, 2, 3, 4, 6; Elegien: I. 1, II. 5, 7. — Livius (ed. Zingerle-Scbeindler), XXII. knjiga v izberi; posamezne odstavke so prevzeli nekateri učenci kot domače berilo. — Domačo berilo: Ovidius: Metamorph.: 5, 17 (za vse učence obvezno), 17 (Jug in Paternoster), 18 (/agar), 10 (Železnik); Eleg. I. 4 (Ilc); Trist. 10 (Premk). — Na izust: Metamorph. 4. VI. razred. Sallustius, De bello Jugurthino: v celoti; posamezne krajše odstavke je prevzelo nekaj dijakov za domače berilo (Ahčin, Bahovec, črnagoj, Drovenik, Kragelj, Pestotnik). — Cicero, In Catilinam, oratio I. — Vergilius, Aeneis, lib. I. VII. razred. Cicero: Tro Archia poeta (ed. Nolil); Orator ad Brutum (ed. Stangl). — Vergilius (ed. Klouček): lib. II., IV. VIII. razred. Horatius (ed. J. Huemer): Carmin.: lib. I., carm. 1, 11, 22, 24, 31, 38; lib. II., carm. 2, 3, 6, 7, 9, 10, 13, 14, 16, 18, 20; lib. III., carm. 16, 30; lib. IV., carm. 3, 8; Epod.: 1, 2, 7, 13; Satirar. lib L, sat. 1, 6; lib. II., sat. 6; Epistular.: lib. L, epist. 20. — Na izust: Horatius, Carmin.: lib. I., carm. 1, 11, 22, 24, 31; lib. II, carm. 3, 6, 10, 14; lib. III., carm. 30, lib. IV., carm. 3. Tacitus (ed. A. Weidner): Annal., lib. I., cap. 1—7. B. Iz grščine. V. razred. Xenophon, Auswahl (ed. Prinz): Anabasis, 1—it. — Homer, Ilias (ed. Christ), lib. I. — Na izust: Ilias, lib. I., 1 —100. VI. razred. Homer, Ilias (ed. A. Th. Christ): lib. II., III., IV., V., VI. Herodot (ed. A. Scheindler): Nr. I, 2, 3. VII. razred. Homer, ’Oövncreia (ed. Christ): lib. I., 1—75; V., 28—393; VI; VII. — Demosthenes (ed. Wotke), ’OAvvihccxög 1\ — Platon (ed. Huemer), ’AnoAoyia ScüXQdrovg, I. VIII. razrad. Platon (ed. K. Huemer): Apologie dos Sokratos, Kriton. — Sophokles (ed. Fr. Schubert-L. Hüter), Aias, v. 1 — 596. C. Iz nemščino. V. razred. Izbor iz čitanke. — Na pamet: Der Tod des Tiberius, Trutzblanke Hans, Die Kraniche des Ibykus. — Šolsko berilo: Der arme Spielmann. VI. razred. Razen čitanke kot šolsko ali domače štivo: Räuber, Wallenstein, Emilia Galotti, Maria Magdalena. VII. razred. Razen čitanke kot šolsko ali domače štivo: Faust, Lumpatius Vagabundus, Egmont, Journalisten, Agnes Bernauer, Gyges und sein Ring, Jungfrau von Orleans, Der Volksfeind, Die Stützen der Gesellschaft, Kriegs-novellen. VIII. razred. Samo čitanka. Č. Iz slovenščine. V. razred. Narodno epsko pesništvo. (Po čitanki.) Najvažnejša berila iz čitanke, ki obravnavajo to tvarino. Iz povesti in romana: „Martin Krpan“ in „Lepa Vida“. VI. razred. Posamezne panoge lirskega pesništva, deloma po čitanki, večinoma po Prešernovih pesmih. „Krst pri Savici“; Jenko, Zupančič. Meškova „Mati“ in Shakespearjev „Hamlet“. VII. razred. Staroslovenski teksti iz čitanke. Prešeren. (Vse pesmi razen „Krsta“.) Hrvatski pripovjedači; prečitali „Karamfil s pjesnikova groba“ in predelali biografije nekaterih važnejših mož. Protestantovska doba s primeri iz čitanke. Katoliška doba. VIII. razred. Izbor iz slovstvene čitanke. IV. Govorne vaje. A. Iz nemščine. V. razred. Ilc: Inhaltsangabe von Schmitthenners „Frühglocke“; Jeglič: Obergs „Geschenk des Inders“; Jug: Aus den Erinnerungen eines Napoleo-nischen Husaren; Klopčar: Die Belagerung von Wien im Jahre 1683; Lazar: Franklins Polarfahrt; Medic: F'ährmanns Kinder (Novelle von Schott); Paternoster: Einige Charakterzüge aus Anzengrubers Weihnachtsstudie „Vereinsamt“; Pole: „Naman Abbas“ von Taier; Žagar: Einige Charakterzüge aus Schillers Leben; Jug: Der Kaufmann von Venedig; Tavčar: Footballspiel; Lešnjak: Aus Grillparzers Selbstbiographie; Kovač: Von den Apenninen zu den Anden; Cesar: Das Wocheinertal; Fon: Wilhelm Tell; Zagar: Ritterliche Erziehung; Klopčar: Brand Roms; Benedik: Hochzeitsfeiern beiden Kaffer-negern; Jeglič: Die Journalisten (Freytag); Zurlini: Bali und Bainiesen; Paternoster: Entdeckungen in Zentral-Afrika. (II. Stanley); Ilc: Ägypten und seine Kultur (Heinrich Bal); Lazar: Bauernaufstand; Železnik: Aus dem Leben der Rose. VI. razred. Aplenc: Das Rebhuhn; Örnagoj: Die Renaissance der bildenden Kunst; Drovenik: Die kosmischen Nebelflecke; Kragelj: Lenaus Leben und dichterische Tätigkeit; Majcen: Über die Torpedos; Merčuu: Das Belagerungswesen in ältester und neuester Zeit; Murmayer: Die Jungfrau von Orleans in der Geschichte und bei Schiller; Pestotnik: Iphigenie auf Tauris bei Goethe und Euripides; Sbrizaj: Die Milchstraße; Zupanič: Grillparzers „Sappho“; Örnagoj: Das Laibacher Moor; Ahčin: Der Eichelhäher; Sbrizaj: a) Kosmische und terrestrische Einflüsse der Sonne; b) Der Karst; Sadar: a) Korallenbauten ; b) Nestbauten; Bayr: Über das Leben der gesamten Tierwelt; Štimec: Kunstvolle Nester; Kunaver: Alfred Nobel als Erfinder des Dynamits; Gabršek: Die Schlacht bei Grünwald; Kovač: Napoleons Feldzug nach Rußland; Murmayer: Von der Steinaxt bis zum Schießgewehr; Kumelj: Das Sinnleben der Pflanze; Kajfež: Geschichte der Eisenbahnen; Toman: Die Orchesterzusammensetzung. VII. razred. Fabjančič: Öecliow; Koželj: Zwischen Himmel und Erde; Trpin: Der Absturz; Mežan: Leonardo da Vinci; Jeglič: Ein Überblick über die japanische Literatur; Fakin: Die Verbreitung des Naturalismus über Rußland und Frankreich nach Deutschland; Prelog: Das Fähnlein der sieben Aufrechten; Krištof: Maler Nolten; Leben: Heinrich Kleists Ideen und Probleme; Fabjančič: Andrejews Novellen; Fakin: Die Judenbuche; Jeglič: „Gespenster“ und „Wildente“; Mežan: Memoiren aus dem Totenhause; Krištof: Raimund und seine Bedeutung für das Wiener Theater: Leben: Rosmersholm (Ibsen); Levstik: Maupassant, Novellen; Goljar: Ein Vergleich zwischen dem Goetheschen und Marlowschen Faust; Gabrenja: Tolstoi, Volkserzählungen ; Leben: Ibsen, Hedda Gabler; Kavčič: Ibsens „Nora“ und „Baumeister Solneß“; Goljar: Strindberg, Vater; Strindberg, Fräulein Julie. VIII. razred. Erlab: Der Aufbau des klassischen Dramas; Lunaček: Über Ibsens Gedichte; Uran: Die Flugzeuge; Černe Iv.: Das Naturalistische in Tolstois Drama „Die Macht der Finsternis“; Hrovatin: Ludwigs „Erbförster“ ; Kovač: Hebbels Stellung in deutscher Dramadichtung. B. Iz slovenščine. V. razred. Rajšek: Deklamiral svoje pesmi; učenci Ambrožič, Babič, Benedik, Hafner, Horn, Ilc, Jug, Kavčič, Kržin, Lazar, Lešnjak, Majce Alojzij, Majce Jože, Medic, Medved, Paternoster, Podreboršek, Polc, Rupnik, Rupret, Sever, Šteh, Tavčar, Zalar, Zarlini, Žagar in Železnik so deklamirali narodne pesmi iz čitanke. VI. razred. Banovec: Simon Gregorčič; Eiletz: Naturalistično in kapitalistično gospodarstvo in borza; Florjančič: Navade in običaji starih Slovanov ; Kragelj: Marko Pohlin in njegov pomen; Sadar: Razvoj slovenskega gledišča. VII. razred. Fabjančič: Tolstoj - filozof; Fakin: Tomičev „Befehl“; Gabrejna: Pomen mornarice za državo; Goljar: Dostojevski kot filozof; Koželj: Tomič, „Na vozu“; Leben: „Lepa Vida“ v slovenski literaturi; Mežan: Michelangelo ; Prelog : Napoleon ; Trpin : Začetek slovenske lirike. VIII. razred. Jeretina: Pohlinova „Bibliotheca Carnioliae“ ; Kavčnik: Vodnikova „Pismenost ali gramatika za prvo šole“; Kovač: Verski boji med Rimom in Bizancem za časa Focija; Pance: Žiga Popoviča življenje in delo; Poderžaj: O bistvu poezije; Černe Anton: Murn-Aleksandrov; Erlah: Janko Kersnik; Jeretina: Oton Zupančič. V. Naloge. A. Za nemške sestavke. V. razred. Šolske naloge: 1. Beowulfs Kampf mit Grendel. — 2. Gedankengang des Kirchhoffsehen Aufsatzes „Das Meer ein Leben der Völker“. — 3. Wie sich Günther im Kampfe mit Brunlxilde als Meister behauptet hat. — 4. a) Mein Weg zur Schule, b) Was ein Sperling an einem Wintertage erlebte, c) Muß ist ein bitter Kraut. — 5. a) Die Elemente der Artussage, b) Die Elemente der Gralsage, c) Tod des Tiberius. (Disposition.) — Domače naloge: 1. Am Grabe eines auf dem Felde der Ehre Gefallenen. — 2. a) Von der Schönheit meines Lieblingsflusses, b) Mühsal und Genuß des Bauernlebens. — 3. Der Nutzen des Winters. (Dispositionsarbeit.) — 4. a) Wie kann ich als Nichtsoldat dem Vaterlande nützen? b) Wie stelle ich mir einen Schützengraben vor ? c) Mein Ostersamstag. VI. razred. Šolske naloge: 1. Der fahrende Schüler. (Eine Charakteristik nach dem Fastnachtspiel „Der fahrende Schüler im Paradeis“ von H. Sachs.) — 2. Gedankengang des Hehnschen Aufsatzes „Neu Europa“. — 3. a) Das Fest der Konfirmation (nach Bj. Björnsons „Frohem Burschen“), b) Winterfreuden. — 4. a) Der September ist der Mai des Herbstes, b) Übermaulen heißt nicht überweisen, c) Dummheit und Stolz wachsen auf einem Holz. — 5. a) Charakteristik des regierenden Grafen von Moor, b) Die Bedeutung der Rotaszene in Emilia Galotti, c) Die Kapuzinerpredigt im Wallenstein. — Domače naloge: 1. Ein Bild aus meiner Heimat zur Zeit der heurigen Mobilisation. — 2. Die Bestrebungen der Humanisten. (Nach den „Humanisten“ von J. Kurz.) — 3. Was werde ich mir von Krain merken? (Dispositionsarbeit.) — 4. Die Rede am Grabe eines auf dem Felde der Ehre gefallenen Soldaten. VII. razred. Šolske naloge: 1. a) Der Charakter der drei Personen im „Vorspiel auf dem Theater“, b) Die Ansichten des Theaterdirektors, c) Welche Ideen verkörpern die drei Erzengel im „Vorspiel im Himmel“ ? (Goethes „Faust“.) 2. a) Erst wäge, dann wage! b) Hochmut kommt vor dem Falle, c) Trau’, schau’, wem! — 3. Die Bedeutung der Brunnenszene in Goethes „Faust“. — 4. a) Wer die Raupen vertilgen will, muß das Nest verbrennen, b) Eripitur persona, manet res, c) Das Gedächtnis nimmt ab, wenn man es nicht übt. — Domače naloge : 1. a) Der größte Irrtum meines Lebens, b) Meine größte Freude. — 2. a) Der Charakter des Spielmanns, b) Der Charakter des Griesler, c) Der Charakter des Hofrates, d) Der Charakter Barbaras (Grillparzers „Der arme Spielmann“). — 3.a) Die Bedeutung Kleists für die deutsche Literatur, b) Schiller als Balladendichter, Schiller als Dramatiker. (Dispositionsaufgaben.) — 4. a) Ein Feldpostbrief meinem Bruder, b) Wie stelle ich mir eine Nachtpatrouille vor? VIII. razred. Šolske naloge: 1. Die Mittelschule als Erregerin patriotischer Gefühle. — 2. Gedankengang des Machschen Aufsatzes „Philosophisches und naturwissenschaftliches Denken“. — 3. Was verdanken wir unseren Klassikern ? — 4. Besser ein weiser Tor als ein törichter Weise. (Shakespeare.) — 5. a) Romani loctorem unius libri timent, b) Der Geiz muß Hunger leiden, weil der Teufel die Schlüssel zum Soldkasten hat, c) Ein Mann der Ordnung ist ein Mann der Tat. — Domače naloge: 1. Der Zusammenstoß zweier II. drž. g. 4 Welten in Hebbels „Herodes und Marianne“, aufgezeigt in der Handlung und in den Personen. — 2. Die Zeit der langen Nacht. — 3. Ein Spaziergang durch Laibach. (Dispositionsaufgabe.) B. Za slovenske sestavke. V. razred, šolske naloge: 1. Jesen. — 2. Razbojnik. (Po narodni legendi.) — 3. Je iz okna padla mi visoc’ga kup'ca zlata v dno morja glo-boc’ga. — Domače naloge: 1. Dedek pripoveduje pravljico. — 2. Marjetica in Trdoglav. — 3. „U V.“ VI. razred. Šolske naloge: 1. Zlata ptička. — 2. Moj najlepši Božič. — 3. Velikonočna pridiga v Karpatih. — 4. Ob Skamandru. (Dve sliki.) — Domače naloge: 1. Aleksandrov umirajoči kondor. (Pesniška prispodoba.) — 2. Moč osebnosti. —v3. Dve sliki iz „Turjaške Rozamunde“. VII. razred. Šolske naloge: l.a) Petje v žalosti zavetje, v bolečini je hladilo, b) Pot je strma, cilj je lep. — 2. Vojska nekdaj in sedaj. 3. Motivi v „Turjaški Rozamundi“. — 4. Sonetni venec. (Dispozicijska naloga.) Pred bitko. (Govor vojakom.) — Domače naloge: 1. Listje pada. — 2. Moja najljubša slovenska leposlovna knjiga. — 3. Poljuben tema. VIII. razred, šolske naloge: 1. Vodnikov „Zadovoljni Kranj’c“ z ozirom na današnje naše ljudstvo. — 2. Izginjajoči kranjski tipi. — 3. In dubiis libertas, in necessariis unitas, in omnibus charitas. — Domače naloge: 1. Posameznik v svojem razmerju k socijalnim krogom. — 2. Gospodarski pomen naravnih krasot. (S posebnim ozirom na Kranjsko.) — 3. Katera Prešernova pesem mi najbolj ugaja? VI. Učila. I. Gimnazijska knjižnica, in sicor: 1.) Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval profesor Ivan Maselj, se je pomnožila v šolskem letu 1914./15. za 53 zvezkov, 15 sešitkov ter 300 srednješolskih izvestij. A. Nakupilo se je 47 zvezkov ter 15 sešitkov, in sicer: a) kot nadaljevanje: Österr. Mittelschule, 1914. — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, 1914. — Zeitschrift für österr. Volkskunde, 1914. — Geographischer Anzeiger, 1914. — Deutsche Rundschau für Geographie, 1913/14. — Carniola, 1914. — Kosmos, 1914. — Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht, 1914. — Natur und Unterricht, 1913/14. — Archiv für slavische Philologie, 1914. — Dom in Svet, 1914. — Popotnik, 1914. — Slovan, 1914. — Veda, 1914. — Zvon, 1914. — Rocznik Slawistyczny, VI., 1913. — Zeitschrift für den deutschen Unterricht, 1914. — čas, 1914. — Publikacije „Slovenske Šolske Matice“ pro 1914. — Publikacije „Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu“ pro 1914: 1.) Rad . . ., knjiga 201.— 203.; 2.) Zbornik za narodni život, sv. XIX.; 3.) Monumonta spectantia historiam Slavorum moridionalium, sv. XXXV.; 4.) Izvješča o raspravama matom, prirodosl. razr., sv. 2; 5.) Prirodosl. istraživanja Ilrvatske i Slavonije, sv. 2. in 3.; 6.) Ljetopis Jugoslav. Akad. pro 1918. — Brehms Tier-leben, 4. a. zv. IX. (= Vögel 4. del). — Thesaurus linguae latinae VI. 2. — Rabenliorst, Kryptogamen-Flora, VI. 19.—22. — Thomd, Flora von Deutschland, seš. 228.—233. — Praktische Methodik für den höheren Unterricht. (Methodik der griechischen Sprache.) b) na novo: Förster, Das österr. Problem. — Czerlien, Auf slavischen Spuren. — Die erste Arcierenleibgarde Seiner Majestät des Kaisers und Königs. Wien 1914. — Schmelzer-Harder, Platons ausgew. 1 ial. (V. Symposion). — Sonderbeilage zum V. Bl. d. n. ö. Landesschulrates, štev. V., VI. in X. — Mein Österreich, mein Heimatland. 2 zv. — Kersnik, Zbr. spisi, VI. zv. — Wecklein, Tragödien des Euripides. — Lovec, 1914. — Premerstein-Rutar, Römische Straßen. B. Na darilih je prirastlo 6 zvezkov. Podarili so: Vis. c. kr. dež. vlada Kranjska 1 izv. Deželnega zakonika 1914. — Ravnatelj Štritof 2 zv. — Uredništvo „Friedenswarte“ 1 izv. (1914). — Skupno c. in kr. finančno ministrstvo, 3. in 4. zv. „Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Herzegovina“. C. Potom zamene je prejela učiteljska knjižnica okrog 300 srednješolskih izvestij. Koncem šol 1. 1914./15. je štela torej učiteljska knjižnica 5580 zvezkov, 181 sešitkov ter okrog 8271 srednješolskih izvestij. 2.) Dijaška knjižnica. a) Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem letu 1914./15. v prvem tečaju profesor dr. Janko Lokar, v drugem tečaju pravi gimnazijski učitelj Adolf Robida, se je pomnožil za 19 del, oziroma 36 zvezkov. A. Po nakupu (za 15 del, oziroma 36 zvezkov): Deutscher Hausschatz 1914. — Der gute Kamerad 1914. — Alte und neue Welt 1914. — Velhagen-Klasing, Volksbücher 117, 118. — Kurz, Humanisten (5 izv.). — Wagner, Lohengrin (5 izv.). — Hebbel, Herodes und Marianne (5 izv.). — Hamerling, König von Sion (5 izv.). — Björnson, Ein froher Bursche (5 izv.). — Schneider, Deutsche und fremde Märchen. — Durch Südsee ... — Agunta. — Altwiener Wanderungen. — Kaiser und Vaterland. — Patriotisches Bilderbuch. B. Po darilih (4 knjige): Podarilo je založništvo Kosmosa 4 knjižice, ki se izkažejo prihodnje leto. Koncem šolskega leta šteje ta oddelek 1454 del, oziroma 1721 zvezkov A) Slovenski oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval pravi gimnazijski učitelj Adolf Robida, se je pomnožil za 11 del, oziroma 16 zvezkov, in sicer: A. Po nakupu (za 11 del, oziroma 16 zvezkov): Mentor 1914. — Vrtec in Angeljček (2 izv.) 1914. — Slovenski Sokol 1914. — Zvonček (2 izv.) 1914. — Dom in Svet (2 izv.) 1914. — Grafenauer, Zbirka slov. povesti, 3. zv. — Ribičič, Kraljestvo čebel (2 izv.). — Dr. Čadež, Skrivnosti radioaktivnosti. — Seidl, Geološki izprehodi. — Rakež, Uho in sluh (2 izv.) B. Po darilih: Izkaz sledi prihodnjo leto. Koncem šolskega leta 1914./15. šteje ta knjižnica 1590 slovenskih, hrvat-skili in čeških del, oziroma 1793 knjig. II. Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. Fran Kropivnik) se je pomnožil za tale učila: A. Po nakupu: Cicalek in Rotliaug, Kolonial-und Weltverkehrskarte. -- Osbahr, Wandkarte zur Wirtschaftsgeographie der Erde. — Kiepert, Wandkarte der alten Welt. — Schwabe, Frühgeschichtliche Ruinenstätten: Mykenae, Tiryns, Troja, Palast von Ivnosos, das älteste Athen. — Schwabe, Reich Alexanders des Großen mit drei Nebenkarten. — Umlauft (nach Sieglin), Entwicklung des römischen Reiches. — Baldamus, Schulwandkarte zur Geschichte des Frankenreiches (481—911). — Weigeldt, Text zu Lehmanns „Geographische Charakterbilder“ (4 zvezki). — Text zu Ilölzels „Geographische Charakterbilder“ (14 zvezkov). — Wollensack in Heilmann, Die hauptsächlichsten Formen der Erdoberfläche (2 tabli). — Langi, Bilder zur Geschichto Nr. 55 (St. Peter in Rom). — Wandbilder österreichischer Denkmäler Nr. 0 und 7 (Der Löwe von Aspern in Tegetthof-Denkmal in Wien) mit Textheft. — Neue Wandbilder für den Geschichtsunterricht Nr. 4, 6, 7 in 8 (Schlacht bei Aspern, die österreichische Nordpolexpedition 1872 — 1874, Seeschlacht bei Lissa, Prinz Eugen vor Belgrad. B. Po darilih: Maritime Schulwandtafel, darovalo Avstrijsko mornariško društvo. Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1 Felklov telurij, 3 zemeljske oble* 1(53 zemljepisnih, generalnih in Specialnih zemljevidov in načrtov, 43 zgodovinskih zemljevidov, 177 podob in tabel za pouk v zeinljepisju, 171 takih za pouk v zgodovini, 4 stereoskope s 54 zemljepisnimi in 54 zgodovinskimi slikami, dr. W. Hensella zbirko „Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens“ (23 kosov), 23 zemljepisnih atlantov in statističnih tabol, 6 zgodovinskih atlantov in 2 kosa mozaika. III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Ivan Kavšek) se v šolskem letu 1913./14. ni pomnožil, tako da šteje vsa zbirka koncem šolskega leta, ker so bili 3 nerabni objekti izločeni, 90 kosov opravo, 564 fizikalnih pristrojev, 15 stenskih slik, 200 kemikalij, 37 lesnih barvil, 410 kemiških potrebščin, 43 knjig, oziroma zvezkov, 80 kosov orodja, 84 stereometrijskih teles, 47 risalnih potrebščin, skupaj 1570 kosov. IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fran Jeraj, je pridobil tele predmete: Po nakupu: 1.) Plecotus auritus. — 2.) Syrnium uralense. — 3.) An as querquedula. — 4) Ampelis garrula. — 5.) Tetrao bonasia. Prirodopisna zbirka šteje tedaj koncem šolskega leta: 15 antropoloških, 3011 zooloških, 12G1 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1408 rudninskih in geoloških objektov, 120 orodij in potrebščin, 387 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, skupaj (>440. V. Risarska učila se letos niso pomnožila. VI. Telovadno orodje se letos ni pomnožilo. VII. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja Alfonza Paulina in v oskrbi botaničnega vrtnarja Frana Juvana). Pravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdrževanja nosi glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 4. oktobra 1909, št. 17.713, država in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto. VIII. C. ki*, študijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem in učencom. Koncem leta 1914. je štela skupno 40.132 del, in sicer: 61.936 zvezkov, 9874 sešitkov, 3905 listov, 136 'zemljevidov in 497 rokopisov. Bila je v oskrbi c. kr. ravnatelja Luke Pintarja. IX. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva ter z mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. Oskrbuje ga ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani. VII. Učne knjige pri pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1915./16. I. razred. Veronauk: Veliki katekizem, po izvirniku avstrijskih škofov. — Latinščina: Pipenbacher, Latinska slovnica, 2. izdaja; Latinska vadnica za I. gimnazijski razred, 2. izdaja. — Nemščina: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisch-utraquistischer Mittelschulen und verwandter Lehranstalten, I. Band. — Slovenščina: Sket-Janežič, Slovenska slovnica, 10. natis, čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje: Pajk, Zemljepis za srednje šole. I. Kozenn, Geographischer Schulatlas, 42. natis. — Matematika: Matek-Peterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Mazi, Geometrijski nazorni nauk za I. razred srednjih šol. — Prirodoznanstvo: Macher, Prirodopis živalstva, 2. natis; Prirodopis rastlinstva, 2. natis. II. razred. Veronauk: Katekizem kakor v I. Stroj, Liturgika. — Latinščina: Latinska slovnica kakor v I. Pipenbacher, Latinska vadnica za II. gimnazijski razred. — Nemščina kakor vi. — Slovenščina: Slovnica kakor v I. Čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Bežek, Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol, 2. natis. Mayer-Kaspret, Zgodovina starega veka, 2. natis. Geographischer Schulatlas kakor v I. Putzger, Historischer Schulatlas. 32. natis. Matematika. Aritmetika kakor v I. Mazi, Geometrija za II. razred srednjih šol. — Prirodoznanstvo kakor v I. III. razred. Veronauk: Liturgika kakor v II. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. — Latinščina: Pipenbacher, Latinska slovnica, 1. izdaja; Latinska vadnica za III. razred gimnazij in realnih gimnazij. Košan, Latinska čitanka za III. gimnazijski razred; Latinsko-slovenski slovar. — Grščina: Tominšek, Grška slovnica; Grška vadnica. — Nemščina: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch, II. Band. — Slovenščina: Slovnica kakor v I. Čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Zemljepis kakor v II. Mayer-Kaspret, Zgodovina srednjega veka; Zgodovina novega veka. Geographischer Schulatlas kakor v I. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Aritmetika kakor v I. Mazi, Geometrija za III. razred srednjih šol. — Fizika: Senekovič, Fizika, 3. natis. IV. razred. Veronauk: Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. — Latinščina: Slovnica kakor v III. Čitanka in Slovar kakor v III. Pipenbacher, Latinska vadnica za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij. Košan, Latinska čitanka za IV. in V. gimnazijski razred. — Grščina kakor v III. — Nemščina kakor v III. — Slovenščina: Slovnica kakor v L čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Orožen, Zemljepis avstro-ogrske države (Domoznanstvo). Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. Geographischer Schulatlas kakor v I. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. gimnazijski razred. Matek-Mazi, Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. — Fizika kakor v III. — Prirodoznanstvo: Herle, Kemija in mineralogija za IV. gimnazijski razred. V. razred. Veronauk: Svetina, Katoliški verouk za višje razrede: Resničnost katoliške vere. — Latinščina: Scheindler-Kauer, Lateinische Scliul-grammatik. Sedlmayer-Scheindler, Lateinisches Übungsbuch für die oberen Klassen der Gymnasien, 5. natis. Tit. Livius, Ab urbe condita liber I, II, XXI, XXII, ed. Zingerle, 7. natis. Sedlmayer, Ovids ausgewählte Gedichte, 7. natis. — Grščina: Slovnica in vadnica se bosta pozneje naznanili. Prinz, Auswahl aus Xenophon, I. Teil. Christ, Homers Ilias, 3. natis. — Nemščina: Willomitzer-Tschinkel, Deutsche Sprachlehre, 13. natis. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, V., ohne mittelhochdeutschen Text, 3. natis. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, I. — Slovenščina: Slovnica kakor v I., 9. izdaja. čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Supan, Lehrbuch der Geographie für österreichische Mittelschulen, 11. natis. Zeehe, Lehrbuch der Geschichte für die oberen Klassen der Gymnasien, I. (Altertum), 6. natis. Kozenn, Geographischer Schulatlas, 41. natis. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika kakor v IV. — Prirodoznanstvo: Poljanec, Mineralogija in geologija za višje gimnazije. Macher, Botanika za višje razrede srednjih šol. VI. razred. Veronauk: Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede, II.: Resnice katoliške vere. — Latinščina: Scheindler, Lat. Schulgrammatik, 7. natis, llbungsbuch kakor v V. Vergils Aeneis mit ausgewählten Stücken aus Buk. und Georg, von Klouček, 7. natis. Sallusti bellum Catilinae et Jugurthae, ed. Scheindler, 3. natis. Nohl, Ciceros Reden gegen Catilina, 3. natis. — Grščina: Curtius-Hartei-Weigel, Griechische Schulgrammatik, 27. natis. Schenkl-Weigel, Griechisches Übungsbuch für Unter- und Obergymnasien, 22. natis. Prinz, Auswahl aus Xenophon, Ilomors Ilias kakor v V. Herodot, Auswahl für den Schulgebrauch von Scheindler, 2. natis. — Nemščina: Deutsche Sprachlehre kakor v V. Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VI. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, II., 2. natis. — Slovenščina: Slovnica kakor v V. Čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Geographie kakor v V. Zeehe, Geschichte des Mittelalters, 4. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred. Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred. Schlömilch, Fünfstellige logarithmische und trigonometrische Tafeln, 23. natis. — Prirodoznanstvo: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. VII. razred. Veronauk: Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srodnjih šol, III.: Življenje po katoliški veri. — Latinščina: Grammatik kakor v Vi. Übungsbuch kakor v V. Vergils Aeneis kakor v VI. Ciceros Rede De im-perio Cn. Pompei, ed. Nohl, 3. natis. Schiche, Aus Ciceros philosophischen Schriften. Schuster, Briefe des jüngeren Plinius in Auswahl. — Grščina: Gram- matik kakor v VI., 2(i. natis. Übungsbuch kakor v VI. Christ, Homers Odyssee, 5. natis. Wotke, Demosthenes’ ausgewäblte Reden, 5. natis. Huemer, Chrestomathie aus Platon nebst Proben aus Aristoteles. Ausg. mit Kapitelbezeichnung. Nemščina: Willomitzer, Deutsche Grammatik, 12. natis. Bauer-Jelinek-Streinz, Deutsches Lesebuch für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VII. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, III. — Slovenščina: Slovnica kakor v V. Čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Geographie kakor v V. Zeelie, Geschichte der Neuzeit, 4. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika kakor v VI. — Fizika: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. — Modroslovna propedevtika: Ozvald, Logika kot splošno vedoslovje. VIII. razred. Veronauk: Medved, Zgodovina katoliške cerkve. — La- tinščina: Grammatik kakor v VI. Übungsbuch kakor v V. Huemer, Horati Flacci carmina selecta, 8. natis. Tacitus’ historische Schriften in Auswahl von Weidner, 2. natis. — Grščina: Grammatik kakor v VI., 25. natis. Schenk!, Griech. Elementarbuch, 21. natis. Chrestomathie aus Platon . . . kakor v VII. Christ, Homers Odyssee kakor v VII. Sophokles’ König Oedipus, ed. Schubert-Hüter, 3. natis. — Nemščina: Grammatik kakor v VII., 11. natis. Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VIII. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österr. Mittelschulen. Ausg. für Gymn. 4. Teil. — Slovenščina: Slovnica kakor v V. Čitanka se bo pozneje naznanila. — Zemljepisje in zgodovina: Zeehe-Heiderieh-Grunzel, Österr. Vaterlandskunde für die oberste Klasse der Mittelschulen, 4. natis. Rothaug, Geographischer Atlas der Vaterlandskunde, 2. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika kakor v VI. — Fizika kakor v VIL — Modroslovna propedevtika: Ozvald, Psihologija. o CD >o 3 c3 ‘-P c/} • rH -+-> d (Z2 D TS d) Ih N CÖ u K. > O »O CD H 05 CD L>-CO CO CO CO (M (M 04 00 05 CM 05 (M n HlOH »-m I I I I O 00 CO I (M 04 rH I I I I I t-H t-H i—( rH (M -co*> p | | | CO 05 J | (M TH | r- l'» CO CO I rt< I I rz cfi «> Sh fl ‘M -S a j ^ ^ ^ Ä -JS E o *a S «o £ S © f^L > r-fl >GO a o> Oh . N -M > ° *3 t» ö . f «3 S « fc S £ tf ^ o N O) o *^ .. > 0 -?>£3 > s* 3 3 ■"Ö co 5 A ‘43 v << 's $ V S'E »-5 Oh 'S >n CO CO oo CO 00 00 CO 05 (M 05 ^ (M 00 co CO co co O1 iO (M CO O co (M 05 o »O CO Ol co co T-( !>• »O r* ■<* (M co co co co (M CO CO CD (M H iO H iO CO (M (M Ol cOIM^hh »O Ol Pu a. co co OHOlCOTtfiOCOl^OOOJOHOl Q CO O (M H Q Ol tH CO Ol rH Ol co co i> 01 CO CO CO co o co fj GO 01 co co co TU ^ co co OJ co O 05 01 co co co co GO co co co co co co co o 01 co co lO X CO (M 1-1 co cc X > /. /< s Cp Gi Öl rH O r*H co 00 ^ nn SS II CM CO o x 00 CM CO i> CO O CM <*>co 00 CO o 00 o 00 00 I cb ö —< lO o CO >o o Ol rH o CO CO co r- Oi co CO Ol CO CO Ol Ol oo CO Ol CO Ol So ^ 00 o \ 00 r- oo -* i-i Ol GO CO co co O I rH J 00 4* 0 01 CO 0 01 0 Ol 01 Ol lO CO c« > JS Cu O cd a> -o p 00 O) Ed redni učeoec je poleg teh med prvim tečajem postal privatist, na to pa izstopil. II. Podpore. a) Ustanove (prim. št. 101) ! Štev. I Imena štipeudistov Razroc Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronah 1 Fabjančič Vekoslav I. a Josip Globočnik, 4. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. X. 1913, št. 17.218 90 — 2 Cuznar Josip I. 1) ilr. Jos. Stroy, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 3. II. 1915, št. 2358 236 - ! 3 Ocepek Stanislav I. b Valentin Knas, 1. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 27. I. 1915, št. 2092 98'- 4 Šinkovec Stanislav 11. a „Nepoznan“ I., 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 3. IV. 1915, št. 394 91 - 5 Schnabl Stanislav II. b Krištof Plankelj, 3. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 14.111. 1915, št. 17.775 ex 1914 G8-50 g Halner Ivan V. a) Matija Sluga, 5. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 28. II. 1914, št. 2229 124 — b) dr. Andrej Čebašek c. kr. dež. vlado kranjske z dne 17. I. 1912, št. 1252 162-92 Kovač Josip a) Vaclav Arco c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 11. III. 1913, št. 32.414 ex 1912 178 — 7 V. b) Cesarja Franca Jožefa 1. dijaška ustanova mesta Loža c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 7. II. 1914, št. 3585 121- — 8 Benedik Valentin VI. Anton Raab, 1. in 2. mesto po 272 K c. kr. dež. vlado kranjske z dno 27. 1.1914, št. 1553 544-— 9 Gabršek Josip VI. Lovrenc Lakner, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 9. II. 1911, št. 29.878 ox 1910 87- — 10 Kajfež Stanislav VI. Adam Sontner c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 11. II. 1915, št. 8062 7495 11 Kovač Viktor VI. Josip Arko, I. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. XII. 1911, št. 33.085 «9-— Odnos . . 1944-37 Štev. Imena štipendistov Razred Ime ustanovo Podelilui odlok 1 Znesek v kronali j 12 Kumelj Ciril VI. Franc Oblak Prenos . . c. kr. dež. vlade kranjske z z dne 15. VII. 1911, št. 16.519 1944-37 240 — 13 Ponikvar Ciril VI. Jernej Salloclier mestnega magistrata ljubljanskega z d no 9. XII. 1914, št. 20 637 100— 14 Urbas Franc VI. Franc Knerler, 6. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 28. III. 1913, št. 32.434 ex 1912 200— 15 Jeglič Ciril VII. „Nepoznan“ II. c kr. dež. vlade kranjske z dne 11. III. 1909, št. 4875 80— 16 Krištof Vladimir Vil. Ignacij Federer c. kr. dež. vlade kranjske z dne 21.11. 1910, št. 28.027 ex 1909 155-— 17 Černe Ivan VIII. Simon Robič c. kr. dež. vlade kranjske z dne 9. III. 1914, št. 1809 199-24 18 Vider Miroslav VIII. Lovrenc Lakner, 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 29. X. 1908, št. 24.463 84— 1!) Vizjak Franc VIII. Jernej Salloclier mestnega magistrata ljubljanskega z dne 6. XII. 1913, št. 25 466 100 — Skupaj . . 310261 bj Podporno društvo in druge podpore. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, je tako ubožna, da ne bi mogla pohajati našega zavoda, ako bi je ne podpiralo tukajšnje prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujoče ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu so se tudi pridružili visoki deželni odbor, slavni magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane in slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Da bi darovi pritekali tem obilneje, jo ravnateljstvo v šolskem letu 1909./10. ustanovilo „Podporno društvo za učence c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani“, ki zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore. Iz nabranih prispevkov so so torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhutega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje, hrano in zdravila. — 10 °/0 Čistega prebitka razpoložnine se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako so bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti. Ubožna knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. Gr. Pečjak, se jo v tem letu pomnožila za 35 novih učnih knjig. Vse je kupilo „Podporno društvo“. Računski pregled „Podpornega društva“. (Od 1. junija 1914 do 31. maja l'Jlö.) A. Razpoložnina. 1) Darovali so: I. Dohodki. visoki deželni odbor vojvodine Kranjske......................... slavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljano . . slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice .... „Katoliška bukvama“ v Ljubljani ................................ tvrdka „Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg“ v Ljubljani neimenovani od omizja gostilne „činkole“........................ gosp. dr. Jos. Stare, c. kr. fin. prok. pristav v p. v Ljubljani „ Frau Stupica, c. kr. notar v Št. Lenartu...................... gospa Marija Černe, posestnica v Ljubljani...................... „ Josipina čuden, trgovka in posestnica v Ljubljani . gosp. dr. Jernej Demšar, zdravnik v Ljubljani .... „ dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani.......................... „ dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani . . . „ G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani....................... „ Josip Štritof, trgovec v Trstu......................... „ dr. V. Pegan, odvetnik v Ljubljani............................ „ Ivan Hrast, ravnatelj mestne hranilnice v Ljubljani „ Avgust Jenko, trgovec v Ljubljani........................... „ Ivan Kette, trgovec v Ljubljani.............................. „ Robert Kollmann, trgovec v Ljubljani.......................... gospa Frančiška Leben, mesarica v Ljubljani..................... gosp. Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani......................... „ A. Šarabon, trgovec v Ljubljani.............................. „ dr. Edo Šlajmer, c. kr. vlad. in sanit. svet. v Ljubljani „ Ivan Sušnik, lekarnar v Ljubljani............................. „ Izidor Bajuk, postajenačelnik v Št. Janžu .... „ Jernej Grošelj v Ljubljani.................................... gospa Ivana Pečnik, posestnica v Stožicah....................... gosp. Adolf Sadar, vodja dež. vzgojevalnice v Ljubljani „ Fr. Sušelj v Ljubljani........................................ Ob novem letu: a) gg. učitelji, oz. profesorji: dr. Gregor Pečjak 30 K ; ravnatelj Ant. Štritof, Fr. Jeraj po 10 K; Iv. Kavšek, dr. Al. Merhar, dr. Jos. Pipenbacher, Adolf Robida, dr. Gv. Sajovic, Jos. Schweiger po 4 K; Al. Virbnik 5 K; Iv. Maselj, Iv. Mazovec po 2 K, skupaj................................................„ 83 •— b) učenci* I. a 6 71 K, I. b 7 — K, II. a 25'— K, II. b 2’— K, III. 16-66 K, IV. 6-50 K, V. 10 - K, VI. 10 32 K. VII. 3'20 K, VIII. 5 24 K, skupaj....................................„ 92'63 Odnos ... K 1217-63 K 400 n 300 n 100 28 » 20 » 20 n 20 n 20 n 10 n 10 d 10 j) 10 » 10 10 J) 10 8 » 5 5 >1 5 » 5 5 5 5 » v 5 n 5 n 3 rt 3 » 2 2 1 * I. a razreda: Poč 2 K 5 h ; Zupan 1 K; Vchovec, Zalar po 70 li; Stupar 60 h; Rozman 40 h; Bahovec, Kratochwill, l’oharc, Žun po 20 h; 1'lorenini 14 h; Tršan 12 h; Mihelčič, Poderiaj po 10 h. — I. b razreda: Kessler I K; Podpac 60 h; Sbrizaj, Zitterschlagcr po 40 h; Prenos . . . K 1217 63 ‘2.) Popustki pri nakupu zvezkov, globe itd......................„ 18'32 3.) Dar sedmošolcev..................................................„ 19’ — 4.) 20 rednih članov je plačalo letnino po 4 K.....................„ 80• — 5 ) Obresti v zavodih naložene razpoložnine..........................„ 33‘64 6.) Ostanek iz šolskega leta 1913/14.................................„ 647'84 7.) Petošolci in g. razrednik prof. Škerlj namesto venca umrlemu Milanu Bačiču...................................................„ 10' — Skupaj ... K 2026'43 II. Izdatki. Za učne knjige........................................................K 333'40 Podpore .............................................................. „ 157'60 Tiskovine, znamke, papir itd.......................................„ 50'01 Ustanovnine in državno posojilo.....................................„ 300' — Skupaj ... K 841‘01 III Bilanca. Dohodki ................................................................. K 2026'43 Izdatki...............................................................n 841-01 Ostanek . . . K 1185‘42 Fon, Ocepek po 30 h; Budkovič, Cuznar, Črnagoj, Dolgan, Germek, Gregorič, Lampe, Marinko, Milič, Plešec, Veršec, Vodišek, Zierenfeld po 20 h; Jerančič 18 li; Slapar 12; Jug, Križman, Kvaternik, Šuštar po 10 h. — II. a razreda: Stupica S K; Ilešič 3 IC; Flegar 2 K; Hafner, Hoge po 1 K 10 h; Jankovič, Kalan, Peterlin, 1’ipenbacher, Šušter, Šalamun, Zupan po I K; Šinkovec 60 h; ligger 50 h; Blejec, Gogala, Jamnik, Malnarič, Skubic po 40 h; Jerman, Svoljšak po 30 h; Burgar, Jug, Jurca, Lenarčič, Lesar, Likovič, Outrata, Skoporc, Štrus po 20 h; Gregorič, Mravlje, Okički po 10 h; — II. b razreda: Vilfan V. 1 K 3 h; Likozar 20 h; Klemenšck, Šegula, Tancik po 12 h; Bregar, Kocjančič, Sušelj po 10 h; Oman 5 h; Žagar 4 h; Lavrič 2 h, — III. razreda: Pipenbacher 2 K; Ogrin, Podboj, Rekar, Sirnik, Zupan, Splichal po 1 K; Drašler, Rakovec po 60 h; Štrus 50 h; I.enassi 40 h; Gabriel, Grošelj, Inkret, Klepec, Kreutzer, l.ogar, Mis, Pardubsky, Sadar, .Sivec, Skubic, Zalokar, Vrtačnik po 30 h; Brežan, Gašparič, Jamnik, Kandare, Likovič, Modic, Rusijan, Zlokarnik, Žunkovič po 20 h; Corel, Kosem, Kožar, Mušič po 10 h; Oblak, Ranzinger, Rus, Zalar, Šonc po 6 h. — IV. razreda: Lenassi 80 h; Babšek, Zatler po 40 h; Hribar 30 h; Blanč, Dolinar, Jeglič, Kolar, Kregar, Kugovnik, Markovič, Ragazi, Samec, Tavčar po 20 h; Outrata 16 h; Birk 15 h; Mravlje, Slana po 14 h; Marčič 12 h; Adamič, Aplenc, Bajuk, Gliha, Guzelj, Hudales, Mis, Pliberšek, Poderžaj, Predovič, Pušar, Sever, Škulj, Župnek po 10 h; Pečan 8 h; Peček, Polenšek, Sadar po 6 h; Debelak, Leustek, Šink po 5 h; Potokar, Virant po 4 h. — V. razreda: Hafner, Jeglič po 1 K; Benedik, Jug po 60 h ; Cesar, Fon, Jeraj, Medic, Sever, Tavčar, Zurlini po 30 h; Pavčič 20 h ; Matkovič 24 h; Ambrožič, Češarek, Ilc, Kavčič, Keržin, Klopčar, Kovač, Lavrič, Lazar, Lešnjak, Medved, Paternoster, Polc, Premk, Rupnik, Rupret, Šteli, Žagar, Železnik po 20 h; Babič, Majce Al., Podreberšek, Zalar po 10 h. — VI. razreda: Sbrizaj I K 3 h; Drovenik 1 K; Müller 65 h; Sterle 52 h; Bayr, Kunaver po 40 h; Toman 35 h; Sadar 32 h; Kavčič 30 h; Kragelj 24 h; Banovec, Hrastnik po 23 h; Bahovec, Florjančič, Sever po 22 h; Benedik, Gaberšek Jos., Kajfež, Kovač, Majcen, Murmayer, Osana, Ponikvar, Stimec po 20 h; Križman 19 h; Bizjak i6h; Merčun, Pestotnik, Stojkovič po 13 h; Aplenc, Babšek po 12 h; Urbas II h; Ahčin, Benčan, Črnagoj, Eiletz, Gabršek M., Irkič, Jeglič, Komar, Krivec, Kumelj, Zupanič po 10 h. — VII. razreda: Levstik 60 h; Fakin 48 h; Terpin 40 h; Koželj 30 h; Kuštrin 22 h; Lajovic, Prelog, Stenovec po 20 h; Fabjančič, Gabršek, Jeglič, Kavčič, Leben, Mežan po 10 h; Kadunc 7 h; Goljar 3 h. — VIII. razreda: Dolenec 60 h; Černe Iv., Ilaller, Lunaček, Pance po 50 h; Černe Ant., Hrovatin, Vider po 40 h; Jeretina, Rihar po 30 h; Kovač 22 h; Guzelj, Krlah po 20 h; Uran 12 h; Poderžaj 10 h. B. Glavnica. Glavnica naložena v mestni hranilnici in v državnem posojilu znaša dosedaj....................................................K 787 ‘24 K tej glavnici se mora prišteti 10% ostanka v razpoložnini . 118* 54 Skupaj ... K 905-78 Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamezne dneve v tednu, še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo Marijanišča, Salezijanske družbe, samostana preč. oo. frančiškanov in mm. Uršulink, slavno vodstvo „Ljudske in dijaške obednice“ in slavno vodstvo „Domovine“. Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč. gospodje duhovniki ljubljanski. Mnogi gospodje zdravniki so obolele revne učence lečili brezplačno ali za znižan honorar, gospod lekarnar Mag. R Sušnik pa jim je zdravila dajal popolnoma brezplačno. Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča ,,Podporno društvo“ in pomoči potrebne učence še njihovi nadaljnji blagohotnosti. ' 12. Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gl. št. VIII. 8.!) Ti doneski so se porabili v zmislu ministrskih naredb z dne 14. junija 1. 1878., št. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., št. Ü323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice. IX. Zrelostne izkušnje. A. V poletnem roku šolskega leta 1913./14. Ustne izkušnje, ki jim je predsedoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani, dr. L. Požar, so se opravile dne 6., 7. in 8. julija. Pripuščenih je bilo 20 javnih učencev. Bili so vsi aprobirani, in sicer 3 z odliko, 9 soglasno, 8 z večino glasov. B. V šolskem letu 1914./15. 1. V jesenskem roku. En abiturient, ki je pismene naloge pisal še v poletnem roku, je dobil koncem šolskega leta 1913./14. ponavljalni izpit in ga prebil dno 2. septembra 1914, k ustnemu zrelostnemu izpitu jeseni pa ni mogel priti, ker je bil vpoklican k vojaškemu službovanju. Dne 24. oktobra 1914 pa se mu jo ob enem z onimi osmošolci, ki so bili zaradi vpoklicanja k vojakom pripuščeni k predčasnemu zrelostnemu izpitu (glej št. 2.!), z večino glasov prisodila zrelost brez ustnega izpita. 2. V predčasnom roku. V aktivno vojaško službo vpoklicani osmošolci so bili k predčasnemu zrelostnemu izpitu, takozvani „vojni maturi“, pripuščeni. Za 26. oktobra je bilo 7 osmošolcev vpoklicanih k vojakom. Zrelostni izpit se je pod predsedstvom c. kr. dež. šol. nadzornika in vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka vršil dne 24. oktobra ob 8. uri zjutraj v ravnateljevi pisarni. Vsem 7 kandidatom se je brez pismenega in ustnega izpita prisodila zrelost, in sicer 3 soglasno, 4 z večino glasov. Za 15. marca sta bila dva vpoklicana k vojakom. Zrelostni izpit se je v zmislu razpisa c. kr. dež. Sol. sveta z dne 7. marca 1915, št. 1284, vršil dne 9. marca pod istim predsedstvom istotam. Obema kandidatoma se je brez pismenega izpita po delnem ustnem izpitu soglasno prisodila zrelost. Za 15. aprila k vojakom vpoklicana 2 osmošolca sta delala v zmislu razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 19. marca 1915, št. 1517, popolno pismeno izkušnjo dne 22., 23., 24. in 26. marca v poslopju c. kr. učiteljišča. V izvršitev sta dobila te-le naloge: 1.) Iz nemščine na izbero: a) Der sittliche Gehalt in Schillers Balladen. — b) Österreichs Entwicklung seit 1848. — c) Almosen, das vom Herzen kommt — dem Geber und dem Nehmer frommt. 2.) Iz slovenščine na izbero: a) Pomen Slomška za Slovence. - b) Kmet redi gospoda. — c) Austria erit in orbe ultima. 3.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Livius, Ab urhe condita XXXIX. 51 (Ad Prusiam regem — fuit Hannibalis). 4.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Homer, Odyssee XVII. 291—327 ("Ar Sr xvarv x£(>afa)v £eixomq> čviavTio). Ustno izkušnje so se glasom istega razpisa in pod istim predsedstvom vršile dne 10. aprila 1915 istotam. Obema kandidatoma se je prisodila zrelost z odliko, enemu brez ustnega izpita, drugemu po popolnem ustnem izpitu. 3. V rednem poletnem roku. Za to izkušnjo se je oglasilo 11 javnih osmošolcev. Zrelostne naloge so se pisale dne 21. in 22. maja dopoldne in popoldne v poslopju c. kr. učiteljišča. V izvršitev so dobili kandidatje te-le naloge : 1.) Iz nemščine na izbero: a) Warum muß jeder Österreicher unseren Kaiser verehren und lieben ? — b) Eher schätzet man das Gute nicht, als bis mau es verlor (Herder). — c) Schiller als Dramatiker. 2.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Ovid, Metam. VI. 343 — 378 (Forte lacum — maledicere temptant). 3.) Iz slovenščine na izbero: a) Domovina, ti si kakor mati... (Meško). — b) Razvoj slovenske moderno lirike — c) Oj zlata prostost, oj neskrbna mladost, kako te je težko pustiti! (Gregorčič.) 4.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Xenophon, lvyrupädie, Vlil. 2. 15 — 20 (K a/j)v iniösiy/ia — imrthxpoyovg ineaTrjad/njv). Ustne izkušnje so se pod istim predsedstvom v ravnateljevi pisarni vršile dne 26. in 27. maja. Vsem je bila zrelost prisojena, in sicer 1 z odliko, 6 soglasno, 4 z večino glasov. C. Seznamek abiturientov, ki so bili v poletnem roku šolskega leta 1913./14. in v jesenskem roku 1. 1914./15. aprobirani. (Debeli tisk znači „zrel z odliko“.) Imena abiturientov Rojstveni kraj Rojstveno leto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Arh Josip Dobil evo 1894 8 let pravoznanstvo Bezlaj Vladimir Krško 1896 8 lot modroslovje Imena abiturientov Rojstveni kraj Rojstveno loto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Cermäk Jaroslav Ljubljana 1893 10 lot oksportna akademija Koleša Ivan Ljubljana 1892 10 let gozdarstvo Kiihar Rudolf Satahovci, Vas, Ogrsko 1896 8 let bogoslovje Lapajne Alfonz Ljubljana 1892 10 lot agronomija Lavrenčak Viktor Radovljica 1893 9 let mornarica Mauer Alojzij Zagradec 1892 9 let živinozdravništvo Modrijan Fran Zatičina 1894 9 let pravoznanstvo Osana Ciril Mali Trn 1894 8 let železnica Pavlovčič Fran Cerknica 1894 8 lot montanistika Pertot Ivan Kontovelj, Primorsko 1893 8 lot modroslovje Petavs Karol Vrhnika 1891 9 let bogoslovje Prezelj Maks Lož 1894 8 let modroslovjo Rekef Ciril Medno 1893 8 lot živinozdravništvo Scharwitzl Anton Udmat., Koroško 1892 10 let medicina Seliškar Albin Vransko, Štajersko 1896 8 let modroslovje Štuhec Pran Bolehneci, Štajersko 1890 9 lot vojaštvo Škof Josip Pišoče, Štajersko 1894 8 lot vojaška akademija Štrukelj Vinko Krašnja 1894 8 let bogoslovje Turk Ernest Ljubljana 1895 8 let modroslovje č. Seznamek abiturientov, ki bo bili v predčasnih rokih šolskega leta 1914./15. aprobirani. (Debeli tisk znači „zrel z odliko“.) Imena abiturientov Rojstveni kraj Rojstvono leto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Benedik Stanislav Smlednik 1894 9 let še ne odločen Brenčič Vinko Žabjak pri Ptuju, Štajersko 1895 8 let >» Ferk Josip Ceršak pri Št. liju, Štajersko 1895 9 let J) Ime abiturientov Rojstveni kraj Rojstveno leto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Mravlje Milan Lukovica 1893 8 let Se ne odločen Vilman Ivan Sava pri Jesenicah 1893 9 lot ” Vizjak Bogomil Ljubljana 1894 9 let Zupati Mibael Brezje pri Zagorju 1893 9 let JI Pance Pavel Vič pri Ljubljani 1895 8 let » Uran Ivan Ljubljaua 1895 9 let ji Lunaček Aleksander Trebelno 1896 8 lot tehnika Vider Miroslav Ljubljana 1896 8 let modroslovje I). Seznamek abiturientov, ki so bili v rednem poletnem roku šolskega leta 1914./15. aprobirani. (Debeli tisk zuači „zrel z odliko".) Ime abiturientov Rojstni kraj Rojstveno leto Doba gimnazijskega šolanja Bodoči poklic Gerne Anton Kranjska gora 1893 10 let uradniški posel Černe Ivan Kranjska gora 1896 8 let medicina Dolenec Vladimir Ortnek 1897 8 let medicina Erlah Evstabij Šmarje pri Jelšah, Štajersko 1894 9 let uradniški posel Guzelj Josip Ljubljana 1896 8 let tehnika Ilaller Leopold Radeče pri Zidanem mostu 1894 9 let trgovina Hrovatin Ivan Dole pri Borovnici 1894 8 let filologija Jeretina Ivan Brezje pri Dobu 1894 8 let bogoslovje Kovač Josip Št. Janž na Dolenjskem 1894 8 lot bogoslovje Poderžaj Ferdinand Ljubljana 1894 10 lot uradniški posel Rihar Leopold Ljubljana 1894 9 let bogoslovje X. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) L.-Pr.-E. vom 3. August 1014, ZI. 379/mob.: Aufruf Sr. Exzellenz des Herrn Landespräsidenten „An die Schuljugend!“ zwecks Betätigung an der Hilfsaktion. 2.) L.-Pr.-E. vom 8. August 1914, ZI. 2563/Präs.: Normale über das Ausmaß und die Behebungsart der Zivilbezüge der zur aktiven Militärdienst-leistung einberufenen Staatslehrpersonen. 3.) L.-Sch.-R.-E. vom 21. August 1914, ZI. 5732, über Ermächtigung Seiner Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht: Normale über die Bezüge der zur aktiven Militärdienstleistung einberufenen Supplenten während der Dauer des Krieges. 4.) U.-M.-E. vom 1. August 1914, /1. 2559 (L.-Sch.-R.-E. vom 1. Sept. 1914, ZI. 5559): Den zur aktiven Militärdienstleistung einberufenen Supplenten ist nach ihrer Rückkehr der Wiedereintritt in ihre frühere Stelle zu ermöglichen oder eine andere gleichartige Stelle zu verleihen. 5.) Finanz-M.-E. vom 30. August 1914, R.-G.-Bl. Nr. 230 ex 1914 (L.-Sch.-R.-E. vom 14. September 1914, ZI. 6350): Normale über die Auszahlung von Zivilbezügen an die einen eigenen Hausstand besitzenden Zivilstaatsbediensteten während der aktiven Militärdienstleistung. Vg. U.-M.-E. vom 18. Okt. 1914, ZI. 2737 (L.-Sch.-R.-E. vom 5. November 1914, ZI. 725) und U.-M.-E. vom 24. Okt. 1914, ZI. 3104 (L.-Sch.-R.-E. vom 5. November 1914, ZI. 7508). 6.) U.-M.-E. vom 7. September 1914, ZI. 2914 (L.-Sch.-R.-E. vom 16. Sept. 1911, ZI. 6288): Pllege und Veredelung der anläßlich der weltbewegenden Ereignisse in den jugendlichen Gemütern losgelösten patriotischen Gefühle. 7.) U.-M.-E. vom 8. Oktober 1914, ZI. 2988 (L.-Sch.-R.-E. vom 10. Okt. 1914, ZI. 7027): Vorzeitige Ablegung der Reifeprüfung durch die zur aktiven Militärdienstleistung einberufenen Schüler der obersten Klasse einer Mittelschule. Vg. U.-M.-E. vom 30. Jänner 1915, ZI. 279 (L.-Sch.-R.-E. vom 24. Feb. 1915, ZI. 1078). 8.) U.-M.-E. vom 18. Oktober 1914, ZI. 39.765 (L.-Rg-E. vom 3. November 1914, ZI. 30.965): Behandlung der zum Waffendienste einberufenen Stipendisten. 9.) U.-M.-E. vom 6. November 1914, ZI. 47.261 (L.-Sch.-R.-E. vom 12. Nov. 1914, ZI. 7739): Bedingte Zuerkennung der Begünstigung des einjährigen Präsenzdienstes an die in den Jahren 1892, 1893, 1894 und 1895 geborenen Landsturmpflichtigen im Falle ihres freiwilligen Eintrittes in das gemeinsame Heer oder die Landwehr. Vgl. U.-M.-E. vom 20. Februar 1915, ZI. 472 (L.-Sch.-R.-E. vom 23. Februar 1915, ZI. 1080), für die in den Jahren 1895 und 1896 geborenen Landsturmpflichtigen. 10.) U.-M.-E. vom 10. November 1914, ZI. 44.133 (L.-Sch.-R.-E. vom 14. November 1914, ZI. 7788): Die für die Leitung der naturwissenschaftlichen (naturgeschichtlichen, physikalischen und chemischen) Schülerübungen verwendeten Übungsstunden sind den betreffenden Lehrern vom Schuljahre 1914/15 angefangen, in das Höchstausmaß der Lehrverpflichtung einzurechnen. 11.) U.-M.-E. vom 23. Dez. 1914, ZI. 3644 (L.-Sch.-R.-E. vom 3. Jänner 1915, ZI. 11): Versorgungsgenüsse der Hinterbliebenen nach mobilisierten, vor dem Feinde gefallenen Zivilstaatsbediensteten 12.) L.-Rg.-E. vom 22. Jänner 1915, ZI. 2178, auf Grund einer Anordnung des K.-U.-M.: Die stiftbriefmäßig nicht auf die Mittelschulstudien beschränkten Studentenstiftplätze werden vorläufig nur auf die Dauer eines Jahres verliehen werden. 13.) U.-M.-E. vom 30. Jänner 1915, ZI. 279 (L.-Sch.-ft.-E. vom 24. Februar 1915, ZI. 1078) : Vorzeitige Erteilung der Jahreszeugnisse an die zum Landsturmdienste einberufenen Schüler der vorletzten oder einer niedern Mittel-sclmlklasse. 14.) U.-M-E. vom 21. Jänner 1915, ZI. 6456 (L.-Sch.-R.-E. vom 30. März 1915, ZI. 1585): Zeitweilige Befreiung der Schüler vom Schulbesuche behufs Betätigung bei den landwirtschaftlichen Arbeiten. 15.) U.-M.-E. vom 14. Mai 1915, ZI. 8896 (L.-Sch.-Il.-E. vom 17. Mai 1915, ZI. 2542): Zeitweilige Befreiung jener Schüler vom Schulbesuche, die unter dem Zwange ihrer materiellen Notlage ihre Studien als öffentliche Schüler nicht fortsetzen können. 16.) L.-Sch.-Il.-E. vom 22. Mai 1915, ZI. 2652: Bewilligung des vorzeitigen Jahresschlusses am 26. Mai 1915. Nachträgliche Genehmigung durch das k. k. Ministerium f. K. u. U. laut L.-Sch.-R.-Pr.-E. vom 25. Mai 1915, ZI. 124. XI. Kako so je pospeševal telesni razvoj mladine. Odredbe naučnega ministrstva z dne 15. septembra 1890, št. 19.097, in z dne 8. maja 1910, št. 19.847, se v letošnjem vojnem letu niso mogle v polni meri izvršiti, ker so vsled danih razmer morali odpasti glavni pripomočki za pospeševanje telesnega razvoja mladine, telovadba in mladinske igre. Kar se je sicer moglo v zdravstvenem pogledu storiti, je to-le: 1. Vsak dan so dobili učenci med urami pouka 10 do 15 minut odmora, ki so ga porabili za šetanje na dvorišču (pri lepem vremenu), oziroma po hodnikih (pri slabem vremenu); medtem so se zračile učilnice. 2. Po zimi so se učenci drsali na mestnem drsališču proti znižani vstopnini. 3. Učilnice so se prav marljivo snažile, vsak dan pometale in večkrat v letu s prašnim oljem namazale. 4. Stanovanja učencev je posebna komisija dveh profesorjev in člana mestnega fizikata v zdravstvenem in nravstvenem oziru pregledala in vse nedostatke odpravila. XII. Strelne vaje. (Uvedene z razpisom naučnega ministrstva z dne 16. okt. 1910, št. 28.968.) Ker ni bilo sprva častnikov-učiteljev na razpolago, so se strelne vaje začele šele 23. decembra. Trajale so do 8. maja in se vršile v podvojeni meri vsako sredo in soboto od 8. do 10. ure dopoldne v domobranski vojašnici, oziroma na vojaškem strelišču. Instrukcijski častniki so bili po vrsti nadporočniki prof. Cork, dr. Lorenzoni, Demšar in prof. dr. Serko. Posebnega nad-zorovatelja ni trebalo. Odkar so se od dne 16. januarja smeli udeleževati strelnih vaj tudi petošolci, je bilo vseh strelcev 75 (iz V. razreda 33, iz VI. 32 in iz VII. 10). Mnogi izmed teh so bili tekom pouka vpoklicani v aktivno vojaško službo, drugi so pristopili k prostovoljnim strelcem. Obem je pouk v streljanju bil kajpada v veliko korist. Učna tvarina. I. Teorija. A. Nauk o orožju: a) deli in ohranitev puške, b) funkcija posameznih delov, c) patrona. — B. strelna teorija: a) Eksplozija, b) učinek zraka in privlačnost zemljo, c) nauk o balistiki, č) učinek vremena, d) učinek svetlobe, e) najpogostejše napake pri merjenju, t) streljanje na gibljive predmete, g) razpršnost. — II. Praksa. A. Pripravljalnica: a) Pouk o merjenju, b) sprožitev jezička, c) merjenje v vseh telesnih ležali, č) nabi-vanje in izpraznitev puške, d) vdevanje patron v magacin. B. Streljanje na kapice: a) streljanje na šolsko tarčo 15X do 25 X, b) streljanje na figure 15 X do 30 X. C. Poučno streljanje, a) Učinek vežbalne patrone, b) učinek izstrelka na razne predmete. D. Vežbalno streljanje: a) Predvaje na 100 X do 400 X, ležeče in naslonjeno, b) glavne vaje od 200 X do 400 X, ležeče in prosto. XIII. Kronika. Vsi dogodki, tikajoči se svetovne vojne, so zabeleženi spredaj v članku „Naš zavod v vojnem letu 1914./15.“ Šolsko leto 1914./15. se je pričelo dne 19. septembra, s slovesno sveto mašo z uvodnim „Veni sancte“, ki jo je ob 9. uri dopoldne v nunski cerkvi daroval profesor verouka dr. Gregorij Pečjak. Vpisovanje v I. razred in na novo došlili učencev v vse druge razrede se je vršilo 15. septembra v ravnateljevi pisarni. Vzprejemne izkušnje so se vršile 16. septembra, ponavljalno in dodatne 16. in 17. septembra na učiteljišču. Dne 18. septembra so se v ravnateljevi pisarni vpisovali učenci, ki so bili že na zavodu. Dne 21. septembra se je pričel redni pouk. Ureditev glej spredaj! Zavod je štel 8 glavnih in 2 vzporedna (I. b in II. b) razreda, skupaj 10 razredov, učiteljski zbor pa 26 članov, in sicer ravnatelja, 16 profesorjev, 1 veroučitelja po § 4. zakona z dne 19. septembra 1898, 1 pravega, 1 začasnega in 6 namestnih učiteljev. Od teh pa je bilo za pouk na razpolago poleg ravnatelja samo 16 učiteljskih moči v 1. tečaju, 15 v 2. tečaju, dočim jih 9, odnosno 10 ni poučevalo. Dne 3. oktobra se je pri ravnateljstvu poslovil umirovljeni deželni šolski nadzornik gospod dvorni svetnik Fran Hubad s pozdravi in priporočili na vse člane učiteljskega zbora in s prošnjo, naj ga ohranijo v dobrem spominu. Ravnatelj je obljubil, sporočiti to učiteljskemu zboru, so zahvalil za vso naklonjenost, ki jo je gospod dvorni svetnik opetovano izkazal zavodu, in izrazil željo, da bi čas zasluženega pokoja še dolgo užival v najboljšem zdravju. Drugi dan mu je ravnatelj vrnil obisk. Po Najvišjem sklepu Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva z dne 18. septembra 1914 je bil ravnatelj državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici, gospod vladni svetnik dr. Janko Bezjak, imenovan deželnim šolskim nadzornikom in glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 30. septembra 1914, št. 2289, v službovanje prideljen deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko. C. kr. predsedstvo dež. šol. sveta je z razpisom z dne 26. oktobra 1914, št. 147, javilo, da se je imenovanemu poverilo nadzorstvo slovenskih in utrakvističnih srednjih šol in sorodnih zavodov kakor tudi ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom. Ravnatelj državne gimnazije v Mariboru, dr. Josip Tominšek, je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 20. oktobra 1914, št. 14.776 (dež. šol. sv. z dne 2. nov. 1914, št. 7364), poverjen z nadzorstvom pouka v telovadbi za nadaljnja tri šolska leta 1914/15, 1915/16 in 1916/17. Poročilo strokovnega nadzornika profesorja L. II. Pasdireka o ugodnem stanju risarskega pouka na zavodu v šolskem letu 1913/14 in o skrbnem in uspešnem delovanju risarskega učitelja Petra Šmitka je dež. šol. svet z razpisom z dne 16. decembra 1914, št. 7694, z zadovoljstvom vzel na znanje. Dne 13. februarja se je sklenilo prvo polletje kakor navadno s sv. mašo in z razdelitvijo polletnih izkazov, pouk v drugem polletju pa se je pričel v sredo, dne 17. februarja. Meseca januarja, februarja in marca je deželni šolski nadzornik gospod vladni svetnik dr. Janko Bezjak zelo natančno nadzoroval pouk v vseli razredih in predmetih ter imel dne 20. marca obširno inšpekcijsko konferenco. Poučni poseti raznih zavodov in naprav so zelo pospeševali nazorni nauk in izdatno širili občo izobrazbo dijaštva. Učenci II. a razreda so si ogledali pod vodstvom dr. G v. Sajovica 3. oktobra in 13. novembra prirodo-pisne zbirke deželnega muzeja v Ljubljani; ravnotam so se mudili z istim strokovnim učiteljem šestošolci dne 22. aprila. V spremstvu istega učitelja so obiskali mestno elektrarno dijaki III. razreda v dveh oddelkih dne 15. maja in ravnotako dijaki IV. razreda dne 14. maja. Vrhutega so si ogledali poslednji (tudi v dveh oddelkih) še mestno plinarno dne 18. maja. Ustroj mestne elektrarne je razkazal in razložil dijakom meh. vodja, g. J. Fakin; napravo mestne plinarne je raztolmačil in pojasnil prvemu oddelku ravnatelj, g. vladni svetnik Andrej Senekovič, drugi oddelek je vodil plinarnar, g. J. Kenda. Vsem vic. gospodom naj bo izrečena za njihov trud na tem mestu najiskrenejša zahvala. — Pod nadzorstvom dr. Gv. Sajovica je bila dovoljena od 1. maja t. 1. dalje šestošolcem uporaba znanstvenih publikacij „Muzejskega društva za Kranjsko“, in sicer so bile določene za nje čitalne ure vsak četrtek po dve uri. šestošolci so se navajali pri tem predvsem k proučevanju domoznanstva in tozadevnih publikacij raznih znanstvenih panog. Bogoslužje. Zastopstvo učiteljstva z ravnateljem na čelu se je udeležilo slovesne sv. maše v stolnici na rojstveni dan in Najvišji god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 18. avgusta in 4. oktobra, slovesne službe božje v stolnici dne 6. januarja v proslavo posvetitve Avstrije najsvetejšemu srcu Jezusovemu, prošnje procesije za zmago Avstrije dne 13. junija in zahvalne sv. maše v stolnici dne 25. junija povodom zopetne osvojitve Lvova, slovesnih zadušnic pa dne 25. avgusta za Njega svetost rajnega papeža PijaX, dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto in dne 30. junija za Njegovo Veličanstvo rajnega cesarja Ferdinanda I. Celotni zavod pa je prisostvoval dne 1. oktobra skupni sv. maši v nunski cerkvi za zmago našega orožja in srečen izid vojne, praznoval dne 3. oktobra Najvišji god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s skupno slovesno sv. mašo v nunski cerkvi in s petjem cesarske himne (glej spredaj!) in se udeležil dne 19. novembra, na godovni dan rajnke cesarice Elizabete skupne sv. maše. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi, in sicer do 8. novembra učenci višje skupine (IV.—VIII.) ob s/4 na 8, učenci nižje skupine (I.—III.) ob 3/« na 9) °d 15. novembra dalje pa za vse razrede skupno ob 3/4 na 8 in od 11. aprila dalje oh pol osmih. Pevci so vselej pod vodstvom učitelja petja Jos. Vedrala, ki je igral tudi harmonij, peli v deškem, moškem ali mešanem zboru. K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladež dvakrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. junija 181)1), št. 861 ex 1897, so se vršile dne 28., 29. in 30. marca v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki sta jih vodila za višjo skupino (IV.—VIII.) profesor verouka dr. Gregorij Pečjak, za nižjo (I.— III.) veroučitelj dr. Alojzij Merhar. Slovesnega cerkvenega obhoda na Veliko soboto (dne 3. aprila) in na dan sv. Rešnjega Telesa (dne 3. junija) se je udeležilo zastopstvo učiteljstva z ravnateljem. O Duhovem so 4 učenci prejeli svetstvo sv. birme. Pripravljala sta jih oba kateheta. Zdravstveno stanje učencev je bilo letos ugodno. Obolelo je sicer med šolskim letom nekaj učencev, toda ti so zopet ozdraveli. — Dne 4. februarja je umrl v Kozarjih pri Ljubljani petošolec Milan Bačič. Zavod se ni mogel udeležiti pogreba, ker se je prepozno zvedelo zanj, pač pa so sošolci in razrednik mesto venca zložili 10 K za Podporno društvo. — Dne 22. junija je umrl v Ljubljani četrtošolec Rudolf Outrata. Pogreba so se udeležili ravnatelj in razrednik dr. Sajovic ter profesorji dr. Kropivnik, dr. Merhar, Teršan in dr. Tertnik in nekaj sošolcev, ki so položili venec na krsto. Konferenc učiteljskega zbora jo bilo 21: 11 e dne: 19. IX. otvoritvena; 10. X. o prošnjah za oprošČenje šolnine v 1. tečaju; 4. XI. prva cenzurna; 21. XI. o prošnjah prvošolcev za odgoditev plačevanja šolnine; 24. XI. o nabavi novih učil; 19. XII. druga cenzurna in o pospeševanju telesnega razvoja učencev; 8., 9. in 11. II. razredovalne in sklepna o 1. tečaju; 10.111. o prošnjah za oproščenje šolnine v 2. tečaju; 7. IV. prva cenzurna v 2. tečaju; 5. V. o učnem načrtu in učnih knjigah; 22. in 25. V. razredovalne in sklepna o 2. tečaju. — b) Izredne: 23. IX. o gojitvi patriotičnih čuvstev; 27. XI. o cesarski jubilejni slavnosti; 19. XII. o disciplinarnem slučaju; 9. III. dve o disciplinarnih slučajih; 20. III. inšpekcijska; 28. IV. o pritožbi neke stranke; 15. V. o dveh naknadnih prošnjah za oproščenje šolnine; 25. V. o disciplinarnem slučaju. Dne 21. maja so se tudi prostori učiteljišča v vojne svx-he zasedli, pouk je moral torej prenehati. Šolsko leto se je sklenilo dne 26. maja s sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesem. XIV. Naznanilo o začetku šolskega leta 1915./10. Novo šolsko leto se postavno prične dne 15. septembra. Natančnejega se sedaj ne more naznaniti. __________________________________ Ravnateljstvo. Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1915/16 betreffend. Das neue Schuljahr beginnt gesetzlich am 15. September. Näheres kann zur Zeit nicht mitgeteilt werden. Direktion XV. Imenik učencev. Ležeči tish znači odličnjake. Oklepi () značijo izstop. Zvezdica * znači vstop v vojaško službo s predčasnim letnim izpričevalom. Dve zvezdici ** značita vstop v vojaško službo s predčasnim zrelostnim izpričevalom. Ena ali dve zvezdici in oklepi (*) ali časnega letnega ali zrelostnega izpričevala. Križec f znači vstop k prostovoljnim I. a Bahovec Pavel, Ljubljana. Camcrnik Maks, Ljubljana. Fabjančič Vekoslav, Bučka pri Krškem. Florenini Oskar, Trbovlje. Frol Ivan, Jolšane v Istri. Hribar Ignacij, Vevče pri Ljubljani. (Jakop Franc, Savlje-Ježica ) Jerman Franc, Ljubljana. Kastelic Oskar, Ljubljana. (Kočevar Ivan, Bela cerkev.) Kosmač Ivan, Spodnji Gameljni pri Ljubljani. Kratochwill Julij, Ilirska Bistrica. (Meze Viktor, Stari trg pri Ložu ) (Mihelič Josip, Minesota, Amorika.) Modrijan Boris, Črnomelj. Osolnik Janez, Češnjice pri Kamniku. Pirnat Ivan, Št. Jernej na Dolenjskem. E. b Budkovič Viktor, Moravče. Cuznar Stanko, Spodnja Šiška. Crnagoj Mladen, Ljubljana. Dolgan Viktor, Košana. Fon Jožef, Celje, Štajersko. (Gerčar Franc, Zagorica pri Radomljah.) Germek Bogomir, Dobravlje, Primorsko. Gregorič Ivan, Brgud, Primorsko. Jerančič Alojzij, Ljubljana. Jug Ludovik, Col pri Vipavi. (Kessler Leon, Ljubljana.) (Kovačič Anton, Ljubljana.) Križman Martin, Ljubljana. Kugovnik Alojzij, Ljubljana. (Kvaternik Josip, Osilnica.) (Lampe Ludovik, Višnje pri Colu.) Marinko Anton, Vnanja gorica. Metlar Franc, Koseze pri Ljubljani. II. a Blejec Maks, Ljubljana. Burgar Josip, Ribnica. Dovnik Alojzij, Dcrvento, Dalmacija. (Kgger Josip, Ljubljana.) (Flegar Stanko, Ljubljana.) (Frolih Franc, Št. Rupert.) (**) značijo vstop v vojaško službo brez pred-strelcem. razred. Poč Mirko, Pulj. Poderžaj Stanko, Ljubljana. Poharc Ivan, Ljubljana. Rozman Karol, Planina pri Rakeku. (Sirnik Boris, Ljubljana.) (Smole Josip, Dolenji Logatec.) (Strehovec Ivan, Gorenja vas pri Ribnici.) Steblaj Franc, Ig-Studenec. Stupar Kazimir, Zgornja Šiška. Tršan Ivan, Ljubljana. (Trtnik Milan, Ljubljana.) (Vehovec Alojzij, Dolenji Logatec.) Wohinz Leon, Kresnice. Woliinz Milan, Kresnice. Zalar Franc, Brezovica pri Ljubljani. Zupan Miljutin, Ljubljana. Žun Uroš, Radovljica. 34 — 9 = 25 razred. Milič Karol, Kontovel, Primorsko. Ocepek Stanko, Kamnik (Perhavc Silvo, Novo mesto.) Plešec Franc, Brezovica. Podpac Ljubomir, Ljubljana. Pucelj Fran, Goriča vas pri Ribnici. (Ravbar Stanko, Škrbina, Primorsko.) Šbrizaj Pavel, Ljubljana. Slapar Jožef, Ljubljana. (Sotina Alojzij, Ljubljana.) Šparemblek Franc, Cerknica. Šuštar Ivan, Tržič. Vajevec Stanko, Kamnik. Veršec Ivan, Drenovec, Štajersko. Vodišek Jožef, Sv. Križ pri Mokronogu. (Weber Edmund, Hardig, Štajersko.) pl. Ziernfeld Slavo, Tolmin, Goriško. Zitterschlager Rudolf, Maribor, Štajersko. 36 - 9 = 27 razred. Gogala Stanko, Kranj. Gregorič Edvard, Ljubljana. Hafner Janez, Ljubljana. Hoge Maks, Ljubljana. Ilešič Milivoj, Ljubljana. (Jamnik Josip, Ljubljana.) Jankovič Janez,,Dolenja Košana. Jerman Janez, Zrnovnica, Dalmacija. Jug Milan, Col pri Vipavi. Jurca Viljem, Postojna. Kalan Filip, Ljubljana. Lenarčič Alojzij, Ljubljana. Lesar Alojzij, Ribnica. Likovič Ludovik, Ljubljana. Malnarič Alojzij, Sv. Križ pri Kostanjevici. (Mrovlje Alojzij, Ljubljana.) Okički Stanko, Ljubljana. Outrata Karol, Divača. Peterlin Ernest, Ljubljana. II. b Bregar Josip, Muljava pri Zatičini. Cerar Franc, Vernek pri Litiji, lileršek Ferdinand, Ljubljana. Fabian Anton, Lirska Bistrica. (Hočevar Ludovik, Stepanja vas.) Hribar Josip, Ljubljana. Inkret Brunon, Ljubljana. Ivančič Dragotin, Brest pri Buzotu, Istra. Jamnik Franc, Pijava Gorica. Jvlemenšek Anton, Sv. Duh pri Solčavi, Štajersko. Kocijančič Viktor, Studenec pri D. M. v Polju. Korbar Avgust, Prem pri Postojni. (Kralj Ignac, St. Vid pri Zatičini.) Lavrič Aleksander, Kova vas pri Rakeku. Likozar Stanislav, Kranj. (Markič Franc, Kranj.) Matulj Anton, Ljubljana. Mlakar Ludovik, Kranj. Moser Franc, Ljubljana. III. Brežan Franc, Gradec pri Litiji. Corel Anton, Drežnik pri Kočevju. Drašler Ladislav, Borovnica. Ferjančič Ferdinand, Kamnik. (Gabrijel Ivan, Trbovlje.) Gasparič Franc, Ljubljana. Grošelj Milan, Kamnik. Inkret Alfonz, Žužemberk. Jamnik Ciril, Pijava Gorica. Kandare Milan, Ljubljana. Kastelec Franc, Bruhanja vas pri Dobrepolju Klepec Ivan, Spodnja Šiška. (Kosem Karl, Ljubljana.) Kožar Matija, Slatnik pri Ribnici. Kreutzer Pavel, Celovec, Koroško. Lenasi Konrad, Hrenovice. Likovič Josip, Rakek. Logar Anton, Ljubljana. Mfs Svatopluk, Ljubljana. Modic Franc, Rakek. Mušič Zoran, Ljubljana. Oblak Martin, Ljubljana. Ogrin Avgust, Vrhnika. Pardubsky Alojzij, Ljubljana. (Petrovčič Roman, Ljubljana.) Pipenbacher Dušan, Ljubljana. Skoporc Vinko, Čatež pri Savi. Skubic Josip, Zgornja Slivnica pri Šmarju na Dolenjskem. Svoljšak Vencel, Stara Loka. (Skočir Marijan, Trst.) Šalamun Janez, Ljubljana. Šinkovec Stanko, Ljubljana. Štrus Josip, Ljubljana. Stupica Marijan, Ljubljana. (Šuster Josip, Ljubljana.) Zupan Bogdan, Ljubljana. 37 — 8 = 2!) azred. Oman Oton, Št. Vid pri Lukovici. Ostanek Franc, Ljubljana. Pečnik Alojzij, Stožice pri Ljubljani. Pirc Franc, Ljubljana. Pirnat Večeslav, St Jernej, Dolenjsko. Plestenjak Anton, Ljubljana. Schnabl Stanislav, Kamnik. Sivec Alojzij, Ljubljana. Smrekar Ferdinand, Moravčo. Sušelj Josip, Neverke pri Košani. Šegula Konrad, Sv. Anton v Slovenskih Goricah, Štajersko. (Tancik Franc, Ljubljana.) Tulacli Franc, Opatija, Istra. Vilfan Frnest, Ljubljana. Vilfan Vinko, Kranj. Widmayer Franc, Lož. Zomer Franc, Ljubljana. Žagar Ivan, Osilnica. 37 — 4 = 33 razred. Pipenbacher Gojmir, Ljubljana. Podboj Josip, Ljubljana. Rakovec Ivan, Ljubljana. Banzingor Friderik, Zagorje. Rekar Ciril, Radovljica. Rus Ernest, Sodražica. Rusjan Anton, Gorica, Primorsko. Sadar Ciril, Budanje. Sirnik Vladimir, Novo mesto. Sivec Anton, Šmarje. Skubic Josip, Ljubljana. Splichal Ernest, Ljubljana. (* Sterniša Ferdinand, Kranj.) Štritof Valter, Trst. Šonc Alojzij, Devinščina, Primorsko. Štrus Ivan,' Ljubljana. Trunkelj Viktor, Zagradec.) Vertačnik Albort, Ljubljana.) (Zalar Josip, Brezovica.) Zalokar Vinko, Št. Vid nad Ljubljano. Zlokarnik Viktor, Roka. Zupan Josip, Ljubljana. Zunkovič Franc, Št. Lovrenc na Dravsk. polju. 47 — 6 = 41 IV. 1 Adamič Ivau, Blato pri Grosupljem. Aplenc Rihard, Ljubljana. Babšek Ivan, Stepanja vas. Bajuk Vladimir, Rateče-Belapeč. Birk Franc, Preserje pri Moravčah. Blanč Josip, Šmartno pri Litiji. Brilli Alfonz, Ljubljana. Debelak Franc, Ribnica, f Dolinar Franc, Trata. •j- Gliha Alojzij, Krško. Guzelj Alojzij, Škofja Loka. Hribar Franc, Bizovik pri Ljubljani. Hudales Alojzij, Ljubljana. Ilovar Anton, Ustje pri Litiji. Jeglič Bogumil, Rakek, f Kolar Ivan, Kresnice pri Litiji. Kregar Janko, Ljubljana. Kugovnik Ivan, Ljubljana. Lenassi Franc, Gorenji Logatec. Levstek Andrej, Goriča vas pri Ribnici. Marčič Viktor, Litija. Markovič Avguštin, Kučine pri Solinu, Dalmacija. V. I Ambrožič Franc, Goriča vas pri Ribnici. Babič Josip, /gornji Logatec. (Bačič Milan, Povir pri Divači.) Benedik Friderik, Velike Lašče. Cesar Josip, Koprivnik pri Bohinjski Bistrici. (* češarek Ivan, Nemška vas.) Fon Ivan, Celje, Štajersko. (Gunde Anton, Orehovec.) Hafner Ivau, Ljubljana, f Horn Peter, Ljubljana. Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici. Jeglič Franc, Ljubljana. Jeraj Josip, Ljubljana. Jug Stanislav, Col pri Vipavi. Kavčič Ivan, Glince pri Ljubljani. Keržin Ivan, Dobrunje. Ivlopčar Ferdinand, Koroška Bela. Kovač Josip, Hrib pri Loškem potoku. Lavrič Božidar, Nova vas pri Rakeku. Lazar Ivan, Kropa. Lešnjak Franc, Ljubno, Štajersko. Majce Alojzij Ljubljana. VI. Ahčin Janez, Spodnje Domžale. Aplenc Kmerik, Ljubljana. Bahovec Ivan, Ljubljana. Banovec Rudolf, Ljubljana. Bayr Egon, Ljubljana. Benčan Josip, Planina. Benedik Valentin, Ljubljana. * Bizjak Josip, Studeno pri Postojni, črnagoj Ivan, Ljubljana. •azred. Mia Franta, Ljubljana. Miškot Andrej, Ukve, Koroško, j- Mrovlje Franc, Ljubljana. Outrata Rudolf, Divača, Primorsko. Pečan Jožef, Ljubljana. (Peček Ivan, Lašče.) Pliberšek Ivan, Ljubljana, f Poderžaj Ivan, Ljubljana. Polenšek Rok, Podgora pri Št. Vidu nad Lj. Potokar Jožef, Štopanja vas. Predovič Rudolf, Ljubljana. Pušar Srečko, Spodnja Šiška. ■ Ragazi Eduard, Postojna. Sadar Adolf, Budanje. Samec Maks, Nova cerkev, Štajersko. Sever Stanko, Zatičina Slana Leopold, Brezovica. Šink Franc, Toplice. (Škulj Leopold, Vel Osolnik) Tavčar Srečko, Loka pri Mengšu. Virant Franc, Dvorska vas pri Vel. Laščah. Zatler Franc, Savlje pri Ljubljani. Župnck Bogomil, Ljubljana. 45 - 2 = 43 azred. Majce Josip, Ljubljana. Matkovič Karol, Ljubljana. Medic Stanislav, Fram, Štajersko. Medved Matija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Paternoster Dominih, Dobrunje. Pavčič Vladimir, Velike Lašče. Podreboršek Stanislav, Ljubljana. Polc Josip, Ljubljana. Premk Ivan, Ljubljana. (Rijavec Viktor, Trst.) Rupnik Viljem, Trst. t Ruprot Štefan, Vevče pri Ljubljani. Sever Ivan, Ljubljana. * Semen Friderik, Trebnje. * Šteh Ivan, Cesta pri Vidmu. Tavčar Stanislav, Ljubljana. Zalar Franc, Ljubljana. Zurlini Maks, Divača, Primorsko. Žagar Jahob, Rudnik pri Ljubljani. Železnih Simon, Vransko, Štajersko. 42 - 4 = 38 razred. * Drouenih Matija, Ljubljana. f Kilctz Leopold, Tržič, Primorsko. (Fakin Albin, Pulj.) Florjančič Milan, Ljubljana. Gabršek Josip, Ljubljana. Gabršek Miha, Ljubljana. Hrastnik Anton, Repuš, Štajersko. Irkič Ignacij, Ljubljana. Jeglič Ivan, Sv. Križ pri Litiji. t Kajfež Stanislav, Bovec, Primorsko. Kavčič Filip, Idrija. Komar Stanislav, Ljubljana. Kovač Viktor, Hrib pri Loškem potoku. Kragelj Miroslav, Kamnik. Krivec Franc, Sava pri Jesenicah. Križman Franc, Studeno pri Postojni. Kumelj Ciril, Ljubljana. Kunaver Ivan, Ljubljana. Majcen Milan, Gornjo Ribiče pri Moravčah. * Merčun Ivan, Vojnik, Štajersko. Murmayer Robert, Ljubljana. Miiller Ivan, Stol) pri Domžalah. VII. (* Cepuder Alfonz, Studenec pri Krškem.) Fabjančič Milan, Jarčji vrh pri Bučki. Fakin Franc, Pulj, Primorsko. Gabrejna Franc, Unec pri Planini. ♦Gabršek Franc, Ljubljana. Goljar Srečko, Št. Vid nad Ljubljano. (Golobič Matija, Ljubljana.) Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji. Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj. Kavčič Viktor, Ljubljana. Koželj Milan, Ljubljana. Krištof Vladimir, Ljubljana. * Kuštrin Julij, Idrija. VIII. ** Benedik Stanko, Smlednik. ** Brenčič Vincencij, Zabjak pri Ptuju, Štajersko. Černe Anton, Kranjska gora. čeme Ivan, Kranjska gora. Dolenec Vladimir, Ortenek. f Erlali Evstahij, Šmarje pri Jelšah, Štajersko. ** Ferk Josip, St. Ilj v Slov. goricah, Štajersko. Guzelj Josip, Ljubljana. Ilaller Leopold, Radeče pri Zidanem mostu. Hrovatin Ivan, Dole pri Borovnici. Jeretina Ivan, Brezje pri Dobu. * Osana Miroslav, Ardro pri Krškem. * Pestotnik Franc, Blagovica. * Ponikvar Ciril, Ljubljana. Rajšelt Josip, Loke pri Trbovljah, Štajersko. Sadar Vincenc, Budanje pri Vipavi. Sbrizaj Teodor, Ljubljana. Sever Avguštin, Zatičina. * Sterle Ivan, Ljubljana. Stojkovič Ludovik, Ljubljana. Štimec Josip, Spodnja Šiška. Toman Stanislav, Moravče. * Urbas Franc, Laze pri Rakeku. Zupanič Miha, Griblje pri Črnomlju. 44 — 1 =43 razred. * Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji. Leben Stanko, Ljubljana. Levstik Franc, Travnik pri Loškem potoku. Mežan Leon, Podkraj pri Vipavi. (♦Oblak Ivan, Borovnica.) (* Outrata Franc, Nabrežina, Primorsko.) Prelog Anton, Zarcčje pri Ilirski Bistrici. * Stenouec Franc, Sv. Valburga pri Smledniku. (* Stojan Franc, Rateče pri Beli peči.) Terpin Franc, Zdonska vas pri Dobrepolju. (* Vrhovec Anton, Ljubljana.) (* Zidan Ivan, Ljubljana.) 25 - 7 = 18 razred. (Kavčnik Leon, Ljubljana.) Kouaö Josip, Št. Janž (na Dolenjskom). ** Lunaček Aleksander, Trebelno. ** Mravljo Milan, Lukovica pri Brezovici. ** Pance Pavel, Vič. Podoržaj Ferdinand, Ljubljana. Rihar Leopold, Ljubljana. ** Uran Ivan, Ljubljana. ** Vider Miroslav, Ljubljana. **Vilman Janko, Sava pri Jesenicah. ** Vizjak Bogomil, Ljubljana. (** Vizjak Franc, Ljubljana.) ** Zupan Mihael, Brezje pri čemšeniku. 24 — 2 = 22 . .... ? .v tmmm-ff-s. .. mmmm ■ .’ ■ . :.r y/'-M. ••■' V '■ . , C \ ■ . - •■■ ■" -* :.;■ :..-\:.1i^tt,*'*• 'y.-v;■'■• • *•.,'1V -t;-'.:/. -,:::« k* , ,■' •”' r,v.5;v\.':/ y ;s':‘' v- .'•' ?.'/>■;' .. 1 '--'»v. ■ . - . .'"> - ‘ t,;. - . * ■ ■■■■..■ " . ■ ► ■**' ' , '• j'. fi,‘ v ’ * \ ,* ' / • ' ’ ' ••.;■'j ' • >■ - " ■v T'-tä y;'\'^-y'..:v: •' " i:,,,6';r;';': ,v< •v-’1 ■■■".•: ■ "">*■: ':■ ,>■■■ y-v : vv.4..;o vVy^V^i^^r=,:-: .1 ^.iV^vV^-.; * * , .' '.i ..i' >. V'V; ■fäSpK:: '' ' ' ■ . ’ ' 1 . •■1 ’■ :.■-.•.■•• v-. •'/.%'•■*"> - ■■' ';‘. ■'<•.’• „'• • .; ■'.■•'. • v ir..„ +».': r.v/js' . -}i , Zaznamek znanstvenih razprav, priobčenih v izvestjih c. kr. II. državne gimnazije. 1892. Anton Štritof: 0 metodiškem pouku nemščino v I. in II. razredu slovensko-utrakvigtiških gimnazij. Prvi del: teoretiška razprava. 1893. Anton Štritof: O metodiškem pouku nemščine v 1. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. Drugi del: praktiški vzgledi nemškega pouka. 1894. 1.) Simon Rutar: Argivska ravnica. 2.) Josip Ilubad: O račji kugi. * 1895. V r • r , Tr 1896 I Josip Jenko: Konstantin Veliki kot, kristjan. 1897. Fran Wiesthaler: N\ Odlomek latinsko-slovenskega slovarja na pokaz. 1898. Simon Rutar: Solin in njegove razvaline. 1899. Josip Jenko: Konstantin Veliki kot vojak. 19(10. Dr. Josip Debevec: Nekaj opazk k Jurčičevemu „Tugomeru“ in „Veroniki Deseniški“. • 1901. Ivan Koštial: Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. 1902. Dr. Dragotin Lončar: 0 gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. 1903. Dr. Dragotin Lončar : Profesor Simon Rutar. 1904. 1.) Dr. Dragotin Lončar: Zemljevid o naseljenosti prebivalstva n? Kranjskem. 2.) Dr. Janko šlebinger: Dobrovsky in Slovenci. 1905. Dr. Janko Šlebinger: Četrti zvezek Devovih „Pisanic“. 1906. Dr. Janko Šlebinger: „Pisanice“, prvi slovenski pesniški almanah. 1907. Dr. Janko .Lokar: Stališče Bleiweisovih „Novic“ glede književ- nega zedinjenja Slovanov. 1908. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (L) 2.) Fran Wiesthaler: Naše novo šolsko poslopje. 1909. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (II.) 2.) Dr. Janko Bezjak: Šestdesetletnica vladarstva našega presvetlega cesarja. 1910. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (III.) 2.) Dr. Janko Bezjak: O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti. 1911. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (IV.) 2.) Dr. Iran Ilešič: Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih? 1912. Dr. Josip Pipenbac.her: Slovarček h Qu. IIorati Flacci 'carmina selecta (po tluemerjovi izdaji). 1913. 1.) Ivan Maselj: Katalog učiteljske knjižnico. (V.) 2.) Josip Bučar: Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo, 1914. 1.) Ivan Maselj: Katalog učiteljske knjižnice. (VI.) 2.) Anton Štritof: Ob stoletnici bitke pri Lipskom. 191&. Anton Štritof: Naš zavod v vojnem letu 1914./15.