296. številka.
Ljubljana, v sredo 24. decembra.
XVII. leto, 1884.
Imhajji vsak dan mvetfer, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske deiele za vse leto 15 gld., za pul leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deiele toliko već, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in upravnifitv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v soboto 27. decembra 1884.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gOBpode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove'1, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez poSiljanja na dom:
za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
.  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 n
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vae leto........15 gld. — kr.
■ P«! leta........8   „   — „
„ četrt leta .........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „   40 „
UpravtiiStvo „8lov. Naroda**.
Božič.
V hitrem diru preteklo je zopet jedno leto in Brečno smo doživeli božične praznike, katerih je vsakdo teško pričakoval, nežna mladina v burnej nadi, da se jej apolnijo vse leto gojene vroče želje, roditelji, da se bodo na sveti večer spominjali na davno pretekla mladostna leta in veselili se z veselimi — svojimi otroci.
Otroci po svetu razkropljeni hitijo na očetov dom, samci in samice povabljeni so k prijateljskim rodbinam, vsakdo boče ta večer prebiti v rodbinskem krogu, le sam ne biti na sveti večer, le sam ne! Celo možje, ki so po svojem poklicu osamljeni, iščejo Bi družbe, da si pripovedujejo o preteklih letih in se spominjajo, kako so sicer preživeli prelepe te praznike.
V razsvetljenih stanovanjih zbira se staro in mlado, prižigajo se lučice na „jelkah" in smerečicah, ki se kar Šibe lišpa in raznovrstnih daril, otrokom Bije radost z žarnih lic, odraščeni čutijo z otroci vred sveto radost, nad vsemi pa veje posebno prazničen mir, kakor bi odmevale iznad nadzemnih višav doli na trpeči človeški rod divne besede: Slava Bogu na višavah in mirljudem na zemlji, ki so dobre volje!
A mej tem splošnim veseljem, mej vriskajočo radostjo nežne mladine, vidimo siromaka pozabljenega, ki ni deležen veselja tega dneva. Nikdo mu ni jelke prižgal, nihče mu ni priredil božičnice, nobenega darilca ni mu poklonila ljubeča roka na skromno njegovo mizo. Tožni so zanj božični prazniki, kakor je bilo tožno vse, že h koncu nagibajoče leto.
Pozabljeni ta siromak je narod slovenski, za katerega so letošnji božični prazniki neveseli, ki nema uzroka, da bi se veselil, kakor bi zanj ne veljale besede: Mir ljudem na zemlji! Spominjajte se torej tega siromaka, tisočletnega trpina, Vi vsi, ki Vam je dobrohotna osoda poklonila pozemskih darov, spominjajte se ga Vi, ki boste obdarovani in Vi, ki boste darove delili, spominjajte se ga v duhu in v resnici, spominjajte se ga dejanski! Saj je preziram siromak kri od Vaše krvi, meso od Vašega mesa, pravi roditelj VaS in otroška dolžnost Vas veže, da ne zabite nanj v Svojem veselji.
V živem dejanskem spominu na tega siromaka bode se Vaše veselje podvojilo in pomnožila se Vara bode radost prelepih, pomembepolnih božičnih praznikov, za katere Vam vsem z dna srca želimo vse blaginje in blagoslov z nebes!
Kranjska eskomptna banka
morala je, kakor smo že včeraj poročali, ustaviti svoja plačila, ker ni imela dovolj gotovine, da bi izplačala vse uloge, ki so jih stranke nazaj terjale. Banka pa ni pasivna, ampak ima dovolj varščine, da pokrije vse terjatve, zlo tiči le v tem, da ima svoj kapital deloma na hipotekah, večinoma pa v menicah, torej ne takoj na razpolaganje, da bi zadostovala vsem zahtevanjem.
Ker je ta bankina katastrofa nesreča ne le za prizadeti zavod, ampak za vso Ljubljano in /a mnoge trgovce na deželi, kajti kranjska eskomptua banka je bila jedini veliki denarni zavod za personalni kredit, mora vsak, komur je mar za uspešni razvoj in nemoteni obstanek trgovine in ž njo združenega obrtstva, globoko obžalovati, da je prišlo do tega poloma. Preiskovati pa nam je tudi, kaj je zakrivilo denarni propad še do poslednjega časa solventne banke in konečno iskati po sredstvih, s katerimi bi se dala odvrniti nevarnost, katera preti trgovstvu, ki je svoje kreditne potrebe pri tej banki pokrivalo.
Po bilanci koncem leta 1833 znašala so aktiva 1,641.119 gld., mej temi na menjicah 292.107 gld , na  rimesah   1,188.774 gold., na tokočih računih
268.068 gld. Mej pasivi pa se nahaja delniški kapital v znesku 150.000 gld, reservni fond 73.544 giro-conto 1,299 088 gld. Iz te bilance se vidi, da je imela banka velik kredit, ker so stranke blizu 1 milijon 300.000 gold. imele pri njej naloženega denarja. Zraven banke in od nje podpirano pa je poslovalo kreditno društvo, ki je imelo 121 družnikov z dovoljenim kreditom 452.750 gld. Koncem 1. I. bilo je v portefelji 661 menic v znesku 1,035 694 gld. Celo leto pa Be je eskomptovalo 3246 menic v znesku 5,230.841 gld., z ozirom na delniški kapital velikansk promet. Reservni fond je narastel na 73 544 gld., dasi je banka izplačala svojem delničarjem vsako leto po 12 do 14%. Dobiček lanskega leta je znašal 12.189 gld. ter bo večinoma razdelil delničarjem.
Ker se je znalo, da banka pri eskomptovanji precej strogo ravna, zdela Be je vsacemu vsega zaupanja vredna in nikdo se ni bal za svoje uloge. V tem pa je nastopila sladorna kriza, slador je nezaslišano v ceni padal in jedna glavnih firm, ki se peča z izdelovanjem Bladorja, firma H. Tschinkel prišla je v denarne zadrege. Mej upniki bila je tudi eskomptna banka z neprimerno veliko vsoto 280 000 gld. Da si je ta svota, kakor se .*di na varnem mestu uknjižena na Tschinkelnovi tovarni v Ljubljani in na nekem posestvu na Češkem, začelo je vendar po tihem šumeti proti banki in zanetila se je tista iskra nezaupanja, katera je potem naglo razširjajoč se že upepelila marsikateri  denarni zavod.
Gorje nesrečni firmi, o kateri se začno Šepetati, dase maje! Nezaupanje jej podira kredit in če je prev aktivna, kmalu je v tacih zadregah, da nema druge rešitve, kakor obrniti se do upnikov za kak moratorij, in če se ta ne dovoli, ustaviti mora svoja plačila. Taka osoda zadela je tudi kranjsko eskomtno banko. Upniki so začeli odpovedavati svoje uloge iz Čisto neopravičenega strahu in banka je morala izplačati hkratu tolike svote, da je, kar je čisto naravno, prišla v denarne zadrege.
Gotovo banku ni previdno ravnala, da je posodila jedni firmi več kapitala, nego ga je imela na delnicah uplačanega. Misliti bi morala na nekako ravnotežje mej prvotnim svojim kapitalom in izposo-jili. S tem, da je banka ves uloženi kapital tako naložila, da za slučaj nevarnosti ni imela disponiblih svot, nakopala si je nesrečo, katera jo je zadela. Krivi pa so še drugi, ki so podkopavali njeni kredit in ki so tembolj plašili in begali upnike, ker slove za v trgovinskih in denarnih stvareh izvedene
LISTEK.
2ST evosta.
Jomii li kupuješ venček s cvetic,
Komu ta prstanek zlati? vZase-li ali za ktero družic,
Njim greš, nje vabiš-li v svati?
Povesila kodrasto temence je,
Nasmehnila se, zarudela, Pospravila svatovsko bremence je,
Iz izbe je tržne zletela.
A zunaj viharen zimski je dan, Nov sneg na stari se vsfplje,
Pod težo zdihuje hrib in ravan, In drevje v dobravi škriplje.
A kaj je dekletcu za zimo, za mraz!
Saj nji cvete mladoletje, (iorko nje srce je, žareč obraz,
In v prsih poganja ji cvetje !
Pogumno, veselo biti skoz sneg
Iz trga prek ozke dolfne, Iz dOla obrne v strmi se breg,
Saj dom ji je onkraj planine.
Pač strm je hrib in se snegom zasut,
A deklica čvrsto koraka, Krepča jo mladtfst in nek sladek čut,
In sreča, ki z dragim jo čaka.
Po gori pleza višej in višej, In v Bneg se ji dolbe stopinja,
A Bneg se vsiplje silnej in silnej In sled korakov zagriBJa.
Le više in v'Se se VBpenja v breg, Že sredi je gore visOke,
Le dalje bori se, naj pada sneg, Saj jutri že dan je poroke.
A sneg le Bilnejši vsiplje oblak, Nasiplje zamete snežene,
Kdo padati videl je sneg kdaj tak, Že znati ni steze nobene.
Storije globoko se vdirajo ji, Že peša nevestica mlada,
Že udje od truda umirajo ji, Počila bi malce si rada.
A kje? Tu hiše, tu strehe nf!
Pa glej tam visečo pečino, Tam deva si skromno zavetje dobi,
Sklonivši se v pl;tvo dolblino.
može! Mi nečemo imen imenovati, da vsakdo v Ljubljani jih pozna in kaže na njih kot moralićue prouzročite! je denarne krize, ki je uavstala v sled za-pretja eskomptne banke. Sedaj upajo, da zopet dobe tisti „gescbaft" z 9 do 10% pri eskomptovanji, kateri jim je, predno se je ustanovila eskomptna banka, tako dobro teknil.
Kako pa se je obnašalo kranjska hranilnica v tem za Ljubljano in vso Kranjsko tako imenitnem slučaji? Ona, katera razpolaga z več, nego 1 '/a milj- reservnega fonda, nabranega od kranjskih uložiteljev, bila je v prvi vrsti poklicana, da s svojimi fondi priskoči na pomoč denarnemu zavodu, ki je bil za personalni kredit na Kranjskem to, kar hranilnica za hipotekami. Ravnatelji hranil nični, mej njimi gg. Luckmann, Miihleisen, May<jr itd. so dobro vedeli, da ima eskomptna banka vsaj glavne svote svojega denarja v dobrih menicah naložene in da bi za hranilnico ne bila nobena posebna nevarnost, ko bi eskomptni banki njene menice rees-komptovala. S tem bi se bila zabranila kriza in s časom bi se vse bilo poravnalo. Ravno na tem pa ni bilo ležeče hrauilničnim ravnateljem in sklenili so z večino glasov, nesrečno banko prepustiti njeni osodi.
Kako drugače ravnali so te dni na Dunaji denarni zavodi, ko je šlo za nižje-avstrijsko eskomptno banko. Avstniska naeijonalna banka oiprla je na stežaj svoje blagajnice in deset milijonov goldinarjev bilo je na razpolaganje eskomptni banki, da se reši iz nevarnega položaja. Pri eskomptni banki Ljubljanski bi, kakor se slini, z 250.000 gld. bilo pomagano, in ko bi, kar ne verjamemo, res cela svota ne bila popolnoma varno oddana, bi hranilnica vsled tega ne trpela nikake nepjeuusljive škode, od našega trgovstva pa bi bila odvrnila hud udarec, odvrnila „krah", ki preti tolikim rodbinam. Pa hranilničnim ravnateljem, ki so v ravnateljstvo prišli večinoma, kakor Poncij v ve.-o, bolj roje po glavi nemške muhe in nemške šole, kakor prid Ljubljane in kranjske dežele. Će se je kudaj očividno pokuzalo, da sedanje vodstvo branilnično ne razume aH neče razumeti svoje naloge, kot prvi in glavni denarni zavod v deželi, pokazalo se je v tem tre« notku, ko ni šlo le za eksistenco jedne bauke, ampak za kredit mnogih ž njo zve muli firm.
Tembolj obžalujemo, da še ni ustanovijena mestna hranilnica in da njena pravila, ki so že zdavnaj vladi predložena, do danes še neso potrjena. Mestna hranilnica napravila bi lahko oddelok za personalni kredit in stanovila. kakor je bilo pri eskomptni bpnki kreditno diuštvo. Naj se podvizajo naši merodajni krogi, da se čim preje otvori mestna hranilnica. Bolj treba nam to je in sicer brez razločka narodnosti, kakor nemških ljudskih šol, katerih otvorjenja vlada ne more pričakati.
S kacimi sredstvi bi se dala odvrniti kriza, da se dalje ne širi? Najbolje bi bilo, da se, ako mogoče, eskomptna bauka ohrani, ker za zdaj ni tacega zavoda v Ljubljani. Kajti hranilne in posojilne za-zadruge imajo po svojem ustavu bolj omejen delokrog. Eskomptna banka pa bi se dala ohraniti, ko bi upniki preveč ne silili na izplačevanje svojih ulog. In do tega strahu, da bi imeli izgube, ni pravega povoda, ker bodo, ako bo res kje kaka izguba, trpeli le delničarji s svojimi 150.000 gld., potem pride na vrsto reservni fond, torej vsega vkupe 223.000 gld. Da bi binka pri svojih dolžnikih toliko izgubila, ni verjetno, ker se je denar posojeval le dobrim firmam in bo k večjemu pri Tschiuklovi odpadel kak del
posojila. Zato naj bi upniki se umirili in ne po-vekšali po odpovedbah bankinih zadreg.
Ker je propad eskomptne banke v veliko kvar trgovstvu na Kranjskem, naj bi naša trgovinska zbornica jednako, kakor je storila Praška v zadevi češke „Bodenkreditanstaltu, posvetovala se in stoiila potrebne korake, morda pri nacijonalni banki, da zviša kredit za Ljubljano.
Pri tej priliki se je spet pokazalo, da ves b.ukini sistem, kakor se je v Avstriji udomačil, ne sloni na zdravih podlagah in da bo pri dovoljenji nove koncesije za avstro-ogersko nacijonalno banko treba dobro premislit', ali bi se ta privilegij še podaljšal, ali se bankini sistem postavil na dimi temelj, na pr. kakor v Ameriki.
Jednakopravnosten predlog v državnem zboru nemškem.
—o.— Predno se je malo občudovani nemški parlament razkropil na božične p;a/nike, pustil je pred se še starega znanca, predlog zastran jednakopravnosti poljščine pod nemško krono. Poslanec dr. pl. Jazdzewski predlagal je v zboru 17. dne t. m., da naj se nemški sodnvnik s 1877. leta predrugači in sicer 1. tako, da bode poslej v vseh poljskih pokrajinah, ki so izza 1772. leta prišle pod prusko krono, torej v veliki vojvodini Pozuonjski in v zahodni Prusiji imel poljski jezik isto pravico kakor nemški, in 2. tako, da je povsodi v državi, kjer se razpravlja mej strankami, nemščine neukimi, dovoljeno, jemati si tolmaea in poseben zapisnik upisa-vati v jeziku, ki ga stranke razumevajo.
Mi, ki tako živo Čutimo pomanjkanje slovenske jednakopravnosti, kakor se dan na dan / tujo borimo, morali smo posebno pazljivi biti, kako-li se bode jednakopravno ,t urinu predlogu poljskih poslaucev godilo v novem nemškem parlamentu, — in sedaj, ko je rečeni predlog jezikovni prvo izkušujo dobro dostal, ne bode nam kvarno, ako odgovorimo na to le dvojno: kakšni razlogi so podpirali jezikovni ta predlog, in ali smejo jednakopravnosti narodni i nasprotovati avstrijski Nemci, ako njih rodni bratje „v rajhu" ne nasprotujejo, dokaz to, da so poljsko jezikovno zahtevo zadnjic odobrili, oddavši jo posebnemu odseku v pretres?
Zakaj v človeški, kamo-li v novoveški urejeni državi hodi slehernemu  narodu   pripoznati  in tudi dajati jednakopravuost jezika, to pri na-; že vsakdo otroškim hlačam odrasli ve, ker to ga uči že svoja, normalna pamet, in  s  časom  utegnejo te razloge čivkati vrabci po slovanskih strehah, akojihbodemo le še dolgo ponavljati morali! Kar pa je nemškemu državnemu zboru samo po sebi dovolj jasno in prepričevalno, to bi utegnilo nekoliko logike in principa imeti tudi za avstrijske zakonodavne zbore, za naše Nemce, katerim, kakor kaže, jame se pamet mešati, kakor hitro se jim približamo z dokazili, da so za hteve jednakopravnosti jezikove naravne, kakor je naravna potreba vsakdanjega kruha. Dr. pl. Jazdzevv-ski podpiral je svoj predlog nekako tako-le: Ker je Prusija privzela si  tuj,  poljski  narod,  morala je njemu odkazati iste pravice kakor drugim v Prusiji bivajočim  narodom, ker sicer navstanejo v prebivalstvu razni razredi: ta uejednakost pa rodi nezadovoljnost in nezvestobo; nezvestoba je tam doma, kjer gospoduje nepravično postopanje s podložniki. Trd nemški pisatelj pravi, da je naravnost potrebno, sleherni narodov jezik ohraniti in spoštovati kot deželni jezik v dotični pokrajini.   Vsakemu mora biti možno, da v svojem jeziku moli in pravice išče.
Sicer pa je pravica poljskega jezika tudi na pismu* Država nemška je tedaj, ko se je sestavljala, vzela za svojo dolžnost, da bode varovala  pravice posameznega, in tako mora tudi  pravico Poljakov do svojega jezika čuvati, pravico, ki je tudi zagotovljena v pravomočnib državnih pogodbah.   Tačas pa je tako, da se poljski prebivalci z nemškimi oblastvi ne morejo pogovarjati, morajo si  prijemati posredovalce, in iz tega se razvije  zavod, moralično in gmotno prekvarljivi zavod zakotnih pisačev, ki so jih že mnogo uničili.   Imeli smo celo pravosodnjih ministrov, ki načeloma ueso nobenega sodnika s poljsko narodnostjo postavili v poljske kraje, *) — jasno je, kako vsled tega trpi vse pravosodie po tacih krajih. Prusija s tem uničuje blaginjo svojih poddanikov. Sedaj se morajo uradniki ravnati po danih zakonih, večkrat proti svojemu  prepričanju,  prenarediti jih je torej z ozirom na razmere in  potrebe poljskega prebivalstva. Sedaj je uprava taka, pravosodje takof da Poljaki  podpisujejo  zapisnike, katerim vsebine in pomena ne vedo, in to so stvari — človeka nevredne. Tako pravno ali marveč brezpravno stanje moramo odstraniti, to je naša dolžnost. — Tudi voditelj  najmočnejše stranke v   nemškem državnem zboru, središra voditelj dr. Windthorst potezal se je za jezikovno pravico Poljakov in dejal je mej drugim :  Novejši  zakon! so zdelani po načelu germanizacije,  to se  ni   le  jedenkrat jasno povedalo pri posvetovanji jezikovnih zakonov, in stari poslanec pl. Gerlach je tedaj s solzami v očeh izjavljal, da ne more glasovati za take zakone, ki prelamljajo obljube, Poljakom storjene.   Kar pa Poljaki zahtevajo, da namreč po uradih izhajajo  s  svojim jezikom, to zahteva tudi pamet, pravo naravno, po katerem naj se slehernemu pravica daje v materinskem jeziku. — Mi vidimo, da so to isti  tehtni razlogi, katere tudi mi  že leta in leta upletamo v svoji vsitkdf nji oče-uaš, da bi z njimi naše politične bogove ome ili za jadoakopravnost našega jezika! Ti razlogi  tako v oči bodejo,  da so trdi in zmagoviti Nemci  ob Sprevi  ugledali   pravično  zahtevo pod-jarmljenega poljskega prebivalstva in bi se v sličnem slučaji brez dvojbe jednako godilo tudi črnim divjakom v ameriških lesovih! Le nemško-avstrijska logika ne pozna umovanja, po katerem se iz rečenih jaBnih razlogov priti mora do slovenske jednakopravnosti,  taka   logika  in pa naši  uradniki, ki so bili slovenski pouk zileuobili in zaničljivo prezrli, krivi so, da bode poldrugi milijon poštenega in izobraženega naroda moral „št.iri   do petdeset let - še čakati odrešitve svoje!
Čujmo še, kaj pravi velika nemška ,.1'rank-lurter Zeitung" ! Oua piše 18. dne t. m. k poljskemu predlogu : „Zabtevanje Poljakov je popolnem opravičeno, nobena narodna korist nam ne veleva, da bi morali kateremu narodu rabo njegovega jezika ustavljati, in če bi se to godilo s tem, da se jezik odganja izpred sodišč, potem dotičnim jemljemo možnost, pravice svoje iskati in zastopati jo. Samo a stališča germauizovauja „a tout prixu in z VBakim sredstvom, dala bi se opravičevati odstranitev poljskega kot ofic:jaluega in z nemščino jednakoprav-nega sodnjega jezika, — a tako stališče ni le proti vsaki pravici, nego tudi v praktičnem oziru je neizmerno kvarljivo, kajti ni je stvari, ki bi Poljakom nemško državo delala bolj zoprno, nego germanizacija. Poglejmo le v živ-
*) „Tout comme choz nous!'
Dalje v prilogi.
Tam notri počiva dekletce mlado,
V naročji okrasje poročno, Kako ji bo jutri to stalo lepo,
Ko z dragim se sklene neločno!
Primerjati jame si ves ta kras,
Na roko si prstan natakne, Ovije si venček krog gostih las
In v misli se sladke zamakne.
Že v duhu z ljubljencem se ')red oltar
Pomiče med brati in svati, Pred Bogom že združena sta za vsigdur,
Že dnevi ji vstajejo zlati.
Razgrinja bodočnost se ji pred očmi
Cvetoča in solčnoblesteua, In slika na sliko pred njo se vrsti, —
Oj kolika, kolika sreča!
To sanja pol speč in bedeč na pol, A vse bolj jo spauec objemlje,
/drsava na lahko z dolbline nizdol In v snegu mehkem zadremlje . . .
Jasni se ... in zvezde že dvigajo se In mraz ledeni pritiska, —
Kaj baklje po gori vžigajo se, Da gora v svitlobi se bliska?
Prišli so nevestioo mlado iskat,
Iščo in klico jo po gori, Svatovi jo iščejo, ženin in brat,
O zlati jo najdejo zori.
Pod steno kamnito nevzdramno spi
Z odejo sneženo odeta, Na levi ji prstan poročni blesti,
Bel venec ji čelo opleta.
Tyrrhel, kraljevi morilec.
Zgodovinska črtica. (Konec.)
Spomnivši se povabila mladega kralja, ostavil Bem druščino, ter se podal v sobo prinčev. — Igrala sta šah. Zopet dala sta mi prostor sredi nju. „Do-volite goapod konštabel," de mladi kralj, „de izigrava to partijo, ker je prezanimiva, da bi jo pustila." Igra me je zanimala, saj sem bil sam strasten igralec.
„Za kaj pa igrate?" vprašam.
„Ako jaz dobim," odgovori Richard, „morava Se dalje v Towerji ostati."
„Ako pa brat izgubi," pristavi mladi kralj, „ tedaj se peljem jutri v — London!"
V Brce so mi sezale te beBede — a princa sta dalje igrala s toliko pazljivostjo, kakor bi šlo za kraljestvo. Jaz sem opazoval vsako potezo na deBki, kakor tiger svoj rop.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 296. 24. decembra 1884.
ljenje 1 Ali je poljstvo zadnjih deset let kaj na izgubi, ali se nasprotno ni okrepilo in razširilo? Pravo, priličnost iu razum stojijo torej na strani poljskega predloga, kateri je še zdatno podprl odličen poljski poslanec z včerajšnjo svojo odkrito izjavo, da njegova stranka samo za tem teži, da bi pristojno stanje pridobila poljski narodnosti v nemškem cesarstvu, da se pa ne pr. zadeva, iztrgati se mu."
Jasno je s temi besedami povedano, da se niti proti nemškim Poljakom, proti ozemlju nekdanje slavne Poljske ue more s piidoiu poudarjati državna varnost, politična rezona, zavoljo katere naj bi se individuvalui narodni razvoj ua podstavi jednakopravnosti brutttluo zabranjevak! Še jasniše in slovea-niše pa je isto misel izjavil dr. Windshorst v ime središča, rekši: „Nain Nemcem se ni treba bati, da nam zatro narodnost našo. A prvi pogoj, da si jo ohranimo, je pač ta, da spoštujemo na m d nos t in pravo druži h narodov. Kateri narod tega ne stori, izgubi sam svojo narodnost. Ne morem Bi misliti, zakaj bi za Nemce bilo nevarno, če se pri Bodnji obravnavi oba jezika imata jednako-pravnimi, kakor je to bilo že poprej."
Po vsem tem pa se kaže velika razlika mej našim, deloma ponarejenim nemštvom v Avstriji in mej nemštvom v Nemčiji. Nemški parlament je pristopen razlogom za jednHkopravnost, zastopniki 41 milijonov broječega neinštva ue terorizujejo  16 za-stopuikov 2 Va milijona broječega  poljskega prebivalstva, jemijo v poŠtev jednakopravnostne predloge poljske in odločuo se izrekajo  proti  brutalni germanizaciji.  Io  naši Nemci? Jednakopravuost slovanskih   narodov   v  Avstriji  jim  je  groza vseh groz,    smrt   zu   uemštvo,    zadnja   ura   za av Btrijsko državo!   Slovanski živi lj je tu v večini, ima na pismu pravice, o katerih pravomoćnosti pač nihče dvojiti ne sme, na jednakopravnosti je osnovano vse, sama država stoji iu pade z jednakoprav-nostjo.   A tedaj, ko Nemci neso rekli,   da nemajo gospodstva v državi, takrat so  po Dioklecijanovo preganjali jednakopravnosti nauk in njegove učitelje ter učence, v sedanjem času pa,  — skoro zavoljo njih storiti morajo drugi, kar so poprej sami storili. Samo upiti jim je treba, in jednakopravnost si ne upa priti na dau: N>»j Nemci v „rajhutt germanizacijo še tako obsojajo, naš Nemec je slednji Čas k oficijainemu germauizacijskemu aparatu piidal še n< -oficijalne aparate. Oni Nemci učijo vlado, naj se ne protivi jednakopravnostim zahtevam, saj neso opasne, temveč državi koristne, — naše uemštvo pa postane besno pri vsakem koraku, ki ga sedanja vlada stori za jednakopravnost, in li.-.očkrat ua dan ponovi bedastoćo, da Avstrija propade, če bode vsem svojim narodom jednako pravična.   Nemški parlament so izjavi za primerno popravo centralističnega zakona s 1877. leta, hoče poleg nemščine za oficijalni, sudnji jezik pripozoati tudi poljščino — pri nas pa so t> posebni Nemci hoteli jednakopravuostni člen XIX-ti zastrupiti z zakonom o nemškem državnem jeziku! Vse to pa se ne godi na novo sklopljeni državi, v skoro samih Nemcih, nego brutalno teorijo germanizacije praktikujejo io hočejo  praktikovano imeti Nemci, ki so v manjšini proti nam Slovanom, to pa v Avstriji, ki je napojena s slovansko zvestobo, ki mora jednako pravična biti vsem, ako hoče biti srečna iu stanovitna,   ki za to tudi ima jednakopravno osnovo in ustavo,   in  ki je  za to v zgodovini poklicana, da je zavetišče vsem svojim narodom. Da
„Pazi Eduard!" kliče Richard, „šah kraljici!"
Mladi kralj meri kameuje pred seboj s pogledom, b kakeršnim vojvoda pregleduje bojne trume — jedno potezo, — še jedno! Šah kralju! Varuj svojo kraljico, Richard!"
„Nesem še izgubil," de Richard. „Pregledi tvoje trume in moje, ljubi Eduard, poglej to potezo — iu to zadnjo, — no, premakui se, če moreš! — Megleno! — Ljubi Eduard, ne boš se še peljal v London, še ostaneva v Tovverji."
Mladi kralj bil je žalosten, nagne se k psičku in tu mu liže nežni ročici. „Zdaj ue igrava več, kaj ne, Richard? Moliva večerno molitev."
Oba poklekneta, skleneta ročici in Eduard vzame molitvene bukve, ter iz njih bere več molitev. Ko sta končala, me objameta in potem ležeta v posteljo — jaz pa sem zagrnil zagrinjalo, ter odšel. — Še so pili pomagači moji in tudi jaz sem začel z nova vino v se vlivati.
Omamljen od čutil, razsajajočih mi v prsih, še več pa po vinu vzdražen, bližal sem se sobaui prinčev — ura je bila deset. — Tiho odprem, pes me
bi nam že jeder.krat priklilo pravo avstrijsko življenje!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. decembra.
Nek poljski list je izvedel, da državni zbor v tem zasedanji ne bode rešil nobene važnejše predloge razuu budgeta. To pa še ni odločeno ali se bodo deželui zbori sklicali pred ali po volitvah za državui zbor. Najbrž bodo poprej voiitve, k r se vlada boji, da bi se opozicija v deželnih zborih ne okoristila položaja in tako uplivala na bodoče državno-zborske volitve.
V češkem Klubu so se že posvetovali o spi ■menihi volilnega reda za Moravsko. Grof Ciam Maitiuic, in Zeithamer sta se izrekla proii temu, da bi v tem zasedanji se tu stvar spravila pred zbor. Ker tudi vlada za to ne mara, so češki poslanci z Moravskega sklenili, da v tem zasedanji ne bolo sprožili te zadeve. S tem je pa tudi nam Slovencem za sedaj splavala nada po vodi, da bi se spremenil za naše dežele državtiozborski volilni red tako, da bi se uštelo več trgov, ki sedaj vol jo s kmetskimi občinami, v mestne volilne skupine.
Da je volilua komisija pri volitvah /a trgovsko zbomico v Brnu zavrgla nekatere volitve nemških kaudidatov, |e jako razdražilo tamošnje Nemce, in govori se že, da so proti volitvi uložili protest. Posebno j ti jezi, da je baš vladui zastopnik bil zato, da se izvolitev zavrže ter češki protikandidati proglase za voljene, in da je tako s svojim glasom pripomogel k omenjenemu rezultatu. — Po oficiialnem ]>oročilu je izvoljenih v trgovskej sekciji: v prvem volilnem razredu 5 Nemcev, v drugem 4 Nemci in 1 Čeh, kojega sta pa obe stranki posta vili za kandidata, v tretjem voMnem razredu 1 Nemec in 5 Ćthov; v obrtuej sekciji : v prvem volilnem razredu 10 Nemcev, v drugem 1 Nemec in 7 Čehov, v tretjem 8 Čehov, v četrtem 1 Ceh iu 1 Nemec.
Kakor je že znano, se je bil Levovski mestni magistrat pritožil proti ukazu galiskega deželuega šolskega smeta, ki je bil izdan ua podlagi razsodbe uptavuega sodišča. Ministerstvo nauka je pa to pri tožbo zavrglo. Tako je ta stvar zopet prišla predmestni zbor. Pravni odsek je priporočal, da se uloži zopet pritožba na upravno sodišče mestni zbor je pa skh-nil ustreči rusiuskim zeljem. Srečni Rusini! Sede*) dobe v Levovu čisto rusiusko šolo, z začetka letošnjega leta pa imujo že na poljskih ljudskih Šolah puralelke s rusinskim učnim jezikom.
Hrvatska nezavisna stranka je sklenila, da se udeleži zopet sej v saboru, če tudi je bila izjavila, da se prej ne povrne v zbor, dokler se ne povrne stranka prava. To bi j>a bilo le vladni Btranki po volji, ker bi bila hitro lahko dovolila še za na-daljne tri mesece pobirati davke, ue da bi temu kdo ugovarjal. Tako pa utegntjo baš nezavisnjaki posvetovanja tako dolgo zavleči, da so povrnejo poslanci stranke prava, ki so izključeni še za pet sej, potem se pa začne huda govorniška borba, katere pa ne želi vladna stranka.
1 nanje države.
Kohanova komisije za reorganizacijo ruske notranje uprave začne sredi februvarja zopet svoje posvetovanja. Kakor se z dobro poučenih strauij poroča, bode tedaj uavstala prava borba mej reakci-jouarji in naprednjaki v komisiji. Prvi mislijo predlagati, da se v zemstvih da uajmauj polovico sedežev plemstvu, tako da bi ti veduo imeli večino. Naprednjaki se pa ueki mislijo odločno ustaviti temu. Ta odločitev bode velike načelne važnosti za uotraup razvoj Rusije. — V ruskih listih se sedaj govori, da bi Rusija prevzela vrhovno v irstvo n;>d Abesin.jo. Abesinci so namreč pravoslavnega veroizpovedovanja.
Poročila časopisov o položaji v Makedoniji neso ostala brez vBpeba. Obrnila so se v tu deželo oči
je spozual, veselo priskaklja — a v plačilo dobi za ljubezen — smrt.
Ta overa je bila odstranjena, druge ni bilo. Pomagači moji planejo v sobano — jaz jim nesem sledil, prehudo mi je bilo. Čul sem vrteti zagrinjalo in onesvesten pal sem ob steni ua tla. Šum vrnivšib se morilcev probudi me, — v njih rokah gledal sem — krvave meče.
„Ali ste zadovoljni?" vpraša prvi, „niti glasu uesta dala od sebe !u
„Vojvoda  bo zadovoljen,"  de drugi, „dobro smo zvršili nalogo, kaj  ne ?tt  obrne Be k somo rilcema.
„Še ne popolno," reče tretji, ter se obrne k meni: wAli naj ostaneta v postelji, konštabelV" — Odgovoriti uesem monel, jezik mi je bil ućm, ko sem čul, da je moritev gotova. Molče pokazal sera na kraj sredi preddvora. Razumeli so me kej, ker neso bili prvikrat morilci — kakor jaz. Vzdiguili so kamnito ploščo, skopali v debeli zid globok grob iu jaz sam sem položil kraljeva mrliča v njega. S solzami sem rosil darova vladnega nasilstva in hudo-
diplomatov. V.-ded tega je že Turčija tudi spoznala, da bo treba kaj storiti, vsaj da še za nekaj (asa odvrne kiko neprijetna utikauja tu)ih držav v svoje zadeve. Pre-Uviti hore več uradnikov v Makedoniji. S tem se pa najbrž razmere ne bodo dosti /boljšale, ker ni dasti razločka mej turškimi činovniki.
Italijanska zbornica je vsprejela z 237 proti 188 glasom vladno predlogo o železniških konvencijah Potem se je odložilo zborovauje do 15. ja-nuvarja.
Ker ni mogoče pred novim k tom rešiti budgeta, bode t raiicoKka vlad i zahtevala od zbornic 8O0 milijonov frankov za državne stroške za prve tri mesece. Senatna komisija jo izjavila, da ona odbija vso odgovornost, da budžet ne hode ob pravem času rešen. Kriva je le vlad*, ki ga je prejiozuo predložila.
Nek anarhistični shod v Parizu je izrekel svoje odobravanje Niedervvuldskiin napadnikoin.
K m .u bode b<je odstopilo *|».»n|sko mini-•terstVO Canovas. Silvela bode njegov naslednik, ka kor se govori
Egiptovska i.iil.i misli jiriporočati podkralju, naj pomilosti vse politične zločince iz poslednjega uganka. Arubi je baje prosil podkralja za milost, obetal mu svojo udanost ter izrekel, da je pripravljen iti v boj proti Mahliju, ako ga rebabili-tujejo. To pomiločenje pa Angležem ni po volji, zlasti Be je angleški zustopnik proti temu izrekel, da bi se pomilostili tudi oni politični zločinci, ki so bili prognani \? dežele.
Dopisi.
Z Dunaja 23. decembra. [Izv. dop.] Ivan L u k a b bil je nučelnik uradu za efekte pri „Giro-in Kassenvereinu". N|e0rov višji bil je Baldev, ki je pred osmimi dnevi prišel pravici v roke, ker je poneveril hil 16G.OO0 gold. Ta defravdacija je upra-viteljstvo rečenega zavoda prisilila, da so skontrovali denarnice in poklicali v nedeljo popoiudne tudi Lu-kasa, kateremu se je pokazalo, da j« zaltnobil Bvoje dolžnosti in je tako Bokiiv Baldevevega zločina. Reklo Be mu je tudi, da bode najbrž iz službe odpuščen Včeraj opoludne pa dojde novica, da ae je Lukas v Amstetteuu, kamor bo je bil že v nedeljo odpeljal, blizu kolodvora zjutraj do smrti ustrelil. Ker je bil to poskus samozadavljenja, mislilo se je, da ga je Luku. storil, ker ga je odločna sumnja in ukor ujpraviteljstva tako globoko razžalil. Včeraj zvečer pa je Lukas tudi umrl. A že poprej je preiskovanje pokazalo, da je tudi Lukas na svojo roko kradel, poneveril tmjmenj 50.000 goldinarjev, in uvidelo B6 je torej, da se je Lukas z revolverjem botel odtegniti pozemeljski pravici in javaljne hotel — priti pred drugo pravico.
Ker namreč včeraj ?jutraj Lukasa ni bilo ob svoji uri v urad, jeli so preiskavuti njegove papirje. Uradne stvari so sicer uačli v ledu, a drugače se je pokazalo, da si je Lukas vrednostne papirje, ki so mu jih bile stranke deloma v vurstvo, deloma za zavod izročile, zločinsko osvojil. Občevanje mej borzo in „Giro- ter Kassenvereinom" je namreč vodil Lukus sam iu tu živi razvada, da ljudje zavoljo drugih poslov ne čakajo pravilnega, formalnega rešila svoje transakcije, nego jim je dovolj, Če imajo kratek „bandbon" v rokah. Tacih ne|>ravi!nih transakcij pa Lukas ni njiisoval v zavodsko knjigo in iu obdržal je za r.e izročene mu vrednostne papirje in uovee. Po tem potu je defravdacija narasla nad 50.000 gold. Ta denar pa je splaval po borsi, ker Lukas je igral z drznimi špekulacijami in imel pri tem za pomočnika svojega sorodnika Klaara, tudi uradnika  pri „Giro- iu Kiisseuvereinu'',  ki  so ga
bje, — a. v Brci želel s^rn, biti pri njima v globokem grobu.
Žuto sem so opotekel uocoj, ko je moja noga zadela ot) ploščo in me je deseta ura spominjala groznega hudodelstva. Velik; Bog! zakaj ue gine z leti mojega življenja tudi moj spomin, da stru-hove, kateri me proganjaj o od one strašne ure, pozabim !u —
DoIro že svetijo s« solze v očeh Henrika VIL, ko pa Tvrrhel konča grozno povest, ne more se več zdržati. Glasen jok zažene iu britke solze toči, — potem |>a zopet Mjiregovori:
„Vašega hudodelstva nečem osvetiti s smrtjo, Tynhel. Vsegumogočni dal je osiveti vam teme, vzmbančil je vaše črlo, — poslal tudi razjedajofega črva   v vaše srce —- on nuj vam bo tudi sodnik!"
Tvrrbel hoče poljubiti kralju roko, — u ta onstopi nazaj in nesrečni starček, katerega zgodovina imenuje: kraljevega morilca, ojioteku se ihteč skozi duri izgine — in nikdar več ga ni bilo videti! J. M.
zavoljo tega utaknili pod ključ in odpustili iz dosedanje službe.
Dasi tudi je ta defravdaciji v primeri z Jnu-nerjevo malostna, vender tudi ona pripomaga, da javni zavod', po katerih je konceutrovano naše finančno življenje, izgubivajo vvljavo in zaupanje v trgovskih krogih. Tudi Lukas je zlorabil zaupanje svojega urada, in maloupnost, ki bi njega imela pre-gnnjat'. obrača se proti zavodu, kateremu je slutil, obrača se proti kreditu našega trga sploh. 5ato p|jfi ne moremo verjeti, da zavod ne misli izplačati od-škodovHtieem n« potrdila, na „handbone", katerim je vrednost vzel brezvestni slepar. Prvič se po običaji pripuščajo tudi taka potrdila in odškodovunci so torej ravnali nbona fide", drugič pa, če bi se ta vest potrdila, imel bi zavod veliko moralno kvaro, iz katere pa pride tudi kvara materijalna in ta bi bila veči, nego izguba, ki naj jo „Giro- in Kass u vereinu trpi po nezvestobi svojih utadnikov. Tako ravnanje bilo bi le jeden žalost.m simptom uaše krize več.
Defravdacije, in sicer monstre-defravdacije se sedaj pobijajo pri nas druga drugo Pretečeni teden je bilo, kakor da je pekel prišel na tukajšnjo borso In le čudo je, da malverzacije pri „Giro- in Kassen-vereiuu", torej pri zavodu, ki rtguluje borane transakcije, neso borse spravile raz sebe, marveč da je borsa prestala krizo to celo mirno iu hladnokrvno. I, kaj se čudimo ? Kakor zmirom, imela je tudi ta pot Dunajska borsa prebrisane ljudi, ki so že naprej vedeli in videli, kaj da pride! To, kur je Bal-dey delal, zanje ni bila nobena skrivno 11, temveč „gštft"! Jako interesantne pene in penice spušča dnevnik borse ta čas na dan. Na borsi se je dobro videlo, kaj Baldey počne, kaj bode rodilo dijabolsko razmerje Jauner-Kutiier, — a tega neso videli upravitelji in svetniki pri ponesrečenih zavodih! Malo marnosti na jedni strani in židovsko-borsne vesti na drugi strani ne morejo nadoinestovat: najbolji akcijski zakoni io še tako bistrooki borsni ustavi!" —
Iz V*miojine 23. decembra [I/.v. dopis.] Danes nas je zapustil naš priljubljeni gosp. BOdnik Fran Tomšič ter n«stopil svojo novo službo kot sve-tovalski tijnik c. kr. deželne sodmje v Ljubljano. Postojina izgubi izvrstnega sodnika, čigar poslovanje ne moremo lepše označiti, nego je to storil pristav g. BiUiiieu v družbi, ouh/»jajutL-n»u ua čast zbrani, v svoji uapitnici trdeč, da je njegovo uradovanje uresničilo nasvet mojstra Goetheja: „sei hilfreich, edel und gut". Će nas vbb ne moti, ohranilo ga bode tukajšnje razumništvo v veliko prijetnejšem spominu, nego njegovega prednika, ki pa je neprimerno Več časa tukaj služboval, nego g. Tomšič. Kot na- j rodnjaka ga se ve da ne moremo tako čislati, kakor kot sodnika, če ravno moramo priznati, da on ni z nasprotno stranko glasoval iu da svojim pod-redjenim uradnikom ni zabranjeval voliti po svojem prepričanju. Vender lahko še bi bil več storil; lahko bi si bil bolj sprijaznil s slovenskim uradovanjem, lahko bi bil postal ud čitalnice, lahko bi se bil ogibal tako vestno društva tukajšnjih kazinotov. kakor se je ogibal društva čitalnice; — da lahko bi se bil celo ubranil predsedništva tega kazinskega društva. Vsega tega ni stoiil.
Ne če mu kot plod tega „taktnega" postopanja usoda kmalu nakloni dostojanstvo svetovalca pri sodniji — mi mu tega ne bodemo zavidali tako, kukor se je on bal pokazati, da je slovenskega rodu. Mogoče, da njegov uasieduik ne bode v stanu še toliko samostalnosti si pridobiti proti uplivom „temnih molčečih duhov;" mogoče, da se bode naslednika stališče še bolj zibalo in prevagovalo sem ter tja nego Tomšičevo; mogoče, da bo naslednik še bolj omahljiv, še bolj „vou der Parteien Gunst und Hass verirrt" nego odhajajoči gospod. Qui viora, verra. Čuditi se temu ni; ta lastnost ima zdaj visoke kurze. Ljudstvo je bilo zadovoljno z odhajajočim sodnikom; ljubilo ga je kot pravičnega soduika, spoštovalo kot blagega, koncilijautnega moža, trpelo kot narodnjaka in končno tudi — trpelo.
Ker smo tedaj tud' g. Fran Tomšiča kot sodnika častili, ker smo ga kot moža priljudnega vedenja spoštovali in ker nam ui bil za narodnji ka Bemkaj poslan, si želimo, da dobimo vsaj več takih sodnikov na Kranjskem. Njega pa prosimo, m.j ohrani Postojino in Postojinčane v blagem spominu. Mi bi ga ohranili še v prijetnejšem spominu, ko bi bil on manj zatajeval svoj rod, svoj materni jezik; njegova značajnost bi nam bila tako spoštljiva i u
častna, kakor njegova priljudnost, če bi se bil bolj zavedel, da ni rojen na — Kitajskem. Na zdar!
Po s t o j i n I a n.
Domače stvari.
— (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) nakupili so razen mnogih posamičnikov zopet naslednji in sicer: Bralno društvo v Gorenjem Logatci 30 in članovi tega društva še pos be 50, občinski odbor v Ilirski Bistrici 20, prva ob čanska založna v Pragi 16, mestni zastoj) v Kralo v s k i h V i n o h r a d i h 20, mestni nastop v Mladi Bole slav i 6, mestni zastop v Visokem Mytu na Češkem 20, gradsko poglavarstvo v Karlobogu 4 in občinsko poglavarstvo v Iloku ua Hrvatskem 7, hranilno iu posojilno društvo v P tuj i 5. — Is-raej pose.mičnh rodoljubov, kateri so kupili jako znatne množim: sreček. nam je pohvalno omeniti gg. Dragotina Dolenca, župaua v V i pa v i, B>ana Šerka v Cerknici in pa Aleksandra Žgurja, trgovca v P o d d r a g i, kateri je kupil 20 sreček od nekoga, ki jih je baš hotel vrniti! Slava mu! Vrli mož bodi v vzgled vsem, ki pridejo v jednak položaj I
— (Siovens k a gledališka predstava.) V 2G. dau t. m. se bode predstavljala novost za naš oder „Zriui", T. Kornerjevt žaloigra v 5 dejanjih v prostem prevodu režiserja g. J. Kocelj a. Ker izvemo, da se dotični igralci marljivo vežbajo iu se bo igia spretno vprizorila, ker je j osodilo vso krasno opravo narodno deželno gledališče v Zagrebu, torej ne dvomimo da se ne bo le naše Ljubljansko, nego tudi Vnanje občinstvo /animalo za to predstavo. Omeniti nam je še, da priredi g. Kocelj na koncu 5. dejanja veliko živo podobo, v kateri sodeluje 40 osob in da se uloži zuani zbor iz hrvatske jednakoslovne opere „ V boj!'
— (Knezoškof dr. Misija) obiskal je včeraj dopoludue nunski samoston in notranjo šolo. Vladika se je ondu bavil skoraj celo uro in bil z napravami iu redom v samostanu, posebno pa v notranji šoli izredno zadovoljen.
■- (Božični oratorij) od Mtillerja, pred-sUvljal bo bode v „Colegium Maiiauum", na korist zavodu prvikrat v petek zvečer ua sv. Štelaoa dan, s slovenskim tekstom.
— (Anton grof Barbo-"Waxenstein) jedini še živeči sin znanega pred malo leti umrlega slovenskega rodoljuba, graščaka v Rakovniku, imenovan je poročnikom v reservi v petem dragonskem polku.
— (S. Gregorčičevih poezij) izšel je, kakor smo že omenii, drugi pomnoženi natis, to pa v tako krasuej boga tej obliki, da kaj jeduacega doslej še u< Miiu imeli. Ker nam ui bilo moči, za danes pisati obšmeje, priobčili smo izmej novih pesnij: „Dražba", „Nevesta", „Selitev", „Uzori" na prvej strani v listku prelepo pesen „Nevesta", katere se bode vsak poznavalec poezije iz srca radoval.
— (Prodajalci premoga), oziroma njih hlapci /ačeh so občinstvo zopet nadlegovati s svojm upitjem. Bolj ko na to, pa bi Opozarjali javne uiade na goljufivo prodajo premoga po hlapcih kateri od vsake vreče vzamejo nekoliko premoga, da si sesta-v jo nov cent, dobljeni denar pa utaknejo sami v žep. Že v mestnem zboru Ljubl.ant.kem je naglasa! mestni odbornik dr. Derč to nedo tatnost, s katero se občinstvo škoduje. Tu bi bilo treba puč strogo postopati.
— (U lomil) je neznan tat včeraj v zaprto stanovanje pomočnikov dimnikarja Turka m ukral, dve suknji, dvoje hlač in nekaj perila vse v vrednosti desetih goldinarjev.
— (Kopuna ukrala) je daues dopoludue neznana malovredna ženska uekej kmetici rekoč, da gre menjat petak k mesarjem. Neprevidna bila je prodajalka, da je tatici s kopunom vred dovolila po mestu iti iskat drobižu. Lahkoverna kmetica ni videla potem ue kopuna, ne kmet ce, ue denarja.
— („Saviujski Sokol") ima dne 26. t. m. (v dan sv. Štefana) ob 4. popoludno svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Sedanji odbor poroča o društvenem delovanji „Sav. Sokola". 2. Volitev novega odbora v smislu §§. 8. 9. in 10. društvenih pravil. 3. Nasveti. — Zvečer ob 7. zabava s petjem in godbo. — K mnogobrojnoj udeležbi uljudno vabi
odbor.
— (Narodna čitalnic« Vrauska) ima v dan 28. t. m. svoj občni sbnr, kateremu sledi tombola in ples. V obilno udeležitev uljudno vabi
odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu44:
Dunaj 24. decembra. „Wiener-Zeitunga objavlja zakone, da se davki nadalje pobirajo do konca marca, da začasno ustavljenje porotnih sodišč še podaljša za Dunaj in Korneu-burg, isto tako tudi izjemno sodišče v Kotom.
Budimpešta 24. decembra. Policijskega uradnika Farkasa so zaprli, ker je baje izneveril 2000 gld. iz policijske blagajnice.
Halifax 24. dćcembra. Na dvorišči blizu stanovanja večin vojaških uradnikov našlo se je 4 funte dinamita.
Novi York 24. decembra. „Theater comique" pogorel. Škoda ceni se na 175.000 dolarjev.
Razne vesti.
* (Volilna pravica lekarničarjev.) Od trgovniskega ministerstva PrtUkej trgovinskej in obrtuej zbornici došli ukrep priznava lekaru'čarjem aktivno iu pasivno volilno pravico za trgovinsko in obrtno zbornico kakor tudi dolžnost, da plačujejo za pokritje zboruičaib potrebšein odmerjene doklade.
* (Sežiganje katoliškega duhovna.) Iz Rima se poroča 18. t. m : Dvorni kaplan Savi izjavil je v svojej oporoki željo, da bi njegovo truplo po smrti sežgali. Izvrševalcem svoje oporoke izvolil je Rimskega poslanca Maiochi-ja. Ranjkega zad-njej želji ustregli so danes zjutraj ter sežgali truplo pokojnikovo. Duhovenstvo trudilo se je zaman preprečiti sežiganje.
* (Dvoboj mej tretješolcema) Dva gimnazijalca, dijaka tretje latinske šole, imela sta minule dni dvoboj s pištolami radi ^nesrečne lju besni." Sekundanta bila sta jeden gimnazijalec in jeden realec. Kakor je bil dvoboj smešen, tako resen iu tožen bil je izid njegov, kajti G. ranil je svojega nasprotnika J. s strelom, tako da je ta umrl. Po končanem dvoboji pobegnil je G. od doma. Dvoboj se pa ni vršil niti v uašej stolici, niti v kakem drugem sloveuskem m^stu, marveč v mestu Mitavi na Pruskem. nLej>a Helena", zastian katere bb je zaljubi lena nemška dvojica streljala, je neka nedorasle Nemka, katera še v šolo hodi.
v
Žrebanje dobitkov
na korist „Narodnomu domu" v Ljubljani
prirejene
efektne loterije.
vršilo se bodo
v dvorani mestnega magistrata Ljubljanskega <3      31. ileccinbra t. I.
V naslednjem priobčujemo te loterije od visokega c. kr. miniBterstva odobreni
§. 1. Na korist društvu „Narodni dom" v Ljubljani prireja se stvarna loterija in se bode v ta namen izdalo 100.000 zaporedno numeriranih sreček po 1 gld. a. v.
§. 2. Kakor je žrebanje v §. 4. določeno, zadelo bode 2257 sreček raznovrstne, jako dragocene dobitke, izmej katerih smo oni dan razglasili najpo-glavituejše točke.
§. 3. Žrebanje vršilo se bode, kakor goraj omenjeno, dne 31  decembia 1884.
§. 4 Žrebauje si vrši pod nadzorstvom c. kr. deželnega komisarja v navzočnosti c. kr. beležnika in udov upravnega odbora društva „Narodni dom" tako-le:
V uruo se vrže 1000 zaporednih številk, pa-um se jih vzame iz nje 23, ki zadenejo dob tke prvih tisoč sreček. Te številke se potem natanko zaznamovajo in zopet v urno vržejo in potegne se iz nje zopet 23 številk, ki zadenejo dobitke 2. tisoča sreček.
Tako se ravna radi jednakomerne razdelitve dobitkov na vsak tisoč sreček stokrat zapored in vzžrebu se 57 krat po 23 in 43 krat po 22 številk.
Vseh na omenjeni način izžrebanih 2257 številk vrže se pott m v drugo urno in, da se red dobitkov določi, vlečejo se potem številke po vrsti; prvo izžrebana številka zadene prvi dobitek, naslednje v istem redu v §. 2 zaznamovane dobitke.
§. 5. Precej po izžrebanji naznanijo Be po javnih listih in tudi v posebnih spisih vse srečke, ki so zadele dobitke.
Sezname dobitkov dobijo vsi oni, ki so srečke razpečovali iu jih lahko potem pokažejo vsem, ki so kako srečko kupili.
§. 6. Za sigurnost dobitkov, ki se bodo jeden mesec po žrebauji lastnikom zadetih sreček izročili, jamči diuštvo visoki c. kr. vladi. Oni dobitki pa, za katere se ne bode čez dva meseca po žrebanji nihče oglasil, pripadejo društvu „Narodni dom" v Ljubljani.
Vabilo na naročbo
SLOVANA.
S prihodnjim letom atopi „SLO"VAlT" v drugi svoj tečaj. Zvest načetom, kat.-ni je zastopal doslej, bode tudi v drugem svojem tečaji obraćal glavno zanimanje avojib bralcev na važne in imenitne dogodbe širom velike slovanske domovine ter jih seznanjal z orjaškim napredkom slovanskega sveta.
Odlični slovenski pisatelji obljubili so mu tudi v bodoče svoje sotrudniŠtvo; prinaSal pa ne bode, kakor doslej, le poučne in politične spise, temveč tudi strogo lepos'ovne v vezani in nevezani besedi in sicer poleg izvornih, tudi dobre prevode iz češkega, poljskega iu ruskega jezika, da tako slovensko občiiiBtvo seznani z bogatimi slovstvenimi zakladi severnih slovanskih narodov.
V prvej številki prihodnjega leta začne „SIjO-"V-A.iT*' priobćovati prekrasno zgodovinsko novelo „Ivan Solnoe" iz peresa duhovitega pripovedovalca dr. Ivana Tavčarja in letos umrlega slavnega beletrista češkega Vaclava Itenesa Tfehizskega lepi zgodovinski roman ,,Iz sazavskih letopisov" v dovršenem prevodu. V političnem delu listu pa začne objavljati pod naslovom: „K odnošajem na Hrvatskem" ciklus krasno pisanih člankov jednega najodlicnejAih hrvatskih pis.ttpljcv.
Izhajal bode „SI_iO"V_^\.:i^T" v povečiinej obliki na lepem, gladkem papirji dno 1. In 1T>. vsacega meseca na dveh celili pnlah ter bode v vsakoj številki prinašal po dve do tri slike, zavoljo katerih smo preskrbeli vse potrebno, da ne bodo slabejše, ko v nemških ilustrovanih listih.
Ker nas bode zavoljo teh izpremonih stal papir in tisek več ko doslej iu ker hočemo slovenskemu narodu vsekakor dati po obliki list, knkeršiicga še ni imel, bili smo primorani tudi naročnino unanjiin naročnikom zvišati na 4 gld. nO kr. za vae leto ali 1 gld. 16 kr. za ćetrt leta. Naročnina ljubljanskim naročnikom ostane kakor doslej po 4 gld., dijakom pa po 8 gld. (JO kr. na leto.
Naznanjujoo konecno le še, da gosp. dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, prevzame solastniš.vo lista; prosimo vse alovenske rodoljubo, katerim je do tegft, da so ohrani in poveča slovenski ilustrovani list, in da napreduje med nami slovanska ideja, da so naroče na naš list.
V Ljubljani, due 30. decembra 1884.
Lastništvo in uredništvo
SLOTSHE.
Tržne c<mi<» v IJubUaiil
dne 24. decembra t. 1.
(818—2)
(•ospodu Jul. Hittner-ju, lekarju, Keicbenau, Sp. Avstr. Kadi Izvrstnega zrakočistilnega upliva Vašega koni-fernegtt sprita, prosim poslati mi ga ie jedno partijo in raz-pršilni aparat. - Na Vašo vprašanje, ali smete objaviti te vrstice, dovoljujem tO z velikim veseljem, tem rajši, ker upam s tem razširiti porabo tega izvrstnega in prikladnega desinfekcijskega sredstva.
Z \ elespoštovanjem
l>r. Josip Anton Ktreintz,
Rurgring 1C, v (iradci. Kje se dobiva, povedano jo v inzeratneiu delu.
~~       Tujci: —
23. decembra.
Pri Nloiio : de Giskutti iz Pulja. — Domladič iz II. Bistrice. — Polak z Dunaja.
Pri iHulHei: Rehn z Dunaja. — Ihmki iz Brna. — Verderber iz Rudolfovega.
Meteorologično poročilo.
9 a	Cas opazovanja	Stanje harouiem, v mm.	Tatu« peratura	Vetrovi		Mokri na v mm.
23. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727-74 mm. 72834 mm. 729 32 min.	-4- 0-4° C +  2 0" 0 -f 1-0" C	brezv. si. SVZ. Drezv.	obl. obl. obl.	500 mm. dežja.
Srednja temperatura -4- 1*1°» za        nad normalom.
				ki		gL kr
Pšenica,	hktl.	...	ti :s i		Špeh povojen, kgr. .	- 72
EUt,		...	r.	4	Surovo maslo, „	- 84
j Ječmen,	n	.    . .	4jSn		Jajce, jedno ....	- 35
Oves,		• •	9 92		Mieko, liter ....	_ s
Ajda, Proso,	n		1 f f>		Goveje       meso, kgr.	-04
	n		6	69	Telečje         „ „	- 62
Koruza,	t		5	H)	Svinjsko        „ „	— b i
Krompir,	n		S	Mi	Koštrunovo    „ „	— n
; Leča,			■s	_		-446
Grah,			6	-	Golob......	17
Fižol,		.    . .	8	.'.(I	Seno,   100 kilo    . .	1 ti!'
M .islo, Mast,		kgr. .	—	92	Slama,   B „	i r»t
		n	—	89	Drva    trda, 4 Q metr.	7 80
i Speli frišen,		n	—	58	„   mehka,   „ „	5;20
JD^iTi&čiSsborza
dni 24. decembra t. 1.
(Isvirno I 'Ijgrarično poročilo.")
Papirna renta......... •
Srebrna renta........• .
Zlata renta ...........
5°/o marčna renta.........
Akcije narodne banko.......
Kreditne akcije...... . .
London ............
Napol.............
C. kr. cekini..........
Nemške marke.........
V°,u državne srečke i/. I. 1S54    2f>0 gld.
Državne srečke iz 1. 13*>4. 100 gld.
4°/0 avstr. alata reita  davka prosta. .
Ogrnka /.lata renta 6°,„......
trn
papirna renta B*/,.....
5°/0 štajerske zemljišč, od.oz. oblig. . . Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. /. ml i. obč. avstr. 4Vi0/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, /elezuice Pri-ir. oblig. Ferdinandov: aev. Uznice
Kreditne srečke...... luo gld.
Rndoltbve sročke  .... 10 „
Akeije anglo-avstr. banke .   .   120 „ rrammway-«lrušt. ve)j.  170 gld. a. v.
81 gld.		75	kr.
82	rt	60	Ji
103	n	45	n
96	n	85	
847 „ 28 9 gld.		—	f>
		40	kr.
123	n	25	»
9	n	74'/,	n
5	n	78	n
60	n	30	_
120	»	—	n
170		50	
104	t	25	
124		05	
96		20	
91	v	10	
104		50	n
115		—	*»
122		—	
110		10	
105		70	
178	n	—	„
18	„	—	n
98	n	25	n
209	»	50	n
zdravilni malaga-sekt
-r->'©,
po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i In Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (005—12)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VINADOR
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a gl«l. -.."»o in gld. l.:io.
Dalje razna lina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah pri gospodih: Josip Swo-boda, lekar, in II. L VVeozel. prodajalec delikates v ljub-l j m -1 : A. lioblek, lekar v KtMlovI|lcl : Fran Doleuz, trgovina s špecerijskim blagom v KranjI.
Prežalostnim srcem oznanjamo v svojem in vseh ostalih sorodnikov imeni pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
FRAN KL.OPČAR,
hišni posestnik in magacinski paznik na jnžnem kolodvoru,
v 23. dan decembra 1. 1884 ob 11. uri dopoludue v 63. letu dobe svoje nenadno umrl.
Truplo predrazega ranjcega bo v čerrtek v 35. dan decembra ob 3. uri popoludno v Krakovskem predmestji: Vrtne ulice h. št. 8, svečano blagoslovljeno, na mirodvor k sv. Krištofu prepeljano in ondi pokopano.
Zadnšno sv. maše služile se bodo v Trnovski farni cerkvi.
Nepozabljivi priporočen jo pobožnemu spominu vsem sorodnikom in prijateljem.
V Ljubljani, v 23. dan decembra 1884.
Ana Klopčar, roj. Rogl, soproga. — Fran in Ivan Klopčar, sinova. — Frančiška Klopčar, hči. (H22)
Mejnaroflna linija.
It Trstu lon-Juk dvmnL
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Germanla", 4300 ton, okolu 15. jati. 1885. Kajuta za potnike »OO golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (814—ri)
J.TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunalo, v Trstu, /uradi  vožnje blaga obrne naj se na Kmilimio ti' A nt. I»ogli»yeii, generalnega agenta v Trstu.
Važno
za vsacega trpečega na živcih.
Samo I elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat 'električni strojček) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom, (ena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—11)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2.
ffl|o»cx)®oo®oo56oc>®oo®oojgollS?
Važno za trpeće na pršil in
Neogibno potreben za kašelj, hrlpavost, zasli2enje, katar in cslovski kašelj je (708-8)
wsok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr.-w
iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani.
Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje pomirujoče in vla-žajoče, napravlja mirno in okrepčujoče spanje in ne moti prebavljenja če tudi so dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspehe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in zahvalna pisma, ki si jih vsak lahko ogleda. 1 velika Bte-klenica 56 kr. BoljSe upliva, kakor v Bi v trgovini nahajoči se šoki in siropi in Be more rabiti pri odrašenih in otrocih.
Ker je Bok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, jako priljubljen, zato se pogostem poanemlje, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako se nareja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti in uplivoati mnogo BlabH od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo, da naj se ne «1& motiti po takih po barvi podobnih in cenejib neučinkovajočih šokih
Ta sok, katerega samo jaz pristnega po nekej skrbnoj, popolnem po-sebnel metodi iz svežih kranjskih planinskih zelišč narejam i u na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz
lekarne Trnkoczv,
Umestni trgr št. -3= ^ X_o-a.Tolja.ni-
Vsaka steklenica mora zaradi  pristnosti imeti poleg stojeei moj lastnoročni podpis:
poštnem povzetji
lekarna
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za tavratno iin|M'siu-pripoznane, ima vedno ciate v zalogi in razpošilja takoj po
pl. TRNKOCZY-ja
•v I_ij-a.Toljs,iilT ^viEectiii trg- la.. št. -4.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., Sf^S
jednem gospodinjstvu pogrešati in ao se že tisočkrat Bijajno oBvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj a *6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski, K^^JSSSI;
prsno in p učne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. l<\>qnAAa!-A   vtraniA   "ajbolj5o vrste, ljudstvu priljubljeni lek; mala JP lailCOShO   Zgdlljt   steklenica 20 kr.; velika Btoklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Parižki prašek za dame, Sj^j^^^ilt
njavo, zelo nežen po 40 kr.
Oniinnf<ilclri JI^o/i lirA&A'lr (>dvzaiBei 5? 80 dene meJ perilo, ne-njeillnlOlil UlhcLl UI tlrtCll prijeten duh po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kepesu R^*S SS?B3fi
in zastarele ozeblinske bule.  Steklenica z navodom vred 30 kr. 7.1,,... ;ia „Q  I-iU.,K.|   gotovo uplivajoče sredstvo, treba samo AiUrdVllU La lllllj« UljCOa, ZVečer s čopičem namazati. 1 steklenica
samo 40 kr.
lVffftlflgfl niijnnejsa ,q ^,otelijah P°   J(||JQQ naJnneJsi v botobjah po 30 in
paj najiinejši v zavitkih po 30 in 50 kr.
Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno varstveno marko.
(691—8)
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
408521
Prekrasno Božično in Rovoletno darilo! '
Ravnokar so v našem založništvo izišle na Bvitlo: (80«—7)
Poezije, m S. Greoorcič. j
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno ve- Upi zane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. ,
Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg 9$ knjigotržnica v Ljubljani. i^j
Umetne (32—9S> J
- «Ofto lil zobovja :
J  nstavlja  po  najnovejšem  amerikanskeua načinu +  brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanjit in « ^ vse lobne o|»eraeiJe ♦
$ zobozdravnik A. Paichel, ♦
♦        poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje.
KKKXXKKKKKKKKKXKKX
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo
(750—3)
P. & R. Seemann y Ljubljani.
____________^
:xxxxxxxxxxxxxxxxx
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
jemlje takoj pekočino in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, izvleče vBaka u lesa brez razniehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raku, krvava ulesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisadne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, dušivnemu kašlju, ditteritidi, trganju, bolečinah v križi, revmatizniu v členkih. Dobiva Be škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Mwobo«ll, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—7)
C0N1EEREN-SPRTE
ne smel bi manjkati v nobenej bolniške) In otrocjej sohi: on je deBin-fekcijsko hredstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima liittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno znano balzamično smolnate in eterično-olinate snovi vedno zelene smreke v koncentro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo pri plučnih in vratnih boleznih. Bitliier-Jev coniferni sprit se dobiva samo pri
J u I. Bittner-ji, lekirji v lieielienau, Sp. Av.
in v spodaj navedenej zalogi. Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (706—7) Zaloga v Izubijani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji.
Pricfon oomn 2 varstveno znamko I Pa-rilolCIl oaillU tentovani razpršilni aparat ima ulito firmo: „Bittner, Reichenau, N.-Oe.".
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe. bolhe, ščurke,  mole,  muhe, mravljince, preiioke, ptldne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega žledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
J.  \ \ IM ■ -u.
,,j>ri (v'rnoni psu" 13, Hiisova (Dominika nska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjeno po plakatih. (230—12)
VABILO.
Po mnogo let obstoječem hvalevrednem običaji se blagotvoritelji oprosčajo Čestitanja ob Novem letu in ob godovih, tako. da si vzemo oprostne listke na korist mestnega ubožnega zaklada.
Ustrezajo* Ugodnosti slavnega občinstva, sta gospoda K aru I Karinger, trgovec z galanterijskim blagom na Mestnem trgu št. 8, in Albert Schaefer, rokovičar in bandažist na Kongresnem trgu ftt. 7, drage volje prevzela razpečavanje oprost nih listkov v svojih prodajalnicab. Za oprostne listke je kakor dozdaj položiti po 50 novč. za Novo leto in po 50 novč. za godove, ne da bi se velikodušnosti stavile meje.
Pismenim pošiljatvam naj se blagovoli dodati razločna adresa.
Pri tej priliki se izreka najtoplejša zahvala slavni tiskarni in kamnopisalni Josip Blaznikovih de ili.'cv, da je, kakor vsako leto, tudi letos brezplačno magistratu dobavila oprostne listke. (807—3)
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 16. dan decembra 1884.
0. k. privilegij s
šivalnih
strojev.
Jas,,
V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, nit—48) 6letna garancija!
Poduk brezplačno, Na mesečno obroke po 1-5 jrl.
I lisa
s hromo in prodajalnioo, tik velike ceste na križ-poti farni cerkvi najbližu« izmed drugih krčem, torej dobro cb-iskana, l1/, ure od Ljubljane oddaljena, z lepim sadnim vrtom, jedno njivo In z 4 orali mladega gozda je iz proste roke lastnikove zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem.
Već in natančneje o tem Be poz ve v prodajalnici gospodu Luekmana. Slonove ulice v Ljubljani. (796 -4)
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab dah iz ust. 1 velika Bteklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe Mestece bele, a 30 kr.
' IV Najnovejše »pričalo. "W !
V»8e blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri h a ni o i* < > « u
JUL. pl. TRNKOCZY-ja
v LJubljani, na Mestnem trgu it. 4.
0V~ Vsakej v lekarni Trnkoezr kupljenoj originalnoj saliti Inej ustuej vodi in salicilnemn zobnemu prasku ae zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (708—8) ohraniti zobe in usta
hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske.
Zaradi sklepanja računov za drugo polovico 1884. leta bo
hranilnica
od ±. do ±5. dne ja,23."a.-vstrja, 1885
in zastavljaviiica
cd ±, do ±3. dne jani^varja 1885
za občinstvo zaprta.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice,
v Ljubljani, dne" 16. decembra 1884.
(820—1)
Jedno iiajpralttičiiejšili
v v
DARIL ZA BOZIC IN NOVO LETO
ki si le misliti more, je in ostane brez vsacega ugovora lep, dober
aor šivalni stroj, -awc
kateri bi sedaj ne smel manjkati pri nobenem rednem gonpodinjatvu. Kdor pa hoče dobiti zares dober, popolnem pripraven šivalni stroj /. vsemi najnovejšimi popravami, za katerega se garantu je pet let, naj se obrne z zaupanjem ua tukajšnjem mestu žb skoraj 15 let obstoječo, tedaj dovolj kot jako reelno znano, udano podpisano tvrdko, kjer se prodajajo ntjbol|Ai šivalni stroji po čudovito nizkih cenah, tudi na obroke po 4—5 gld., ako se plača takoj 10—15 gld.   Pouk v fiivanji zastonj.
Zvunaj vsprejemajo naročila moji potovalci, ki imojo pri sebi legalizovana pooblastila, ki tudi zastonj poučujejo šivati s strojem.
Nadalje zaloga
F. Wertheiinovih blagajnic
svile za šivalne stroje, sukanca (cvirna), šivank, olja, strojevih delov
itd. itd. po najnižjih tovarniških cenah. Stroji se v mojej mebauičnej delavnici popravljajo, obnovljujejo in snažijo.
Z velespoStovanjem
Hi
v Ljubljani, na Glavnem trgu št. 168.
Izdatelj in odgovor ji urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne'