pnilnina plačana v gotovini
U/-'
\V. 1934
LJUBLJANA, 11. APRILA 1934 K


POMQ£Jl/
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. _ Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina Stnne 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92.
Izprašaimo si vest!
Zadnjič smo na tem mestu poudarili, kako
napačno je, če se pri naši silni gospodarski oiizeriji, ki jo danes preživljamo, neprestano tolažimo in — varamo s svetovno gospodarsko krizo. Nismo tajili, da ta res obstoja, celo v prav veliki meri, a da so mnogi drugi narodi e naravnost silni bogataši, dočim smo mi prav navadni — berači napram njim, Povedali smo tudi, da te naše beračije nikakor ni kriva tgolj svetovna gospodarska stiska, temveč v prvi vrsti naša lastna brezbrižnost in nespo-lobnost, s katero gledamo na najvažnejša vprašanja današnjega gospodarstva.
Kaj je vzrok današnje kinetiške bede? Predvsem previsoke cene vseli potrebščin in prenizke cene pridelkov. O prvih bomo govorili v eni prihodnjih številk, danes se pa omejimo le na cene pridelkov. Pred vojno je pe-jal kmet prodat voz krompirja in je plačal z jjim polovico davkov, a z drugim vozom je Jblekel pol družine. Danes se pa kmet ubija leto in dan, hodi strgan in si pritrguje celo »ri hrani, da plača poleti kakega kosca ali že-ljico. Ko pospravi jeseni plodove svojega vse-etnega znoja, sam ne ve, kaj naj z njimi za-ine. Kajti če n. pr. zopet naloži voz krompirja n ga pelje na trg, bo dobil zanj komaj toliko, da si bo kupil nov klobuk in čevlje, a za potne stroške mu že niti ne bo ostalo. Kar iz-npi za voz zelja, z lahkoto v dveh, treh urah lapije In niti šariti ne bo mogel preveč. Pa kaj bi naštevali? Vsak kmet čuti na lastni koži, da so postali njegovi pridelki skoraj brez cene, Ee jih sploh more spraviti v denar.
Kaj je vzrok temu? Vsi vemo, da so cene kmetiških pridelkov jako padle po vsem svetu, toda prav tako vemo vsi, da velik del evropskih držav neobhodno potrebuje ogromnih množin živil. In nihče nam ne bo dopovedal, da bi n. pr. vendarle ne mogii uspešno konkurirati v Italiji, v Švici, na Ogrskem in še marsikje drugod z žitom, ki prihaja iz zapadne Amerike.
Slovenija žita res ne izvaža, narobe, še uvoziti ga mora nekaj tisoč vagonov, toda žito e nekako merilo in vodilo za ves promet s kmetijskimi pridelki. In kaj vidimo pri njem. Lani so se gibale n. pr. cene za 100 kg pšenice pri nas takole:
1. februarja 1. maja 1. julija 1. septembra . 1- januarja 1934
190 Din 210 Din 200 Din 105 Din 100 Din
Odkod in zakaj tak silen padec? Tako svant »gospodarski krogi« in »strokovnjaki« w><io na to vprašanje odgovorili z dolgoveznimi w sitno učenimi besedičenji, iz katerih se pre-r clovek ne bo spoznal, le občutek bo imel, 10 (lr!'gače sploh nemogoče in da je pač
treba potrpeti, kajti živimo pač v časih — svetovne gospodarske krize.
Toda pisec teh vrstic, je pred tremi tedni sam doživel naslednje: Mudil se je v nekem kraju naše države, kjor pridelajo precej žita. Kmetje so si tam ustanovili posebno, žitarsko zadrugo, ki v okviru svojih skromnih sredstev skrbi za vnovčevanje pridelanega žita. Pred 1 mesecem še je plačevala članom pšenico po 88—92 Din za 100 kg. Toda sedaj je svoja sredstva izčrpala in ostala je za nekaj časa brez denarja. Bilo je pred velikonočnimi prazniki, treba je plačati spomladanske davčne | obroke in še sto drugih potrebščin je treba j te tedne. Kmetje so zato pripeljali v mesto žito, da bi prišli do najnujnejšega denarja, žitni trgovci so takoj zavohali, da je zadruga brez denarja in že v zgodnjih jutranjih urah so pritisnili ceno pšenice na — 60 Din za 100 kilogramov. Kmetje so jokali in kleli, a kaj jim je preostajalo drugega, dati so morali žito, kajti do denarja so brezpogojno morali priti.
A zgodbe še ni konec. Istega dno je govoril pisec teh vrstic z nekim absolutno verodostojnim gospodom iz kraja, ki leži kakih 200 km proč sredi slabo rodovitne pokrajine. In la mu je pripovedoval, da stane tam v trgovini 100 kg koruze 300 Din. Torej tu so kupovali trgovci pšenico po 60 Din za 100 kg, dru-
god pa prodajali koruzo po 300 Din za 100 kg. Pa saj niti ni treba hoditi daleč okrog po zgleide. Že zgoraj smo videli, da je padla lani v pol leta cena pšenice za več kot polovico, toda kruli se ni pocenil niti za eno paro.
Ali ne govore in ne povedo ta dejstva stokrat več kot pa kilometre dolge učene gospodarske razprave raznih »strokovnjakov«? Kmet je danes na milost in nemilost izročen izrabljanju raznih špekulantov, ki bogate od njegovega znoja in bede. Vsaj nekaj zaslombe bi mu lahko nudilo njegovo zadružništvo, a to je samo v takih stiskah in razpolaga s tako omejenimi sredstvi, da pri najboljši volji ne zmaguje svojih nalog.
Navedli smo tu resnično zgodbo s pšenico in koruzo, ker nam najbolj nazorno kaže naše rane. Isto pa velja v nekoliko drugačnih oblikah tudi za večino drugih kmetiških pridelkov. Ali ne kaže to naravnost s prstom, kje in kako bi bilo treba prijeti, če hočemo ustaviti popoln propad našega kmeta? Na eni strani neobhodno potrebujemo strogih postav proti Špekulantom, na drugi strani pa razmaha in čim izdatnejše podpore nabemu zadruiniitvu. Tu je že eden izmed ključev do izhoda iz sedanjega položaja. Ne trdimo, da bo s tem rešeno že vse, toda kakor ni pahni kmeta v sedanje obupno stanje en sam vzrok, tako ga iz njega tudi ne bo rešilo eno samo sredstvo. Treba je pa, da vsaj začnemo že z zdravljenjem, tonjti pri dosedanji brezbrižnosti ne sme več ostati.
Kristus in narodnost
Danes j® ves svet prepojen z narodnostnim gibanjem ali nacionalizmom. Mnogi tekmujejo, da bi bili v čim večji meri narodni, zvesti in dobri sinovi naroda, ali kar najiHj nacionalni.
Ljubezen do naroda je zasajena v človeško naravo, ima pa tudi svoj temelj poleg naravnega tudi v božji postavi: »Ljubi svojega-bližnjega, kakor samega sebe«. Vendar se danes prava ljubezen dio naroda neredko zamenjava s praznim pouličnim kričanjem tako, da se resnica ne upošteva in ne spoštuje, poulično vpitje narodnih ali nacionalnih grl pa v nebo povzdiguje. V iimenu narodnosti delaš sočloveku lahko kair hočeš, tudi krivico in nepoštenje. In še več: Na bo^ji prestol se povzdiga — paganstvo.
Kristus je vzor in zgled vsega življenja, zato nam je oin tudi zgled prave in resnične ljubezni do naroda in domovine, ali Se hočete, zgled narodnosti v najlepšem fti najiple-menitejšem pomenu. Brez dvoma je Gospod prisrčno ljubil svojo domovino, njene gore, doline in ravnine, njene bistro potočke, čisto-gladino njenih jezer in morja, njena svetišča, svete spomine očakov in prerokov. Ali poleg vsega tega predre Odrešenik oako in tesno mišljenje židovskega naroda in gleda im vidi
pred seboj vse narode in ljudstva, vse otroke božje. Njegovo srce objema ves svet. Že k svojim jaslicam pozove poleg betlehemiskiih pastirčkov tri modre iz tujine kot zastopnike paganskdh narodov. In ravno zato je On vsein narodom enako mil in drag, zakaj vsak lahko reče: Gospod je naš. Njegov božji nauk je vsem prikladen, ker Kristus Gospod, kakor tudi njegova Cerkev, sta za vse.
Poleg toga pa Kristus ne izključuje še posebne Ijubeami do svoje ožje domovine, do Izraela. In v čem se kaže ta ljubezen? Kateri so znaki Njegove ljubezni do naroda in ožje domovine?
Celo Gospodovo življenje in delovanje so vrši na domači zemlji, med krvnim narodom im po navadah naroda in kraja. Podvrže se postavi izraelskega ljudstva glede obreze ia postave čiščenja. Kakor »Sin postave« gro 12 letni v Jeruzalem, da praznuje narodovo praznike. Njegova govorioa je govorica naroda, preprostega, siromašnega naroda. Ves svoj nauk prikroji domačim razmeram. V domač« narodne prilike obleče svojo nebeško besedo: Sejač, Dobri pastir, kvas, gorice itd. Iz domače narodne zgodovine jemlje zglede. Narodne, domačo junake poveličuje: Abrahama, Moj-K»i*a, Satemona, Davida, Elijo itd. Koliko spo-
RAZGLED PO SVETU
_______________________—i
Nova avstrijska ustava
Osnutek bodoče državne ustave je bil minuli teden izročen javnosJi. Osnutek predvideva bistveno preosnovo dosedanjega javnega življenja. Najvažnejša njegova točka je, da zakonodajna zastopstva ne bodo sestavljena na podlagi splošnih volitev. Parlamentarni sestav političnih strank bo odpravljen. Kako se bodo nove zbcrnice in novi sveti sestavili, ali bodo člani teh imenovani aii voljeni na podlagi stanovskih volitev, osnutek ne omenja. Značilno za novo ustavo je še, da razlikuje po-svetovalne in zakonodajne organe.
Posvetovalni organi so: I. Državni svet, ki bo sestoja 1 iz 40 do 50 članov iu ga bodo tvorile neodvisne, odlične osebe, katere bo imenoval zvezni predsednik. 2. Zvezni kulturni svet. ki bo sestavljen iz 30 do 40 zastopnikov cerkva in verskih družb, šolstva in pro-svete, znanosti in umetnosti. 3. Zvezni gospodarski svet. ki ga bo tvorilo 70— 80 zastopui- i kov gospodarskih stanov in sicer: kmetijstva j in gospodarstva, industrije, obrti, trgovine in prometa, denarstva in posojilništva. prostih poklicev in javne službe. 4. Deželni svet. v katerem lx> vsaka dežela zastopana po 2 članih in sicer pc deželnem glavarju in finančnem pereče- alcu.
Zakonodajni organ je zvezni zbor (Bim-destag), V zveznem zboru bo 20 poslancev državnega sveta, 10 članov zveznega kulturnega sveta, 20 zastopnikov zveznega gospodarskega sveta in 9 poslancev deželnega sveta.
Kako se bo sklepalo zakone: Zvezna sia-da bo izdelala zakonski osnutek in ga predložila v razpravo posvetovalnim organom in sicer zakonske osnutke kulturne vsebine kulturnemu svetu in gospodarske vsebine gospodarskemu svetu. Seje. v katerih se bo razpravljalo iu posvetovalo o zakonih, ne bodo več javne. Po odobritvi to izdelala vlada zakonski predlog in ga predložila zveznemu zboru. Zvezni zbor postave ne bo mogel več spremeniti, marveč le odkriti ali odkloniti. Državni proračun bo predložen neposredno zveznemu zboru. Novi ustavni osnutek predvideva tudi uvedbo ljudskega glasovanja, ki se bo vršilo na željo zvezne vlade v slučajih, da zver.ni zbor kak nujen zakonski predlog odkloni, in če ho šlo za načelno odločitev o kateremkoli vprašanju zvezne postavodaje.
Zvezjii predsednik bo imel odslej pravico, da vlado imenuje in odpokliče. Te pravice po-
svetovalni in zakonodajni organi no bodo več imeli.
Nova ustava ne bo spremenila v bistvu samostojnosti dežel. Dežele bodo imele svoje deželne zbore, ki bodo sestavljeni na stanovski podlagi. Deželna postava bo določala število deželnozborskih članov v posameznih deželah. Člani IkkIo iz gospodarskih in kulturnih deželnih zbornic.
Enako ali slično bodo urejene tudi občine. ki torej ne bodo več sestavljene iz odbornikov političnih strank, marveč iz zastopnikov posameznih stanov v občinah 0 tem bodo podrobneje odločevali deželni zbori. Po novi ustavi bo nadalje možna združitev posameznih občin v občinske zveze in sicer iz gotovih namenov, tako za ohranitev prometnih sredstev, za oskrbo u bežnih i. dr. Te občinske zveze bodo nadomeščale okrajna zastopstva ali glavarstva.
Zveza vlada bo imela tudi pravico, da v gotovih slučajih sklepa zakone odredbenim potom. Zvezni predsednik bo za slučaj potrebe lahko spremenil člene nove ustave. Na mesto dosedanjega usta, nega in upravnega sodišča pride novo sodišče, ki bo skrbelo, da upravna oblast ustave in postave ne bo kršila.
Spremeni se tudi dosedanji naziv države, ki se ne bo več imenovala republika, marveč zvezna država Avstrija. Podrotmejšega o sestavi stanovskih zastopstev ai znanega. Nova ustava stopi v veljavo najbrže potom sklepa parlamenta, ki se snide za to slednjo priliko in nato sam razreši.
Uvodno besedilo nove ustave bo: V imenu vsemogočnega Bogo, od katerega izvira vsa pravica, sprejme avstrijsko ljudstvo to ustavo.
ROMUNIJA
s Par političnih. Pri dopolnilnih volitvah za poslansko mesto bivšega ubitega ministrskega predsednika Duca je dobil vladni kandidat. načelnik liberalne stranke Bratianu 47.204 glasove, kandidat opozicionalne narodne kmetske stranke pa 27.720. Volilo je le 00 odstotkov volivcev. — Vajda Volvod, bivši romunski ministrski predsednik je ua razpravi proti napadalcem na umorjenega ministrskega predsednika Duco izjavil, da mu je bila železna garda izredno všeč in da bi mo-
štovanja in ljubezni do domačega ljudstva in kraja je v vsem tem! Ne kriči, n® zmerja, ampak kaže ljubezen v dejanju in življenju. To so pravi znaki prave in resnične ljubezni do doma in naroda. Daaašaji svet pa gre mimo tega in celo zapostavlja in zamehije vse to, kar je v resnici domačega in narodnega in samo na to pazi, kako bi Km bolj kričovo izgovarjaj besedo >naro&io«.
Z narodom, z domovino čuti Kristus v svojem povišanju, pa tudi v svojem ponižanju. S kako težkim m žalostnim srcem govori o ueodi svojega naroda in dorocvane: j.fonju salem, Jeruzalem, kolikokrat sem hotel obrati troje sš»oye, kaior cbira tofcljn svoj« piščet«, pa nisi hote.l.< Nad svojim narodom in nad 2'
svojo domovino toči, kakor veren in ljubeči sin, svoje božje solze...
Kako sveta je jObijubijena dežela« ->Sveta deželat! Zakaj? Zato. ker je to Njegova domovina. Njegovo ljudstvo, Njegov narod. kjer je rastel, deJai, trpel in žive! vse svoje zemeljsko življenje.
Ali moramo tudi mi ljubiti svoj narod svojo domovino? Da, ker je to naša sveta naloga m dolžnost Vendar ne pozabi,no: Narod ui domovino smo dolžni res ljubiti, ne oa ^ MU. da smo narodni, L ^ ^ ljubezni do naroda ia do-
rZr" t? KriStuS' Na «« temelju -mora sloneti narodnost vsakega dobrega
čana, vsakega dobrega državljana!
banka barucr
15, Me USojjeite, Kflri$
Odpremljia denar v luoosi«.,,
najhitreje :n po najboljšem dnevna J5?
Vrši vse bančne pošlo najkulantneje PoStni uradi v Belgiji, Frauciji, Holaudiji in f „w burgu sprejemajo plačila na naže čekovne 2®' «H.«UA: asM-M Bra<t)lev rtAMU. v« uit-mc,*. WJi: U t«M»Kei Dteul UtKttUUUI: g,m JJJ**
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček.
'»•S
nakazuj
ral on, Vajda Volvod, tiastopiti na tej razpn. vi kot obtoženec, ne pa kot priča. - MadL sko časopisje poroča, da je v Romuniji vladaš kriza in da dobi vodstvo države v kratkem t roke takozvana »železna garda«. Kralj sš j? baje prepričal, da je parlamentarna vladi postala v Romuniji nemogoča iu da nobeni politična organizacija ne jamči več za nsroii no poštenje in za obstoj države. Edino )it lezna garda«, ki predstavlja rodoljubni p» kret, je vredna zaupanja kralja in države.
avstrija
s Razno. Dunaj je dobil nov volivni ni za svojo občino. Mesto občinskega sveta boi imeli 64 imenovanih in voljenih zastopnik« stanov, ki se bodo imenovali jsvet dutu^b ga meščanstva«. — Avstrijska vlada je odv» la avstrijsko državljanstvo pobeglim soctt nim demokratom.
francija
s Drobi«. Francoska vlada je sklenila,* zniža uradniške plače. Znižanje pa bo mMi pri glavi. Dohodki predsednika republike« znižajo za 20, oni ministrov pa m 15 od# kov. Francoski državni uradniki, ki so veft noma organizirani v socialno-demokratski it komunistični stranki, groze s splošno stavko, Če bi se jim znižale plače. — Francosko vof no leta!o je padlo v reko Seino in je pri tea utonil admiral Martin, podnačelnik !r*ti» skih letaskih čet. — Avtomobilske nesreče' velikonočnih praznikih so zahtevale v Fr» ciji 13 smrtnih žrtev, 57 ljudi pa jo bilo le žko ranjenih.
rusija
s Z aereplani eejeje. Sovjeti so u nov način sejanja — z ietali. To jim omogoS velikanski obseg njihovih njiv. ki merijo P» več tisoč hektarov. Tako bodo v zavoljške« okraju letos posejali z letali 14.000 ha p# V ta namen bodo rabili 15 letal. Oh Dont bodo 7. letali sejali oves. V petih minutah K zaseje njiva 6 ha. lanski poizkusi so se da dobro obnesli, zrastla je krasna in ^ pšenica. Sovjetski listi poročajo nadalje o & ničnih poizkusih na žitu. Na koruzno s<,|«, vplivajo z etrom in pridelek se skoroda p» dvoji. Na kemičen način pospešijo zoren!« krompirja za 14 dni
r
POZOR'
i meni
Tudi tisti, kateri še niste pri kupovati, se prepričajte da je naF™^
»-cv-u.ij.tc pitij;« iv»|»v -------- -i..
nakup dobrega blagi za ženske io f " obleke, kakor ludi vseh drugih potrebščin P"
»CEŠNIKU"
I.in«ar|»va nt. L.ttbiiana Stritarjeva uL
Največja izbera svilnatih rut injerp^
i r"
J
Velikonočne slavnosii v Rimu
Letošnja velika noč v Rimu je bila v najsi jujnejša manifestacija katoliške Trojna slovesnost so jo ta dan vršila večnem mestu: praznik velike noči, zaklju-izrednega sv. leta ob 1900 letnici Odre-in kauonizaeija velikega apostola mla-— sv. Janeza Boska. Ni čuda, da je za to izredno slovesnost v srce katolištva nešteto romarjev vse'i strani sveta. Že tri ure pred začet-svečanosti se je ogromna bazilika sv. napolnila do zadnjega kotička; število vernikov so cenili tia 60 ali celo 0.000! In vendar večina ljudi v svetišču sa-acin nI našla prostora; vsaj dvakrat toliko
tudi svetišče; žlvio-kllcem in ploskanju nI bilo ne konca no kraja. 6000 gojenk ln 15.000 gojencev salezijanskih zavodov pa je zapelo navdušen slavospev na čast svetemu ustanovil i ku salezijanske družbe — bi. Janezu Bosku.
Po kratki molitvi so papeža zanosil k njegovemu tronu, okoli katerega so stale tribune največjih dostojanstvenikov. Samo članov raznih vladarskih hiš je bilo navzočih več ko trideset; omenim le italijanskega prestolonaslednika Umberta, sijamski kraljevski par in danskega prestolonaslednika.
Sledila je sveČLnost proglasitve novega svetnika don Deska. Nekako ob desetih je
Ne muči se!
Vsemu
RADIO
SCHICHTOV
oče med procesijo; obdan je s številnimi in orožniki z
Jili je moralo ostati na prostornem trgu •v. Petra.
Ob pol osmih se je po vatikanskih hodnikih pričel pomikati sprevod sv. očeta. Nekako 2000 duhovnikov, ki pa so potrebovali v ta namen posebne legitimacije, je spremljalo Njegovo Svetost k svečani službi božji. Za duhovniki je stopalo več sto kanonikov In dostojanstvenikov rimske cerkve, blizu »'-o škofov in nadškofov iu dvajset kardinalov.
Poldrugo uro je trajal ta ogromni sprevod, ki so je vil po trgu sv. Petra v vatikansko baziliko. Ko so je papeževa nosilniea •Pri Bronastih vratih prikazala iz Vatikana, Je v nepopisnem navdušenju zahrumela dve-stotisočglava množica zbranih vernikov, ki niso mogli v svetišče: tako veličastnega in tako prisrčnega triumfu pač ne doživlja noben vladar!
Ob devetih je papeževa nosilnica zavila v razkošno razsvetljeno baziliko, ki je bila Jan sama luč in »lato, sam lesk in blesk. , .. »rebrne fanfare na koru naznanile '»riiiod Poglavarja sv. Cerkve, je zahrumelo
duhovniki in kardinali. Spredaj italijanske čete znanim klobukom.
bil končan slovesni obred. Ko je papež z gi-njenim glasom prebral poslednje besede, so v kupoli zapele trobente, oglasil se je veliki zvon v haziliki <v. Petra, kateremu so pripeli zvonovi tristo mskih cerkva ln oznanili vsemu svetu. . imamo novega svetnika.
Nato je papež nagovoril zbrane vernike tn v vznesenih besedah slavil velike čednosti novega svetnika, katerega slovesno kationi-zacšjo je namem ma odločil za ta dan, da bi na ta način okronal svetoletne svečanosti ln izredno dneve milosti. Papež je pokazal, da je vos prevzet od veličine tegu svetnika, katerega je osebno poznal; dva dni pozneje je pri množestveni avuijenci zbrane salezijan-se družine v baziliki sv. Petra opetovano nagiasil, da hoče, da ga imenujejo don Bo-papeža.
iNokako do ene je trajala slovesna sveta maša, ki je sledila obredu kanonizaeije. Po končani daritvi je sv. oče na zunanji loži bazilike sv. Petra podelil slovesen blagoslov »Urbl et Orbi« — mestu Rimu in vsemu svotu pred nepreglodno množico 300,000 romarjev. ki se je strnila na ogromnem trgu
Kakor se to nekam čudno sliši, je vendar to število samo neznaten del tega, kar mora gospodinja za svojo družino oprati. Koliko ur se je morala prej sklanjati nad pralnim čebrom,če je hotela perilo zmencati in otepstil
Danes ta dan ni tsga nobeni gospodinji več potreba. Saj imamo Radion. In Schichtov Radion opravi delo sam.
opere
gospodinja v štirih desetletjih ...
KAJ JE NOVEGA
Veliko delo krščanske ljubezni
One 8. aprila se je vršil drugi občni zbor Vimeucijeve konference presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Obsežno je njeno območje in velika je bila l>eda. kateri je odpomogla v preteklem letu. Njeno delovanje se je raztezalo ua Kolodvorski okraj. Zeleno jamo, Jarše ter celo do Tornadevega in Šmartna ob Savi.
Beda in siromaštvo sta v preteklem letu neprestano naraščala. Rastla je pa tudi usmi-Ijenost in razumevanje za bedo bližujika pri odbornikih, podpornih članih in dobrotnikih konference. Konferenca je po sroiih odbornikih, podpornih članih, ki dajejo mesečne prispevke. in po svojih dobrotnikih imela v preteklem poslovnem letu 64.395.5t) Din denarnih dohodkov: denarnih izdatkov pa 63.692 Din.
Še večjo podporo je konferenca delila v blagu, v obleki, v živilih, posebno v svoji ubož-ni in dijaški kuhinji. Obleke se je razdelilo 667 kosov. Drv en vagon. Za Veliko noč in Božič je dobilo 472 obdarovancev darila v vrednosti 8216 Diu. Za prvo sv. obhajilo in za sv. birmo je bilo oblečenih 68 otrok, ki so prejeli obleke in obutve v vrednosti do 20.000 dinarjev.
Ogromna je bila množina hrane, ki so jo prejemali v ubožni kuhinji revne družine, brezposelni in dijaki akademiki in gimnazijci. Družinam in posameznim revežem se je razdelilo 27.405 porcij. Dijaki in dijakinje, ki jih je bilo med šolskimi meseci 70 gg 75. -o dobivali v kuhinji 61-503 porc.ije. Skupna vred-dobivali kosilo in večerjo. Skupno se je raz-
delilo v kuhinji 61.503 porcije. Skupna vrednost vseh izdanih podpor v denarju, hrani, kurjavi iu obleki je znašala preko 250.000 Din.
Kako je zmogla konferenca to ogromno delo? Ce je sila in beda velika, je ljubezen še večja. Našla je sredstva za odpomcč. Razen omenjenih denarnih prispevkov je prejemala konferenca podporo posebno v živilih za kuhinjo. Gospodje ljubljanski mesarji in peki so s svojo radodarnostjo omogočili obstoj kuhinje za preteklo leto v omenjenem obsegu. Parkrat ua teden je sestra usuiiljenka obhodila mesarske stojnice in pekarne ter nabrala darov za kuhinjo. Prodajalke na živilskem trgu so jo pa obložile z zelenjavo in sočivjeoi. Tudi dežela je veliko pcntagala. Razne župnije so darovale živila. Celo iz daljnega Ptujskega polja je prišla vagonska pošiljka krompirja. Nekaj denarnih podpor je prišlo tudi od javnih korporacij. Tako je kraljevska ba'n-ska uprava prispevala 8000 Din; mestna občina ljubljanska 4000 Din in ministrstvo za soeijalno politiko 1000 Din.
Konferenca namerava odpreti v Zeleni jami dnevno zavetišče za otroke tovarniških delavcev, V ta namen ima kupljeno že parcelo. ki pa je žal komaj do ene tretjine plačana. Za podpore za udejstvitev svojega načrta se konferenca najprisrčnejše priporoča svojim dobrotnikom. Vsem dobrotnikom se najlepše zahvaljuje in prosi naklonjenosti tudi v tekočem letu, da bo zamogla še v bodoče lajšati bedo in deliti ljubezen sv. Vincencija.
Delavski zaščitniki
V -Delavski politiki« čitanio članek sledeče vsebine: Pred dnevi so nekateri naši dnevniki prinesli vest. da so se v Narodni delavski zvezi ^ Sarajevu razkrile velike poneverbe. Ta organizacija je od neke ustanove prejela 100.000 Din za podpiranje brezposelnih. Ta denar pa se ni razdelil med brezposelne. temveč so si ga pridržali voditelji te > nacionalne« organizacije zase. Belgrajska >Politikam poroča sedaj, da so bili v tej zvezi aretirani trije voditelji te orgauizacije. ker je preiskava ugotovila, da so ti gospodje na neverjeten način gospodarili v tej organizaciji. Komisija je nadalje ugotovila, da so se v spisku brezposelnih, ki so prejemali podporo. našle osebe, ki so že davno mrtve. Eden je že 20 let mrtev itd. Vsa ta čudna zadeva se
Ti dnevi velikonočnih svečanosti bodo ostali v neizbrisnem spominu vsem navzočim, zlasti nam 160. slovenskim romarjem, ki sni o se pod vodstvom mil. g. kanonika dr. Opeke in salezijancev z Rakovnika udeležili don Boskove kanonizaeije.
Kajti deležni smo bili še neke posebne milosti: izrednega sprejema v Vatikanu Njegova Svetost Pij XI. nam je hotel pokarati posebno naklonjenost. Dasi je bil častitljivi starček ves utrujen od slovesnosti in neštetih avdijenc, jc vendar naši prošnji za sprejem takoj ugodil, češ, da sprejme Slovence oh vsakem času, tudi ponoči. Odredil
bo oddala sodišču. Za enkrat nas zanima izvedeti, '
^^^^ Zaostajanje sečne kisline v telesu AHA ;e za mnoge organe pravi strup. Naj-prej čuti človek -plošno neugodje, ^fflr utrujenost, nervoznost, slabo spi. tu ^^^ in tam ga kaj zaboli. Vse lo so neki nejasni znaki notranjeea zastrupile-nja. la lem obole ledvice, srce. krvne žile jetra sledi protin itd četudi taki ljudje često izgledajo zdravi, vendar hitro polleže.o vsaki bolezni ker imajo mnoco struna v «ebi. Najniočn«j$e prirodno sredstvo za raztapljunie in izločevanje sečne kisline iz krvi je litij. Radenske vode (Zdravilni in Kraljev vrelec) Pa so najmočnejši litijski vrele cele Jugoslavije in so radio-aktivni
je za avdijeneo takozvano komistorijalno dvorano, v kateri se sprejemajo samo diplomati. Pri sprejemu je dal vsem navzočim poljubiti papeški prstan, kar se v zadnjem ca«, *dko dogaja, nato pa nas je vidno gi-njen od naših navdušenih ovaeij nagovoril v dvajset minut trajajočem ljubeznivem nagovoru Ti trenotki so bili za nas višek slo-
Trli" ?i T PreVZeli * ljubeznijo In zves obo do Kristusovega namestnika na zemljiin našega skupnega očeta
NOVI GROBOVI
VIIVA. .i-«Sudi Centralna
"■•if"« iNhUasa
-*™"™1 v S%0J' Posedi nnjugodneie.
d V Ljubljani so pokopali zas|už„ voditelja slovenskega naroda dr. Janka R^' ca. Po prevratu je bil dr. Bre-j. predJl
_ l^odsedtuit
prve narodne vlade in v tem položaju izvršil več del zgodovinske važnosti. Naj mu Gospod obilo povrne vse, kar je dobrega storil za Cerkev in narod.
d Zvonovi, zvonite, domov ga spremiti!..
V	Braslovčah je preminul trgovec in posestniS Josip Pauer. — Na Vrhniki je odšla v več nost Uršula Gram-povčasi roj. Steržinar. -
V	Dolu so pokopali 72 kšnega Jakoba Drais-lerja. — V Zaimici je odšla po večno plačil« Apolonija Oman. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je tHttrta, zadeta od kapi, gospo-dinja Terezija Zumer. — V Maribora je zapel mrtvaški zvon zasebnici Mariji Gornik. - V Krškem je umrl trgovec Rihard Engelsbergei. — V Sostrem je zapustila solzno dolino & šperšič Frančiška, dolgoletna zvesta gospod; nja v mokronoškem župnišču. - V ProžinsH vasi pri Teharjih so položili v grob 'M)lednega tovarn, delavca Franca Osete. - V korali je zapel mrtvaški zvon mizarskemu mojsl.1 Francu Vodopivcu. — V Anžah pri Rajhen-bergu je zapustil ta svet 79 letni Mihael Fab jančič. — V Jurkloštru so pokopali 75letw Marjeto Korilnik. — V Ljubljani so umrli: predvojni voditelj ljubljanskih Nemcev 81 ni Otmar Bamberg, mesar Jisip Toni.
ški mojster Franc Rožič. Angela Bu« 94 letni Janez Pušnik. Neža Rozman roj. » gar. K ropar Marija, mesar Josip Toni- ze uslužbenec v pok. Fran«' Mihevc in Margar«1 Gorjauc roj. Koncilja. Naj počivajo v nuni-
OSEBNE VESTI
V Banja'"11!
d 100 iet je dal Bog dočakati pri Kočevju Uršuli Celinski. V banjski knjigi je črno na belem, da se je Urs"la dila 2. 4. 1834. Bog jo živi!
El.-ner.
r«f
ti 70 let je dopolnil g. Ignac ....... .
natelj ljubljanske tobačne tovarne v P°h 1 Na mnoga leta!
zahvala
Dne 1. marca letos je meni podpisanemu posestniku (Voglje 42) pogorela stanovanjska hiša. Kot naročnik »Domoljuba«, katerega sem bil plačal pravočasno za celo leto 1934 naprej, sem se bil obrnil na upravo tega lista za podporo. V moje veliiko, veliko veselje in tolažbo v moji veliki nesreči sem prejel potom duhovniškega urada v Vogljah od uprave »Domoljuba« dne 23. marca tek. leta zame silno dobro došlo in znatno podporo v znesku 1000 Din (en tisoč dinarjev), za kar se upravi »Domoljuba« prav iskreno zahvaljujem.
Obenem pa vsem našim kmetovalcem in posestnikom prav toplo priporočam in kličem: Ljubi tovariši, bodite tudi nadalje stanovitni naročniki na naš izvrstni tednik, naš list »Domoljub«.
Voglje, p. Šenčur pri Kranju, dne 21. marca 1934.	Mihael Štempihar s. r.
domaČe novice
d 1'. n. naročnikom v inozemstvu: Belgija, Francija, Holaudska in Luksenburg — naznanja tvrdka S. Baruch & Co. v Parizu, da se naročnina za naš list lahko plača na njen čekovni račun, in sicer št. 1117-94 Pariš, 3064-64 Brnsel, 1458-66 Ned. Dienst in 5967 juxemburg.
d Sveto leto je sv. oče podaljšal do dne
28. aprila 1935. S tem hoče dati papež vsem, ki še niso bili deležni jubilejnega odpustka, priliko, da vsak v svoji lastni deželi dobi ta dpustek. Navodila bodo po posameznih škofijah o pravem času razglašena.
d Kongres jugoslovanskih katehetov bo letos začetkom julija v Mariboru.
d Kolkovanje lepakov. Po novem taksnem zakonu je treba kolkovati vsak lepak s olkoni za 1 Din. Kolkovanju niso podvrženi lepaki za shode, predavanja in ostale kulturne prireditve, če se prireditev vrši brez stopil ine.
— Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« jgrenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef« vode.
d A. žal je tako. Predsednik trgovske in jobrliie 'hornice je na zadnji seji poročal o
I težkem gospodarskem položaju v Sloveniji. V belgrajskem »Narodnem stanju« zavrača neki člaukar našega predsednika, češ, da v Sloveniji ni takih težav, kot se jih slika. Cisto pravilno poučuje »Trgovski list« belgraj-skega časnikarja, trdeč, da naša trgovska zbornica pač boljše pozna slovenske razmere kot belgrajski časnikar, ki še vedno fanta-žira o izrednem bogastvu Slovenije. Take fantazije slovenskemu gospodarstvu izredno škodijo in so krive, da smo v marsikaterem Pogledu že zelo zelo pritisnjeni k tlom.
d Za trboveljske rudarje. Ministrski svet je sklenil, da se izdajo za mesec april naro-Wa za premog v dosedanji višini. S tem je za >a mesec zagotovljeno v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe nezmanjšano obratovanje.
<1 Silen padec con jajecni. Na ljubljanskem trgu so prodajali po 25 jajc za 10 Din, drugih krajev poročajo še o nižjih cenah, iako so ponekod prodajali celo 50 jajc za 0 Din. To se pravi, da mora perutninar dva j
meseca rediti kokoš, da dobi 10 Din. Pri takšnih cenah je pač jasno, da ue more kmetovalec priti na zeleno. — Cas bi že bil, da bi se pri nas zavedali, da kmetovalcu ni pomagati z nobenimi novimi predpisi in uredbami, če so cene njegovih proizvodov lako obupno nizke.
d Cena jugoslovanskemu opiju se je v zadnjem času dvignila od 125 na 140 francoskih frankov. Z ozironi ua to ceno bi se mogel odkupovati opij od kmeta po 360 do 370 Din za kilogram. Opij pridelujejo v Južni Srbiji.
d Razlaščeni gozdovi. Kmetijski minister je izdal pravilnik o upravljanju razlaščenih gozdov. Po tem pravilniku se ustanovi v Ljubljani »Začasna državna uprava razlaščenih gozdov«.
d Za spore z direkcijo državnih železnic, odnosno državo, ki nastanejo iz ugovorov o prevozu blaga po železnici, je pristojno edi-nole trgovsko sodišče. Tako je razsodilo l;a-sacijsko sodišče na splošni seji dne 16. februarja 1934.
d Nad 14.000 stanovanjskih sprememb je bilo v enem letu v Mariboru.
d Naš zunanji minister Jevtie obišče ta mesec turško prestolico Ankaro, da vrne obisk turškega zunanjega ministra. Istočasno obiščeta Ankaro tudi romunski in grški zunanji minister.
d Zadnja številka »Treznosti«, lista, ki ga urejuje in izdaja narodni poslanec g. Pav-lič in ki izhaja v Celju, naznanja, da bodo v kratkem izšli v posebni knjižici govori, ki jih je imel ob priliki zadnje proračunske razprave v skupščini.
d Dober svet je zlatu vreden. V stiski in borbi za obstoj si oestokrat ljudje ne znajo pomagali, ker pozabljajo, da se v vseh zadevah človekoljubnega značaja lahko obrnejo na dobrodelno pisarno društva »Varstvo«, ld akrbi zlasti za siromašne otroke, jih oddaja dobrim ljudem v oskrbo in za svoje, namešča ukaželjue dečke in deklice kot vajence v trgovino in obrt, druge oddaja v primerne službe, odraslim posreduje za službe itd. Tudi vso družino se tu pa tam posreči spraviti do kruha v enem podjetju. — Vsakdo, ki bere to obvestilo, naj ljudem pojasni pomen društva. Og. trgovoi in obrtniki, ki iščejo vajence, in
| vsi dobri ljudje, ki bi sprejeli v oskrbo kako j siroto, in vsi, ki nudite kako zaposlenje, ste naprošeni, da javite svoj naslov na: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tjrševa costa 17.
d Tudi lovski psi se lahko vozijo s tramvajem, vendar morajo stati s svojimi gospodarji ua sprednjem stojišču, pa tudi vstopati in izstopati pri sprednjih vTalih. Za morebitno škodo, ki bi jo pes napravil, odgovarja seveda gospodar.
d Mraz, ki je nastopil za nekaj dni v začetku aprila, je napravil v mnogih krajih precejšnjo škodo,- Tako so v Mariboru in okolici prizadeti lastniki mareličnih in breskvi/tih nasadov, ki so se nahajali že v polnem razcvetu. Ohčtrlna škoda je tudi po vrtovih, kjer j so že presadili cčutljivo zelenjavo iz toplih j gred.
d Prvi velesejem prirede letošnjo jesen v Belgradu.
d Ljubljanski šahisfi so premagali bol-| grajske in si priborili s tem naslov državnega | prvaka.
d Delovni čas y državnih uradih je cd
| 1. aprila dalje določen takole: ob delavnikih j uradujejo od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne; ob sobotah pa cd 8 zjutraj do 1 popoldne.
d Spremembua voznega reda. Zaradi spremembe uradnih tur pri državnih uradih v Ljubljani, odhaja krajevni vlak (rezerva) Zalog—Ljubljana pričenši z 9. aprilom iz Zaloga ob 14.30, od Dev. Mar. v Polju ob 14.36 ter dospe v Ljubljano glavni kol. ob 14.45. — To spremembo voznega reda vsi prizadeti odobravajo in žele, da ostane za stalno. Kakor čujetno, namerava ravnateljstvo z majem uvesti pri rezervi še drugo spremeimbo voznega reda, to namreč, da bi rezerva, ki odhaja sedaj iz Ljubljane ob 12.46, odhajala že ob 12.20. S to spremembo bi bili zelo prizadeti številni dija-ki, ki imajo pouk do pol 13 in bi morali čakati eno in pol ure na redni vlak. Pro-sitno, da ostane v tem pogledu vse pri starem vsaj med šolskim letom.
d Jamo iz stare kamene dobe so ob priliki gradnje banovinske ceste odkrili v Njivicah pri Radečah.
d Običajno velikonočno zborovanje Slomškove družbe se je vršilo v Ljubljani 5. aprilu
lje. Ljubljanski trgovec 1» mogel n. pr. v najkrajšem času priti v katerokoli poljubno avstrijsko, nemško, italijansko ali drugo zapad-noevuopsko mesto. Upati je, da se bo razširil že letos letalski promet s Sušaka proti Dalmaciji, potem 1» imela Ljubljana iudi letalsko zvezo z južnimi kraji ob morju. Morda do bd že letos Ljubljana neposredno zvezo z Dunajem in Trstom.
- Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglianiu oči, razdraženih živcih uespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna .Frani Josetova. grenčico odprto telo in olajSa krvni obtok
nesreče
Takole zvoni cerkovnik v stolpu cerkve rNotre Dame« v Parizu, ki je znana po Hugojevem romanu in po raznih (iiroih. Ta cerkovnik ne vleče več trdih vrvi, temveč potiska na električne gumbe, ki spravljajo v tek električno pripravo.
in je bilo dobro obiskano. Prvo predavanje je imel prof. dr. Anton Gosar »O stanovski ureditvi države«, drugo predavanje o »Državljanski vzgoji v naših šolah pa šolski upravitelj l'ero Horn. šolski upravitelj Grad Janko je vabil učileljstvo na protialkoholni kongres, ki bo v letošnjih počitnicah v Sarajevu.
d Noto skupščinsko zgradbo dobimo. Gradbeno ministrstvo je zaključilo posojilo 45 milijonov Din pri Drž. hipotekami banki. Ta znesek je potreben, da se dovršijo dela na novem parlamentu, ki ga doslej kar niso mogli dovršiti. Prvotno je bilo za dovršatev novega parlamenta določenih 60 milijonov Din. kateri znesek pa se je zniža! na 45 milj. Din. Ker je posojilo že sklenjeno in ker so predračunske zneske že odobrila pristojna ministrstva, je sedaj gradbeni minister razpisal licitacijo, ki bo 30. aprila, in sicer za dovrši-tev gradbenih del, za katere je namenjenih 24 milijonov 618.470 Din. Nabava pohištva, vodovodna in kanalska dela se izvršijo pozneje. Rok za dovršitev del je določen do 1. oktobra 1935. Takrat morajo biti gotova vsa oddana dela. Ponudniki morajo položiti za ta dela kavcijo v znesku 1,230.000 Din, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. Ce bi podjetje, ki bi dobilo razpisana deia, do 1. oktobra 193i) ne dovršilo predpisanih del, bo moralo plačevati vsakodnevno kazen v višini 25.000 Din.
d 20.000 južnih boreev bo korakalo. Prvo nedeljo po pravoslavnih velikonočnih praznikih se vrši v Skoplju proslava 20 letnice prihoda prvih rekrutov iz južne Srbije v srbsko vojsko. Takrat bo korakalo po sko<peljskih ulicah 20.000 južnih borcev za osvobojenje in uje-dinjenje. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj. Ker so po vseh južnih mestih ustanovljeni pododbori za to proslavo, se računa, da se bo proslave v Skoplju udeležilo nad 50.000 ljudi.
d Na ljubljanskem letališču že urejajo vse potrebno za ponovno otvoritev letalskega pro. meta med Ljubljano in sosednjimi mesti. Letalski promet se letos prične 1. maja. K prej-Snjima dvema pegama na Zagreb in Sušak se priključi letos še ena, namreč na Celovec K dosedanjim letalom pa pride v Ljubljano se eno letalo, namreč nov »Šparian«, trimo, torno letalo z 9 sedeži. Po zvem s Celovcem dobi Ljubljana tako neposredno zvezo z Dunajem, Salzburgom, Monakovem, pa tudi iz Celovca s Trstom. Benetkami, Rimom in da-
d Kamniški vlak je povozil blizu Domžal do smrti S41einega Jožeta Znidarja, posestnika in trgovca s kožami iz Velikega Mengša. Tudi konja je ubilo.
d Požar za pniarom. Gorelo je pri posestnikih Ivanu Stalneerju iu Francu Nagliču v Krškem. — V vasi Brege pri Krškem so |>o ognju prizadeti poseslnica Strgar Urša in posestnika Barbič Janez in Račič Anton. — Pri Sv. Marku pri Ptuju so mučili ognjeni zublji 7 gospodarstev, last Jožeta Kostanjevca, Antona Zemljariča. Antona Kukovra in Marije Abran. — Trije požari so bili na Velikonočno nedeljo v širši mariborski okolici: v Janževem vrhu je zgorela Vurcingerjeva viničarija. v sosednji občini je gorelo pri posestniki Mariji Herič, tretji požar je izbruhnil na Stari gori pri posestniku Kocbeku. - Kozolec je zgorel posestniku Skornšku v Loknvici pri Šoštanju. — Lepo hišo je uničil požar posestniku De-beršku v Gaberskih pri šcštanju. — Ognjeni zublji so uničili gozdarsko hišo VVimlisch-gratzovega nadlovca Binderja na Veliki Njiivi pri Poljšniku. Zgorela so tudi druga stranska poslopja. — Iskra osebnega vlaka je povzročila gozdni požar v Sitarjevcu nad Litijo. Škode je okrog 4000 Din. — V Cogetdneih je zgorela hiša Jožefa Močnika, pri Sv. Trojici pri
N« otoku Quessant ob zapadni obali Bretngne je navada, dn žene, katerih raožje ie Z Plačat, občinskih davkov, gredo na roboto in tako plačajo davek.
N.i rimskem letališču Monte Ollo Sc vršile v prisotnosti Mnssolinija letalske vaje. llusso-lini je pregledal razne priprave na letališča, t preizkusil je tudi plinske maske.
Mariboru |>a gospodarsko poslopje posestniki Vinka Pe: ica.
Velik napredek v negovanju zob. Edsn najvtf-jih sovražnikov zob je brezdvomno zobni kamen -povzročitelj mnogih težkih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini slučajev z mehaničnimi ird-stvi, kar povzroča bolečine in izgubo časa. Sedaj pa ima oriljubljeni Sargov Kalodont v sebi dodjUl sulforicinolcata po dr. Braunlichu ter je dobil pojej svojih znanih odlik še eno neprecenljivo novo svoj-stvo, t. j. da odpravi zobni kamen in prtprfdi da se ne naredi nov. Pri tem niti najmanj ne ofto-duje zob. Ta novi dodatek v Sargovem Kalodonti predstavlja velik napredek na polju negovanj« »k
razno
a d Romanje na Trsat o Binkostih. Polovična voznina s posebnimi vlakom, biezplačei izlet z ladjo po morju na otok Krk. Prijave in ! vplačila se sprejemajo še do 25. aprila; pozneje se bodo oddajala le še rezervirana mesta, kolikor jih bo na razpolago. Romarski M »Preporod«, kjer so vsa podrobna pojasnila, pošlje vsakomur zastonj: »Sveta vojska«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17.
d Za svoji se oddasta dve devetmesečni deklici. Pojasnila daje zavod za zdravstv. zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ul d Karitativna zveza v Ljubljani (Marija-nišče) prosi za priglasitev dečka. 12—14 let starega, zdravega in pridnega, ki bi ga sprejela Ivoljša hiša ,ia deželi. Najraje siroto.
t! Duhovne vaje za dekleta bodo na "al1 Loki to pomlad samo še od 5. do 9. maja.-Marijin mesec vas vabi, d« se prenovite v ljubezni do božje Matere in do njenega Sina. P«-
£lase naslovite na: Dom Brezmadežne, M«'8 okn pri Ihanu, p. Domžale.
d Romanje k Mariji Bistriški in iz'e< Zagreb. Dne 2. in 3. junija bo priredilo trdnostno društvo »Jutranja zarja« iz Celja romanje k Mariji Bistriški in izlet v Vozna cena za vlak iz Dolnje Lendave 40 Ui", iz Ptuja 45 Din; iz Celja 45 Din, tja in nazaf Udeležilo se b« romanja blizu 5000 kvantni«?' posebno veliko kmetov, očetov in delavcev. «» romanju ne bo nihče užival opojne piF? Hrvatje pripravljajo lep sprejem. Kdor se b« romanja udeležiti, naj piše na naslov: Pr©'«" Lojze Pavlič, Celje, poštni predal !-<» .
Za srce, ledvice, kamne, želodec, letra, »»•' rne žleze in čiščenje krvi je vendar najbolisa »" prirodna Radenska slatina. Zahtevajte z dopiW'( brezplačno broSuro o zdravljenju in prospektt«, pahšče ki zdraviliiče Slatina Radenci, Slove"i
Nekaj o vojaški shsžhi
V nasledil j em navajamo nekaj iiHvo<lil, ki bodo prav prišla onim, ki imajo opraviti z vojaškim službovanjem, zlasti onim, ki mislijo, du jim gre pravica do skrajšanega roka.
Vojaška služba traja pri nas xa one, ki služijo tako zvani polni rok, pri mornarici in Urakoplovtrtvu 24 mesecev, pri pehoti, topništvu itd. pa 18 mesecev. Dijaki, ki niso napravili 'izpita za rez. častnika, služijo 14 mesecev. — Skrajšani rok 12 mesecev služijo pri zrako-piovstvu oni, ki imajo izpričevalo o izpitu v 'pilotaži ali za pomočnika zrakoplovnegu mehanika. Samo 9 mesecev služijo oni, ki so napravili v kadru izpit zu rezervnega častnika. Bogoslovci služijo 6 mesecev.
Pri odmerjanju raznih olajšav v vojaškem službovanju se upošteva družinsko stanje v času, ko so rekruti spoznani za sposobne.
Navajamo nekaj primerov, ki naj za posamezne slučaje pokažejo, kako ee odmerja doba vojaškega službovanja:
1.	V družini je samo oče (stari oče ali stric), star 59 let ali mlajši, rekrut je prvenec in ima skrajšani rok. Ako je oče (stari oče, stric) nesposoben za delo ter plačuje neposrednega davka 120 Din ali manj, je rekrut kot hranilec oproščen. Ako plučuje več davka kakor 120 Din, služi skrajšani rok. Prvenec je najstarejši mladenič, ki je prvi dorastel za nabor v družini, ker so starejši mladeniči v družini pomrli, se oddelHi v zakonskem roku in aa zakonit način ali pa jih sploh ni biiio. V času nabora ima lahko ali ne očeta. Ako mu je oče umrl, a živi še stari oče (stric), potem je on tega prvenec.
2.	Družina: samo oče (stric ali ded), ki je suu 60 let ali več, neposredni davek je 120 Din ali manj, rekrut je hranilec in je oproščen služIle.
\ Družina : samo oče (stric ali ded), ki je star (iO let ali več in plačuje neposrednega davku več kot 120 Din. rekrut je prvenec in (luži skrajšani rok.
4.	Družina: od starejših članov družine rek ni to vari samo oče (stric ali ded), ki ima 59 let ali je mlajši, rekrut pa ima mlajšega brata od 1" do 19 let, potem je rekrut prvenec in »luži (jolni rok. Ako je oče (stric ali ded) ne-tposoben za delo, služi rekrut kot prvenec ►Krajšani rok ne glede na višino davka.
5.	Družinu: samo oče (stric ali ded), ki ima
KRIŽEV POT
(Nadaljevanje.)
V onem trenutku, ko je Gilbert spoznal
I^ievarnost in težavo rešitve, se je začel ozirati »koli sebe, da bi našel kaj, s čemer bi rešil ženske iz nevarnosti; v taki obupanosti mu je bila vsaka izgubljena minuta neizrečeno dolga. Zraven njega je stal molče njegov oproda Dunstan; očividno se ni dosti zmenil 211 'o, kaj se je godilo, samo njegov mrki in mirni obraz je bil nekoliko bolj odločen in pozoren kot po navadi; in dasi so njegove nekoliko stisnjene nosnice pričale o notranjem nemiru, tega skoraj ni bilo opaziti. Gijbert je vedel, da se mu je na obrazu izražala velika prestrašenost, in ko je zaman Poskušal, da bi našel pomoč, ga je nenavadna hladnokrvnost njegovega oprode kar vznemirjala.
»Tukaj stojiš,« je rekel Gilbert nekoliko »sorno, »kakor bi ti ne bilo kar nič na tem, la mora tam v gnječi tristo najlepših in naj-Pogumnejših francoskih žensk najti svojo »mrt in ,ja mi Angleži ne moremo ničesar st°riti, da bi jim pomagali.«
Dunstan je vzdignil oči in pogledal svo-
gospodarja, ne da bi vzdignil glavo. ni ni ta,t<> vseeno kot kralj«, gospod,« e odgovoril in samo z enim prstom pokazal roti gruči dvornikov, v kojih sredini se je ™v razločno videl mrzli, bledi obraz kralja, "ancoska mu lahko pogine tik pred očmi,
» let ali manj, ter mlajši brai od 15 do 16 let; rejerut je prvenec in »luži skrajšani rok. Ako bi za času prvenčeve službe mlajši brat dopolnil 17 let in bi oče (stric ali ded) ne dopolnil hO let, mora rekrut služiti polni rok; aiko bi pa oče (ded, stric) v tem času dopolnil 60 let, pripada rekrutu skrajšani rok.
6. Družina: oče .(ded, stric) ata,r 60 let ali
Pelo m pogin le naporno
Naporno je pa tndi pranje. »PERIONc pralni prašek Vam to delo olajša.
Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu, ki Vas bo rad postregel Vaše perilo bo po pranju snežnobelo in še boli trpežno.
samo da bi molil namesto, da bi vzdignil roko za življenje drugih.«
»Midva prav tako ne moreva pomagati kakor on,« je odvrnil Gilbert skoraj srdito in se nemirno premikal v sedlu, ko je čutil, da ne ve, kaj bi storil.
Dunstan ni takoj odgovoril; nervozno je z ostrimi zobmi grizel eno stran spodnjih ustnic. Iznenada se je sklonil in pobral nekaj, ob kar je zadela njegova noga. Gilbert se ni zmenil zanj.
»Želite odvrniti množico drugam, da nastane prostor za kraljico?« je vprašal.
»To je, dal« Gilbert je vprašajoče pogledal oprodo, dasi mu je bil glas osoren in malone srdit. »Saj vidiš, da ne moremo narediti pota skozi množico,« je pristavil in zopet zrl nemo pred se.
Dunstan se je mirno nasmehljal.
»Stavim svoje življenje proti novemu jopiču, da lahko naredim, da se bo ta množica začela sukati kakor vrtavka,« je rekel. »Priznam pa, da vi tega ne morete storiti, gospod.«
»Kako to, da ne?« je vprašal Gilbert in se pri tej priči sklonil, da bi bolje slišal. »Kaj moreš in znaš storiti ti, kar bi jaz ne mogel?«
»Nekaj, kar ne bi mogla plemenita kri nikdar storiti,« je odgovoril oproda nekoliko bridko. »Ali dobim nov jopič, ako rešim go-spico Beatriko in — francosko kraljico?«
»Dvajseti Vse, kar hočeš I Samo hitro naredi--«
več, in mlajši brat od 17 do 19 let; rekrut je
prvenec iu služi skrajšani rok.
7.	Družina: ded ali stric, 59 let starosti ali manj, oče pa na primer 40 let, oba sposobna za delo. V tem primeru so ugodnosti Bledeče: n) ako oba, to je ded (stric) in oče nista služila polnega roka, služi rekrut kot prvi v družini polni rok; b) ako je eden od njiju, n. pr. ded (stric) ali oče nesposoben za delo, gre rekrutu skrajšani rok; c) ako sta ob« nesposobna za delo in ne plačujeta neposrednega davka nad 120 Din, služi rekrut skrajšani rok; č) ako plača neposrednega davka 120 Din ali manj in je sjKisobiiost za delo kot pod c), se smatra rekrut za hranilca. V vseh teb primerih se mora razumeti, dn nt v družini sposobnih mladeničev od 1? do 19 let.
8.	Družina: ded (stric) 60 let ali več, oče pa na primer 40 let. V tem primeru so ugodnosti sledeče: a) ako je oče sposoben za delo, pripada rekrutu skrajšani rok; b) ako je oče nesposoben za delo in znaša neposredni davek čez 120 Din, pripada rekrutu zopet skrajšani rok; c) ako je sposobnost očetova kaikor j>od b) in znaša neposredni davek 120 Din ali manj, je rekrut hranilec. Tudi tukaj se smatra za primere pod b) in c), da ni v družini sposobnih mladeničev od 17 do 19 let.
9.	Družina: samo mlajši brat (brat) rekru-tov od 17 let ali več; rekrut je prvenec in služi .skrajšani rok.
10.	Družina: samo starejši brat rekrutov i/.pod 60 let), sposoben za delo, rekrut služi polni rok. Ako je brat nesposoben za delo in znaša neposredni davek čez 120 Din, pripada reprutu skrajšani rok. Ako pa se plačuje neposrednega davka 120 Din ali manj, je rekrut hranilec.
11.	Družina: samo ženske in moški izpod 17 let; ugodnosti so sledeče: a) ako se plača neposrednega davka več kot 120 Din, služi rekrut skrajšani rok; b) ako znaša neposredni davek 120 Din ali manj, se odloži rekrutu služba skrajšanega roka, dokler za njim najstarejši moški ne dovrši {7. leto. Toda to odlaganje traja lahko samo, ako dopolni ta najstarejši moški 17 let do rekrutovih 25 let, v nasprotnem primeru se rekrut osvobodi kot hranilec. —
(Nadaljevanje prihodnjič.)
V vsako hišo Domoljuba?
Dunstan se je zopet pripognil in pobral nekaj izpod nog.
»Samo preprost človek sem,« je rekel, ko je stal zopet pokonci, »vendar lahko tvegam svoje življenje za žensko kakor vi; ako pa se mi posreči, bi rajši dobil kak meč kakor kos nakita.«
»Dobiš še vse več nego to,« je odgovoril Gilbert in spremenil glas. »Toda ako zares veš, kako bi jih rešili, ravnaj, za božjo volje, hitro; skrajni čas je že.«
»Z Bogom, gospod.«
Gilbert je čul te besede; med tem pa, ko so mu še vedno zvenele v ušesih, se je Dunstan pomešal med oprode in viteze in se mu izgubil izpred oči
Ni še minula ena minuta in že se je divje vpitje razlegalo po zraku, srdite besede, ki so jih tisoči morali slišati, in tudi ako se ne bi venomer zopet ponavljale.
»Kralj nas je izdal! Kralj je izdajalec križa I«
V istem trenutku je kamen odletel iz gotove Dunstanove roke in zadel kraljevega konja med očmi. Visoko se je vzpel bojni konj; preden pa je bila njegova glava v prvotni legi, je Dunstanov divji krik iznova pretresal ozračje in drugi kamen je zadel kralja samega ravno v prsi, odkjer je odletel v sedlo in odtod na tla.
»Kralj je izdal nas vsa! Izdajalec I Izdajalec! Izdajalec I«
Nikdar ni bilo prestrašene množice, ki ji
jo vpadlo srce zaradi neke nerazumljive slut«
PO DOMOVINI
U zagrebške torbe (Zagreb)
To pot najdete v tej zagrebški i, i Glasbeno Matico« iz Ljubljane. Nj £ ^jj
(t
ve *((
n
Povodom pisave zagrebških »Radniških aovuu in ob priliki napada poslanca Kova?« v narodni skupščini na »klerikalizenu, priob-čuje sarajevski »Katoliški tednik« sledeče:
>Pa kaj je to, klerikalizem? Mora! bi biti rt-iui, kjer vlada duhovščina nad narodom in nad vsem njegovim življenjem. Duhovništvo si je prisvojilo oblast tudi v svetnih zadevah ta zdaj fantje in paSuje po mili volji, kakor ouo hoče,..
Vprašanje je. »li je tak klerikalizom sploh kdaj obstojal. Končno je glavno, da ga danes iti. Nikjer, a najmanj pri nas. Naši škofje ne drw svojih rok v	druge vr-
ste ljudje so. vsaj iigleda tako. boij gibčni \ tem poslu. seveda, če smemo verjeti tistim, ki pišejo časopise, in temu. kar pripovedujejo
Pri premogovnih i« gozdarskih podjetjih. kjer nekaterim >:wi<v cvete c. ni -popov , ampak boljši »ve. švski, oj ujih. Propadle banke, bi so požrle narodu milijone, niso bile pod farškim pro-tektoratem;. J« neben	n: prišel, da se ;
pokloni krriikali.-mu prej. ko
N smo se duhovniki iaUari-fcadtrali ue v parlamentu. ne ua vseuoiliščh. ; iv< tudi ne ua v tsokih upravnih mestih, v »n avtomobilih Največ aas je po vaseh, kjer ai ne ceste m ne avtoraobila. Tisti, k: *traš:K> « klerika-K.':nom, saj »ar: najprej pokažejo, kateri med naših duhovnikov .v st pridobili bogastvo ia lepo službo s >.o;::u -kierikaUauoa: iu s slerabo vere v sebične in posvetne cilje
W
Pazite, Rim se sin
kost Takole 200 slovenskih pr ve v „tav

Te dni so priobčili belgrajski časopisi v est o poneverbah in sodbi nekega Hranisla-va Tomioa. 2e prej je bil obsojen ua 15 let težke ječe, ker je ubil svojo ženo. Obtožen je bil dalje radi nasilja nad enim dekletom. Pozneje je osnoval »zavod za versko književ -nosi«. Naročnike svojih mali h knjižic je zavaroval za življenje od 5 do 150 tisoč dinarjev. ; Tvrdko »Hromost je ogoljufal za 10.000 Din. Pole« tega je izdeloval potvorjene krstne liste . in zagrešil še celo vrsto drugih kaznivih dejanj. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece za- j pora. Državni tožilelj je podal radi prenizke j kazni ugovor. Ta Hranislav je izdal lani knjš- j žico > Pazite. Rim se širii, v kateri ostre napada papeža, katoliško Cerkev in sv. Antona.
k Za mesti miinik priporočajo cerkvenim oevskin-- t borom »MainBt poje«. Štiri Maricoe pe- < imi ia oeUoi Aor r orftemi Zloai A- Fr. Ks. 1 Labcan. Zalotite Prsih« sv. Mohor;« v Ce.-.-j Čira p.jr;:Us.-c u ude Din 9. za ne ude D:o 12 Posamezni glasovi ?ji ude Dtn 3- rs neodo Din 4	>
6 zvečer ko bodo priredili v zagreblkir;M cerkven koncert. - Te dni na- Je bu:j, 51 prevetrila. /ensKe_ so skusile, -la kiobot•! vedno za dobiček! Kar odnesla t-a jim ... k' -"j Pa ni imela težkega dela, ker imajo idijuJ bučke samo na uho prislonjene. Je pa | dična* imela zato večji opravek, -h ga je Ji ujela. Da, burjo smo imeli, pa sonca tudi i je bilo veselje in pomlad je ic kar ril? zeleno streho vsepovsod. Vsakuv: ,tnih šala'i motovivec se dobi na trgu kolikor hočei i, bolk je začelo pa zmanjkovati Po 6 ~j),t ' komaj dobe So pomaranče kit ceneje t jajca' Nič niso dražja kot čcbs!ž. ki i( ie tri dinarje ce! hrvaški ce«. —	'',flI.
sejem je pred vrati. Vrši so konec ~teg4 Znižana železnico, znižan traaivaj, teatm k cirkusov vsake sorte. Kar pečeno pUko » ^ kruh je v Zasrre-bu poceni, pa .-<■ bomo tidet — Skoraj neopaženo se je pomaknila ? preteklost triletnica, ko se je na bet.-, nedrij« pni vršila /o Slovence služba božja pr. *t. fc Trd; iu počasni so bili počet k i.	st. Rti
lepo napredoval, tako da nam j? di-.t* Ic wj trikrat premajhen. Komaj za V* '.j kH v raj večji >ti«ki bi imelo prostor.s	s»
bere. da je ves grič poln. ><-• ..,mo B tudi zunaj cerkve prav pri na-: — kadir i prostora v cerkv:. •
Ali pljučne bolezni oidra¥iji¥t!
S !?:■ vašaias Tprašanjea! s- bavijo vsi. ki trpe u astmi, katarju pljačatk rrtitte«, ia«ur*t«B kaslj«, oiiaiei *. 4*lx«rajai kri»»i»4ti ia tripi. ca do sedaj ie mo našH zdrav..«. Vsi uki
bolniki dobe od cas
Iu*««* s
te m i« r»> 5i. cr «»A Cmam ti". Da ;»SF,JM »Mi« sia-^s.	to ijj -1
->a 1-JT s -.ztmm ni,n
i td-i*mtk IS rod« m taakm. o t«xsi ,AB se afabu »cStrt :ržn». ■t	tpocraS	&ai«ara. mm h vfi.otK'i w rntuivt iz
: mssi -	trcia .tute: j« »aso iaeamiai ten» i
OiciT-iij Ki 5tan»ir»iT«	scit«. iimfttka «!«'ea« S &r. HK od 11 XT sSE
s-vrii.i. v »Aiemu čh bii: oni ize.ib-Jjeui. «is >; '.'.o bi oprijeti ttoper »voje kliot: .Isdajaiev: Pr^lea je .! Dur.star. i^ki-ii. SO p podi i iutv-	niso sv-
icaii uiti po ;a»ua uiti po obnuu; >a driiii kataea ie v.i dosegei	cijb. ko jo b
krvail v dru^o sa»« tooUie. s «ti«Bjetuuu usiakatai in	» osi«j«x- eaoiolt-
Opntvil jo svoje dek? ia je v«deL iaj st a« j* utftgauo ijp.niiu. ako bi p pouie;« jsali. TcdA tikcb «« ci laieml susj. Hinp so jO s?daj otvroii s vsdao aarAščajod? sikv proti kralja ia atxv> K bite. k: kJJBecjaii h. :islrysii m	BU-:
pa tudi K-jjpj dru^ib. siire^ ic

k. so « sb?»U okji; ajef*.
pdpr»vIjiecL. da £ j>iw.i aej*et	s,.
tr. \te4i-jat	i>i treail.
» fetš betev-i Secsti poaabijeo; m kralj -.a r^v.vv-1 vv^k«. pva»<a. vse	vc^s« ut
krii*	» vse « pcsaStu a^žje
uporu ca eai ir.	tsa dr-cp straai.
OsjTOsasa	Ijcdi » je. po€išfcws,i ;4
stlajtfilk v-iUU suif^ t« p«i«iii» krapa is <®ei. ki kk st»K kt*blk d* Sa»ukss.L.i cj, vižje	\	^^
^ Hfiaja. it bi mti&i t*m tevvv^ aBftoj J*to. je ira^sM aov,
f"^ <»	je patisk ca ;ai
limi:	>isii^fee< jc
4» tat kake? ton? «L>iks. pcejs.*--a » t.JasiS	vjasi
r^	p^MvljtBl	in ,->.
fi«	afcjMj su	is* r,^
vseasi s-to i-.soči.	ustnico -•» bi upreg»-
vorilo .•enjeuih besedi. Eie*ao»- j-» videli, kako sc- so kralj ia njegovi spreialjevalci s goiioi taeče®! v roki premikali sred; klopčiča. SUMU fe šaljivo	ia liaičijiv, stro?
p-.v>i je sil sa ^koliko čisa v njoaih očeii. Zavedala s>? je. da jo bili obdotiitev kriva, da je bila preveč pnuaa. ds . ime a količkaj poajena ia pašleojake; toda svT^a siiprc« saato iaradi Sega. ker mu j? kakš«ea biauifi	alučati :ako	v
obraz, le saradi ai-:či v.i posestev, ki so bila večja :d cjegovit. in sari-ii velike prdjublje^t: nwd '.; ^ - sakffc* $j aškdatr ci sssegel p-nd-.-^-ife. w v jvo.^r :r'a r.a=j ko« =4 aaw-a-ja -msi kra-'-r--?-a. ki jo bCa r.:-:;« t tsjim ejesa Nfdasta prešla. U posaViU s' » bik za cilj sv h ji. da s* pi	-e"t- u
c-asa. je aii w s« « tačei« :c=;jtai s;^ i >» »a.o Kiiri «-r bdo
m k bil čudi: kocjj z«ksuet<k č "-esk
pa so v^čm liliji g i KWife ^
^ ^ » ^	MM.V,
« 3KVU ie	:r.-£ Sr":®^.
Ud^ia jc. tu: s: si -.-«{ fca i p-r :
ia kako so * jun. at^ž..«
va v«ao	riD;r.„
^ ^ ^	e-j „ , e / :
Zda; je bilo dovolj p.v j. . r-oikest drle proč od njo, se širite ko: reka, « •■ delile ob griču, kjer so naletele os aečeo lesov, in hitele po levi in desni . bregu. Kraljica go je ozrU naia;. >i* w * deli. Katere dvomite so ji najoiii;-?: mrla j« svojo zastavonošo Ano. ki jf -fia truda s svojim	v
nk njo je jeadila Beatrika na -.-konju, ki jc bil sk«r prevelik u.: ,-:■- s Pf očivhino vodila 1 ueaavadn.' '•' • Biima. ia bieda: njesa majhna, o-rtbua -i >i oda .	ki ai vidi
k:: tm ribiški mre«.	.■ .-»avoji
deksi tiirital vihrajoč ••U^iuK: iel»i| :	i:- ji ra~ - .
if'.id. pa ft	sicbTE-? gP
Oč: dvorske sc i« «ečaie : iašarei«. Kratjk.-aa <te«r,ka « r p:«ksw»
-»..sošo je lavihtcla f - . & . :-a5-:.ka konja ".s.	s-: >-•- - š14*9.
ami ter isklk-ala ajiai. k. Ii3'!l Frassraeisje! Dnioal Jc
1	Pic	j
<c 'i! vaw sda-
poia-rjc je .s*''-s,!.:-!'.-.;,« priti maflfiri; ELf ~ ■r-iri.s Kjuaj; -di« jc	prfd ««
.. j.-: »livrd^ajeao. Tik ia .i,- r •i.-:? ucm 51 je počival mi	^
»a jc tašča vukBjcao f:---«*^. ' 't" suat ne ako. da je irse-t ■ sS- Vsravaaaut je sedcia s	- ■ S(J.
isti *	diru. a sauiV*^
-t
a t f
smel	ad&rtim! srnini

(Dol pni Hrastniku.)
V petek 6. aprila so bila v naši lani polja prazna čeprav jc bilo tako lepo pomladansko jutro, ka-Ji^r Šc nobeno leto«. Tudi v cerkvi jc bilo ta dan več ljudi, kot marsikaitero nedeljo ali praznik,
§ Spremljali 6mo k zadnjemu počitku vrlega moža tlaf(f korenine Jakoba Draikslcrja, kd je bil spoštovan daleč naokrog kot vzor poštenega slovenskega u krščanskega kmeta. Pokojni je bij celo življenje onižen, skromen in dejaven kmielič, ki se mi ni-Ijcr silil naprej, ra.zen pni delu za čast božjo in pri ikazovanju del usmiljenja svojemu bližnjemu. Ce-a-av ni bil javni delavec, ga je vseeno poznalo in do imelo devet ieia naokrog. In ko je pri odprem grobu jemal od rajnega slovo Anton Brinar, bili solzni tudi oni, ki jim Tomčcv stric ni bil sorodu. Pokojini je bil desna roka irakralneniu župniku, ko se jc gradila župna cerkev. On je organiziral vsa romanja, odkar pomnimo, on je sprejmi! k večnemu počitku tisoče faranuv in znal z v '/srce segajočo besedo tolažiti preostale. Svoji veri, ajarodu in kmečki grudi je ostal zve.st celo življenje. — Bil pa je ta dan tudi praznik! Ob njegovi mirti se je namreč pokazalo, da naše kmečko Ijud-tvo še zna cenili in spoštovati ljudi in delo, -ki ga fsvel ne obeša na velika zvon. — Bog daj rajnemu ni mir!
Smrt.
(Prevoje.)
Dne 7. aprila smo spre mili na za-.ln i po i i otekla p c r i h 11 |i rc s k r b Ljeni Ii o t tek Jožeta Za>;ca iz Prejo , p, (1. Šeraka, ki je umrl v najlepši moški dobi J9 lel. Pela žena ni prišia nepričakovano, saj je V.ehal že več let na pljučih. Zdravniki so v bolnici poskusili vse, da bi ga rešili, a vse jc bilo :aman. Rajni je bil dober mlekar kaikor tudi izvršen čebelar. Večni mir in pokoj njegovi duši, nje-Jovi že&i-vdovi pa želimo pomoči od Boga, da bo lo.jia prav vzgc,;Hi svoje otrobi če J
Kcgulaeija Sajevca,
{Dolenja vas.)
Kakor hitro so poskušali z regulacijo Sa-evea, smo opozorili poklicane ljudi, kakšna ne-iarnost lahko nastane ob povodnjih za naša jolja, ako se odpre pol novemu vodovju na naša tjive in travnike. Nedavno je bila voilonravnu ibravnava na licu mesta, katere se je udeležilo sad sto mož, ki so pokazali, kako važna zadeva ie regulacija za našo dolino. Komisija sc jc
_______naravno__________
uporabljajte,.Planinka-zdravilni čaj Bahovee",ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje. da je „Pianinka -zdravilni čaj Bahovee', ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne seslavine. dober regulator za čiščenje ■ Seat do dvanajst-tedensko zdravljenje s .,Planinka zdravilnim čajem Bahovee" aeluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh .sledečih boleznih: 111 slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici J in slabosti, obolenju na hemoroidih in boienni jeter. „Planinka-zdravilni čaj Bahovee' pospešuje apelu. Zahtevajte v lekarnah samo pravi .,Pleni«!«l-t«j ttailOVCC", ki se ne prodaja ocijino, lemvec samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20'—, s proizvajalčevim napisom:
tebam«) Mr. Bahovee. UMHfana, Kongresni trg 12
od 9. 11. 1933
lahko na lastne oči prepričala, da so naše zahteve upoštevanja vredne. Bila jc ravno poplava, jnzenerji ko osupnili, ko so videli množine vode. Dosegli smo toliko, da je komisija odločila, da se Sajevec ne sme regulirati brez izdatne pomoči /a naša polja, da sc tu onemogočijo po-vodnji. Tako smo tudi mi trdili. 7. regulacijo je treba začeti spodaj pri Mozlju, da bo imela voda kam odtekati, ne pa obratno. Naš mladi g. župan Hribar, ki je krepko zastopal interese svojih občanov, zasluži vso polivalo.
Občinski dom.
(Ježica pri Ljubljani.)
V nedeljo 8. aprila je večina našega občinske,ga odbora sklenila, da kupi Bergantovo hišo iz Sto-žic, v katero naj bi- se preselila v teku enega meseca občinski uradi. Proli nakupu jc glasovalo devet odbornikov, katerim se omenjena hiša ne zdi primerna za občinski dom predvsem iz treh razlogov: 1. ker leži malone na robu občinskega področje, 2. ker prostor, na katerem stoji, ne nudi nikakršnih možnosti za povečanje doma, in 3, ker je predraga. Večina občanov ne odobrava nakupa in bo vložena, kaikor čutjemo, zoper nakup pritožba.
Osnutek občinskega proračuna.
(St. Križ pri Litiji.)
Dne 27. nj&ica je imela občanska uprava pod žuipauovim predsedstvom sejo, na kateri je sprerje-la osnutek občinskega proračuna za tekoče leto. Stroški so sledeči: županu, tajniku in slugi bodo plačali 21.300 Din, za potnine občinskih organov
1000 Din, za občinske pisarniške potrebščine 1500 Din, nagrada občinskemu blagajniku 2000 Din, občinskim svetovalcem 1000 Din; skupaj bo torej porabil občinski aparat 26.800 Din. Spreijel se je v celoti proračun šolskega odbora, ki r.nasa za šola Sv. Križ 19.026 Din, od tega odpade za šalo v Čatežu 1455 Din. Potrdil in sprejel se je tudi proračun za šolo na Dolah, ki znaša 16.319 Din, od katerega odpade za šolo v Št. Juriju 3177 Din. Skupaj znaša šolsko breme 35.345 Din. Občinske ceste, pota, mostovi so p-a v naši občini po mnenju občinskih očetov v dobrem stanju. Za vzdrževanje istih so določili le 100 Din.
Gospodarske vesti (št. Jošt nad Vrhniko) Kakor lansko leto, tako se je tudi letos vršil pri nas gospodinjski tečaj, ki je bil dne 25. marca z razstavo ročnili del iz tc šole zaključen s prav lepim uspehom. Tečaj je obiskovalo osem deklet. Vodila ga je g. Krkoč. — Tukajšnja Kmet. liab. in prod. zaAnga, ki je do zadnjega časa fioslovala kot podružnica Kranjskega kmet. društva, je začela samostojno i>oslovati. Za poslovodja je nastavljen tajnik t trk. posojilnice g. Žakelj Jakob, od katerega pričakujemo, da bo vodil našo mlado zadrugo preko vseh ovir v dobrobit in splošno zado-voljnost naše okolice. Kolikor slabše čase doživljamo, toliko bolj nas kliče potreba po zadružništvu. Kmetje! V zadružništvu je vaša rešitev! je klical veliki Slovenec rajni dr. Krek. In ta klic. naj tudi za nas i,e bo glas vpijočega v puščavi.
rika kakor pero v vetru drvela na svojem ve-ikem rjavem Ogru, ki je dirjal kakor vihar : nazaj položenimi ušesi in rumenkastimi mladimi zobmi, ki jih je kazal pod drhtečimi Ustnicami. Izmed vseh tri sto dvornic jim ni sledila niti ena. Ostale ali niso razumele kra-jieinega povelja ali ga niso slišale, ali pa ni-io mogle brzdati svojih konj ali so se zbale. Te tri ženske pa so jezdile proti druhali, ki je i>ila zdaj kakih štiri sto korakov daleč.
Jezdile so naravnost naprej, ne da bi velele in se pobrigale za to, da so bile same, ter zavedale, kako malo premorejo tri ženske »roti lisočem. Toda ljudstvo je čulo peket ve-ikih dveh konj, udar kopit lahkega arabca pa e odmeval tako hitro in neprestano, kakor !>rsti plesalke, ki udarja po tamburini. Nn itotine oči se je oziralo nazaj, da bi videle, Tjdo jezdi tako urno, in tisoči so obrnili glave, a bi doznali, zakaj so so drugi ozirali. Ko so « ugledali kraljico, so pritiskali na levo iu esno in ji delali prostor, deloma iz spošto-a"ja do nje, še bolj pa iz strahu za samega 16 Daleč gor na dvigajoči se planjavi se je lr«p polegel prav tako hitro kakor se je bi! a<el; vojaki so se osramočeni umikali in "'logi so si skušali zakriti obraz, da jih ne bi "n spoznali. Veletok človeških bitij se je raz-.el'l pred hitro jezdečimi ženskami kakor se azprsi pred severozapadnikom pozimi gora loh ':l krali'6in belec je hitel kakor svetom žarek med dolgimi oinuhujočimi črtami "vjib obrazov in lesketajočega orožja.
Kraljica se je zaničljivo ozirala na vse
strani, ko je divjala kot vihar, in zavest moči ji je umiril užaljeni ponos. Še vedno so se odpirale vrste in še vedno je ona jezdila dalje. Toda pot, ki so ji jo naredili, zdaj ni vodila naravnost proti kralju. Množice so bile gostejše in ljudje so se umikali, kakor so se pač mogli; jahačke so morale slediti odprti poti. Iznenada pa je bilo pred njimi konec pota in sicer prav tam, kjer je vsflujoča pokrajina padala v kakih štirideset čevljev globoki strmini naravnost navzdol k jezeru. Poslednje glave množice, ki so stale blizu lega prepada, je bilo ob bledem obzorju razločno videti. Kraljica ni mogla videti jezera, zavedla pa se je, da jo je tam na robu čakala smrt. Njeni dve spremljevalki ste se ozrli preko nje in tudi spoznale, kaj jih čaka.
Eleanor je mirno potegnila desno stran uzde, da ne bi pripravila spremljevalki v nevarnost, se uprla v globokem sedlu nazaj in na vso moč potegnila vajeti. Njen vranec, vaje., njene roke, bi jo bil ubogal; s tem bi mogla tudi ustaviti velikega Beatrinega Ogra, kajti njene roke so bile močne kot bi bile moške; arabec pa je bil vajen samo arabske uzde in globokega božajočega arabskega glasu; pri prvem nategljaju okrutne francoske brzde pa je konj vrgel glavo kvišku, jo obrnil v stran, ujel jeklo med svojimi zobmi ter s podvojeno hitrostjo zdirjal naprej. Eleanor je zaman poskušala zasukati konja v stran.
Kraljica je prebledela, vendar so bile njene ustnice in oči mirne, ko so zrle smrti v obličje. Za njo je Oger v strašnem dim metal
pesek in prst visoko v zrak; Beatrikine drobne roke so bile ob neprestano udarjajoči uzdi, podobne belim mušicam, v njenih očeh pa je bil brezupen pogled, podoben skoraj smrtnemu nasmehljaju. Samo močna ženska iz juga je očividno še vedno brzdala svojega konja, zmanjšala njegovo hitrost in zaostala nekoliko za onima dvema.
Spričo velike nevarnosti je množica utihnila in skoraj dihati ni upala; mnogi možaki se prebledeli, ko so videli ta strašni dir. Toda nikdo se ni ganil.
En hip, dva hipa, trije hipi, in v vsakem hipu dva koraka; divji peket konjskfh kopit je oznanjal konec življenja treh žensk. Dir je mogel trajati le Se toliko časa, da bi človek lahko štel do deset.
Gilbert Warde je izpočetka skušal priti bliže h kralju, kmalu pa je uvidel, da ni potrebno, ker je bil že sredi plemenitašdv in vitezov. Radi tega se je obrnil nazaj, da se z nekaterimi najbližjimi možaki postavi proti množici; s ploščino svojega meča je odbil nekoliko udarcev z meči, ki so jih nekateri potegnili. Ranil pa ni nikogar, kajti vedel js, da je bilo vse zgolj blaznost, ki mora kmalu Je-njati in ki jo je treba odpustiti.
Prodajamo na obroke
Milit pUMMblfet 28
Sprejmemo potnike! Sejmrator pogini preda! SOTi LjnfeJjajsa,
RDEČA
(Nadaljevanje.)
Klaverno življenje je pa živelo zadnjih deset let zmerno komunistično, to je socijalistično gibanje. Obdržalo se je prav za prav le v Sloveniji in nekoliko tudi v Vojvodini ter na Hrvaškem, toda še tu je životarilo b>-ez prave vsebine in sodobnega programa. V Sloveniji so onemogočali njegovo notranjo konsolidacijo zlasti neprestani notranji spori, po večini osebnega značaja m pa stalna breznačelna ljubimkanja s svobodomiselnimi kapitalističnimi skupinami." To je delavstvu moralo ubiti vsako vero v iskrenost gibanja, ne glede na to, da je čas že davno prehitel zastarele marksistične programe, ki preživljajo danes usodno krizo po vsem svetu. So pa vendarle tudi pri nas še tisoči ponižanih in razžaljenih, katerim je marksistični komunizem vseh smeri vkljub propadanju marksističnega gibanja še vedno nekaka blagovest, od katere pričakujejo odrešenje iz sedanjih stisk in bede. Ali jo jim res more kdaj nuditi? Poglejmo!
II.
Komunistična Rusija.
Kar smo povedali doslej o komunizmu samemu, so bili le programi, načrti in stremljenja. Zavladal je le, kakor smo videli, spomladi 1. 1871. za tri mesece v Parizu in uvedel tam pravo krvavo strahovlad o. Če so nasprotniki komunističnega gibanja pozneje kdaj očitali marksistom, da odklanjajo »komunistični družabni red*, kakršnega so v praksi pokazali tedaj v Parizu, so ti ogorčeno zavračali tak način kritike, češ, da tam niso viadali resni komunisti, temveč navadna drhal, pravi koniuiistični družabni red, kakršnega zahtevajo resni marksisti, pa da bo prinesel srečo, zadovoljstvo in blagostanje vsej človeški družbi. O programih, zlasti gospodarskih in socialnih, je včasih res težko razpravljati, dokler se ne uresničijo, ker pomenjajo navadno !e ugibanja. zato je bilo tudi o bodoči komunistični državi težko govoriti, dokler nismo dobili njenega resničnega vzorca. Sedaj ga imamo. Celih osemnajst let že vlada komunizem neomejeno in neovirano v neizmerni Rusiji, ki obsega eno petino zemeljske oble, šteje nad 160 milijonov prebivalcev in vsebuje neizčrpne naravne zaklade ter bivše žitnice vse Evrope. Torej dovolj dolga doba. dovolj velika površina in dovolj močni gospodarski pogoji, da je mogel komunizem tudi v praksi točno pokazati, ie samo kaj zna in hoče. temveč tudi posledice svojih resničnih hotenj. Ce si hočemo tedaj ustva- ! riti o komunizmu in komunističnem družabnem redu jasno sliko in sodbo, je neobhodno potrebno, da se sedaj ! še podrobno ozremo na življenje in delovanje te velike i uresničene komunistične države.
1. Revolucijonarna misel v Rusiji.
Rusija je neizmerna ravnina. Velikanske razdalje in skromna prometna sredstva so ustvarila narodu, ki tam prebiva, neko skrivnostno naravo, ki se je že od nekdaj izražala n. pr. v sanjarskih verskih izrastkih. Ko so se Rusi v XV. stoletju otresli dolgotrajnega mongolskega jarma, 30 mu stoletja vladali absolutistični in reakcijonarni carji s plemstvom, s koruptnim uradništvom in z na pol izobraženim pravoslavnim du-hovništvom. Večina zemlje je bila last plemstva, kateremu je kmet tlačanil. Lastne zemlje je imel kmet razmeroma malo in še velik del te je bila skupna last srenj, tako zvani »m i r<. To skupno zemljo so si kmetje
»L. 1929. je z razpustitvijo vseh političnih strank v naši državi prenehalo tudi vse socijalistično politično gibanje Pol™
KrLT,i, enVC?< se,ie pa vendarl8 ohranil do danes po htičm tednik »Delavska politika«, ki skuša obdržati marksistično misel živo. h. 1933. 80 razni stari marskS
razmišljati tudi o ustanovitvi n0ve marksistične politične stranke. Najmočnejšo oporo Ima pa marksi sem že ves čas v »Delavskih zbornicah«.
v določenih rokih razdelili v obdelavo in užitek. Ljudska izobrazila je stala na najnižnji stopnji m kmet, ki je tvoril ogromno večino neizmerne države, je nvel kaj bedno Življenje. lakote so bile na dnevnem redu, dočtm se ie udajalo bogato plemstvo vsemu razkošju. Po veliki zmagi nad Napoleonom 1. 1812., ki ga poprej ni mogla ugnati vsa Evropa, so bili vladajoči krogi s carji na čelu 5e bolj prepričani, da je absolutizem za Rusijo najprimernejša oblika njenega notranjega ustroja, vendar je prišlo rusko izobraženstvo tedaj prvič v tesnejši stik z zapadno Evropo in njenimi svobodoutunimi idejami. — Dočim sta v prvi polovici preteklega stoletja že po vsej Evropi zmagoslavno prodirala liberalizem in demokra-tizem, je pa v ruski vladajoči družbi še bolj rastla mržnja j proti '»gnilemu z a p a d u«. Sprejeli so le zapadno | zapadno evropske oblike državne uprave, duh pa, ki jo 1 je preveval, je ostal stari.
Bogati plemiški sinovi so pa začeli v začetku pre-| tekiega*stoletja vendarle radi zahajati za krajšo ali daljšo ! dobo na zapad (zlasti v Nemčijo in v Francijo), deloma j M razvedrilo, deloma pa študirat. Tam so videli poli-1 tično, kulturno in gospodarsko hitro napredujoče države, ! jih nehote primerjali z zaostalostjo lastne domovine in to je v mnogih nehote vzbudilo nezadovoljstvo z nazadnjaškimi razmerami v Rusiji. Ko je meseca decembra i. 18:^5. umrl car Aleksander I. in se je tudi prestolonaslednik odpovedal kroni, je nastala na vrhuncu države majhna zmeda 111 že to priliko je skušala izrabiti skupina v zapadni Evropi vzgojenih zarotnikov (d e k a b r i -s t i) za to, da izsili državi ustavo in nekaj političnih svoboščin po zapadnein vzorcu (poznejši zapadnikic).
Vstaja je bila krvavo zadušena in je povzročila še večji prepad med vladajočim absolutizmom in mladim, v zapadni Evropi svobodoumnejše vzgojenim izobražen-stvom. Ker je režim carja Nikolaja I. (1835—1855) neizprosno o d k I a 11 j a I vsako reformo in nasilno dušil ne le vse želje po izboljšanju, temveč celo vsa stremljenja po zapadni izobrazbi, se je razboritejša mladina še tem strastnejšo vrgla na učenje. Vsi novi nauki, ki so prihajali tedaj iz Evrope, so ji bili odkritje, v katerega je neomajno verovala, a izgubljala je pri tem živo zvezo med seboj in svojim zaostalim narodom. Največje zlo je gledala v nazadnjaškem in nasilnem režimu, zato je tudi razumljivo, da se je obračal ves njen gnev proti temu in da je upala na izboljšanje le po njegovi odstranitvi, po politični revoluciji. Zato je bila vsa ta tenka plast na zapadu izšolanega izobraženstva odločno revolucionarna. Ni odklanjala le absolutizma in kmetiškega tlačanstva, temveč sploh ves tedanji družabni red, ki se ji je zdel nezdružljiv z vzori, kakršne si je ustvarila ob proučevanju zapadne Evrope, a ki je bil vendarle v veliki meri plod potrpežljive narave ruskega človeka. Razumljivo je, da je to izobraženstvo spričo svoje notranje zagrenjenosti najraje segalo po tistih naukih in vzorih, ki so se ji zdeli najmodernejši in najradikalnejši, to je po materijalizmu in komunizmu in še tu je šel velik del k poslednjim skrajnostim, to je k anarhizmu (nihilizmu), kajti značilno za rusko izobraženstvo je bilo od nekdaj to, da je nagibalo bolj k razdiralnemu in uničevalnemu delu. nego k ustvarja-jočemu in da je vedno stremelo za tem. da uresniči vprav najbolj skrajne ideje. Bilo je brez pravih ciljev, slepo je nasedalo vsem radikalnim zapadno evropskim geslom in se opajalo zgolj 7, revolucionarnimi namerami, z željo po uničenju vsega dotedanjega nazadnjaškega notranjega ustroja carske Rusije.
Pri neukem ljudstvu ti sanjarski nazori seveda še lnso mogli najti nobenega razumevanja, zato se je nestrpnemu revolucionarnemu izobraženstvu zdela predolga pot, da bi oprlo svoja stremljenja na brezpravne ljudske množice in z njih pomočjo polagoma priborilo izboljšanje. Razen tega je bilo tudi prepričano, da bi zadostovala že odstranitev nekaterih vodilnih oseb vlada-
Kupufte pri tvrdkah, ki oglašajo v »Domoljubu« l
R AZJVo
N® 5 njj|ijar<j
5 milijonov šilingov\o mL nesli avstrijski »1* stični vodite j , **
f1™-,- f™ pV 1:
telji tozadevno v »j.7 »Domoljubu, got™B'!» sami pravilno tolMf;i:
1,600000 Din „ vati delavci in nam«;". : ci v .Bednostni |„,j, dravske banovine. Kolik, so iz tega fonda dobili nam ni znano	'
Z* izvedbo volit«, , osrednji urad in v okroi-ne urade bolniškega varovanja se je zaviti^ zadnjem zborovanju it. lavski pokrajinski za dravsko banovini' Sprejeta je bila tudi hteva po uvedbi vanja za starost in 0» moglost za vse vrele di-lavcev in nameščene«. Začasni delovni «s, knjigarnah, papirnih (rjo. vinali in brivnicah jt oblastno določen takole Obrati sme o biti odprti 1 in osebje zaposleno oi 7.30 do 12.30 in od tU do 19 za knjigarne in m> pirne trgovine z oriroa na šolsko mladino. Bril-niče smeio začasno posle-vati od 7.30 do 12.30 i«oi 14.30 do 19 ob *havaM dneh; ob sobotah in pred prazniki od 7.30 do 211 enoarnim odmorom op4 dne.
16 trilijonov ljudi jc vezanih v Nemčiji n« ju-no dobrodelnost. C's pe-mislimo, da poleg te n-made trpe pomanjkanji UI stotisoči drugih, lahko'i-1 čemo, da več kot tretjin| Nemčije gladuje
Po vrednosti dela M« plačani. Sovjetska slidi je te dni podpisala nariJ-bo, po kateri bodo odsltj delavci plačani po vrednosti dela ne pa po ™J' prej določenih cenah Ci delavec e bo dovolj ia!, se lahko odpusti, ik pa uvrsti med delavce i nižjo plačo
Ameriiki želeioN prirejajo mogočne sho# proti znižanju pW. ' mnogih krajih so iibm ni!e stavke tudi v dnitf strokah. V Clevela«* stavka 16.000 delavca«,' Toledu je nastala >pl»®| stavka, v Tagoni šra|'| 7000 pristaniških d'"' cev, Podjetniki M» priznati obveznih skih sodišč v mezdmlH delovnih sporih.
Prst božji. V Staniču Južni Rusinje <* »
ševik
sv#a
razpelo Krogla švignila nazaj v » '! brezbožnež se l« zgrudil na tla .
Neprestano ze nosi v Detroitu, (Amerika) ž'**1
ntrHi
Jot'
Panter par čevljev,
Fronc. narodno fllarseljezot sn m s peli revolucijo^« brovoljci v mest M sel j; od tod ie dobi«' ie ime.
DOPISI
Pojasnilo.
(Bizovik pri Ljubljani.)
Zadnje čase se pri r.as veliko govori o načinu •abavc no>vega harmonija za podružno cerfiev sv, Nikolaja, Naj v obrambo prizadetih pojasnim za-jevo nepristransko, ker je veliSta večina vaščanov t zmota, nahiijskana od ljudi, ki Jim jc na tem, da FJ>i prišlo do nesporazumov. Podpisani sem se kot pooblaščenec pogajal z orgiarskim mojstrom o napravi novega harmonija ter sem s tem tudi formal-jjo dal prvo naročilo zanj. Toda radi gospodarske ju-ize smo se odločili s pristankom ccrkvetlega predstojništva, da prevzamemo hajrmonii od uDravc cerkve sv. Petra v Ljubljani, ki je bol pred poldru-m letom nov ter jc bil dosti cenejši. Ta harmonij jc po izjavi strokovnjakov prvovrstno mojstrslko delo. Ko pa smo harmonij prevzeli, so se pojavili glasovi, da j« harmonij star najmanj pet do deset fet. V-aščanov se je polastila nejevolja in g, župnik ga jc radi tega zahteva* nazaj. Vso nadaljnjo akcijo sta potem prevzela ključarja, če sedanji ne ustrelil če morda ni izvršen po naročilu, ne zadene podpisanega nobena krivda, ker nisem bil navzoč niti pri ponovnem naročilu niti pri prevzemu. Očitek, da sem dal nalašč naročilo za slabši harmonij, t grdo obrekovanje, — Josip Zrimšek, organist.
M
Udeleženke gospodinjskega tečaja v St. Joštu nad Vrhniko. V sredi šot. upravitelj g. (Crkoč in voditeljica tečaja ga. Krkoč.
Razno.
i	(Vrhnika.)
25. marec 115 šel kar tako vsakdanje mimo nas. V proslavo materinskega dne se je vriila v dvorani Rokodelskega doma lepa prireditev. Nad vse lep je bil govor g. kaplana Maisja, ki nam je pokadi mater v taki »liki, da se je v očeh zaletketala »lza sočutja in ljubezni. — Pri procesiji Vstaje-ja srao videli ocvi prapor Marijinega vrtca, ki je il prejšnjo nedeljo blagoslovljen. Za praporom jc korakalo okrog 200 Marijinih ljubljencev _ V nedeljo in na veliki ponedeljek na« je oUskaJ »Sle-bernik«, Igrali so ga tukajšnji »Rokodelci«. Pri obeh predstavah je bila udeležba kljub drugim nri-aavnejšim predstavam ja>ko lepa. igra je imela ve-uspeh celo na našem malem odru, _ Umrla je ospa Uršula Grampovčan, mati znanega železniškega uradnika g, Janka v Belgradu. Žalujočemu *wu in hčeri Ani naše iskreno soialje, pokojni pa večno plačilo pri Sodniku, kateremu je tako zve-*lo do zadnjega diha služila!
Prosvetni večer. (Sostro.)
V nedeljo 15. aprila bo ob navadnem času peti prosvetni delavski večer. Poleg govora g. Marinčika | "p Programu še več drugih, prav zanimivih stva-voljni!	vselej, boste tudi sedaj prav zado-
Tri vasi odrezane od sveta.
(Nemitjc.)
Ob zadajem velikem deževju se jc naredil med vasmj Njivico in Nemil,jami ve» usad in je v ozki je prostora »amo za od:o cesto in »migo Nemiljščtce, na cest; visok (iribec z veli-£f0 ^ na sredi. Tako so vasi Nemilje, Podom f1 Ja;1H1™k popolnoma odrezane od vsakega , s 8vet»m. Domačini so za »Uo napravili „ zookroj t,ritla i« prenašajo blago pei. Pomoč nima. 2upan občine Beanica se je tako« polki* ju	potreloo. Sreaki načelnik in ««-Wodn inžen,)'er « ttidi takoj ogledala neti UO na mestu in sresko načelstvo je že nakazalo
podporo Din 30.000. Vse pričakuje fedatoe podpore tudi od baackc uprave. Zlasti bi bšio potrebno, da strokovnjaki napravijo primeren načrt, kako vzpostaviti Eopet zvezo s svetom. Ako bi «e usaoena g moda kar odstranila, bi se lahlko primerilo da v nekaj letih nastane nov uaad. Zato bo treba skrbeli v tej smeri, da se sadanja škoda popravi in bodoča izogne,
Vabilo,
(Smlednik.)
Občanom in okoličanom ter vsem, ki se zanimajo, sporočamo, da se bo v nedeljo IS. aprila ob 3 popoldne vršilo veliko zborovanje »Borcev« na prostem poleg gostilne »Pri Joiku« v Sv. Valbtirgi. Ce bo slabo vreme, se prireditev preloži na pozneje. Ker nameravamo ustanoviti krajevno organizacijo za celo občino, prosimo, da se udeležite zbora vsi, ki ste že služili vojake, in tudi oni, ki jih še niste, da vam bo znan pomen te organizacije.
"t" Frančiška Gašperšič (Mokronog)
Umrla je i. t. m. v Sostrem dolgoletna gospodinja v moikronoškem župniščti Frančiška Gašperšič. Spoštovana je bila zaradi njene zvestobe; globoko verna je gledala to življenje le v luči vere; trdno se je držala svete cerkve. Cerkev in delo, le to je poznala; aikoravno dolgo boleh na, ni izpustila vajeti iz rok. Posebno je spoštovala duhovnike, njim postreči ji je bilo veselje. Bila je za svoj stan zelo na-obražena, saj je celo zvezdoslovje prebirala; ni ie pa bilo cvetlice, katere bi ona ne poznala, bila je neke vrste kmečki zdravnik, želela je biti pokopana"v rojstni župniji, lo željo ji je dobri Bog izpolnil. Počivaj v miru dobro in zvesto srce! Bog ti bodi bogat plačnik za vse dobro, kar si naredila skriio iu neznano!
Prosveta.
(Hotedršica.j
Na Belo nedeljo jc priredila Kaitol, akcija v Cerkvenem domu igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Med odmorom so pa tansimraši zaigrali par okroglih za bofljSo voljo. Igra je zelo dobro uspela. ; Vsem tistim, ki so nas v tako lepem številu ob-j iskali, Mit najufcrenejša zahvala! Prav je tako, da sc podpre mladina, ki hoče svoje sile usmeriti v po^-eito delo!
®«MKMffi»8f«SBIBS!ffiaS!SSš!i<MSSiiS

tj€&vfZ€s z&hvsslts*
Občina mesfa Radeče je bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani proti vlomu obč. blagajne. Dne 11. marca so vlomilci navrlali blagajno in odnesli iz nje nad 15.000 Din, katere j pa uam je Vzajemna zavarovalnica v celoti, z vsemi i drugimi odškodninami izplačala, povrnila.
Za njeno kulantnost in hitro poslovanje se i občina mesta Radeče tem potoni najvljudneje zahvaljuje.
Občina mesla Radeče, dne 5. aprila 1934.
Predsednik: Polanc Anton, s. r.
tiSHSHBHBSSHHSIISSSBBHBSHSffiKHESBSBHBS
Gostovanje Nar. gledališča
(Šmartiu pri Kranju) V nedeljo, dne 15, aprila zvečer ob 8 priredi zopet Narodno gledališče h Ljubljane veseloigro; Churlcyeva tetka. To veseloigro je gledališče v letošnji sezoni ponovno igralo in imelo vedno veliko občinstva. Upanje je, da bo tudi v šmartinskem domu, kakor pri prvi igri Narodnega gledališču vse razprodano in je prav, da si že prej vsuk oskrbi v pred p rod a ji vstopnico. Vstopnice se dobijo v znani proda-i jalni na Gašitcju pri gdč. Katrci Šilar. Začne i »e igra ob 8 in traja dve uri. Prvikrat so bili l čloni Narodnega gledališča zelo zadovoljni, tudi j zdaj pokažimo, da cenimo naše slovensko gledališče in njihovo delo.
Za veselje
(Ig)
Naše prosvetno društvo ima zaključno prireditev v nedeljo 15. aprila ob 3 popoldan. Na programu je poleg petja še prijeiiio-zabavr.a veseloigra v 3 dejanjih. Ponovitev se vrši 22.
loške obleke
m '.au Sk brc:
i-PEHlA-11-OBLtt Celje S t. 10
Din ?M-~ obleke iz ševjota
Din 486'— obleke iz meltona
Din 640-— obleke iz kamgarna
Din 378*— športne obleke
Din 180"— športni jopiči
Din !T0"— veterne jope
Din 8®"—, 10®'-- in 120-— iantovske obleke
Zahtevajte cenik in vzorce, kateri ae Vam pošljejo
brezplačno. Obleke po mer! e<? Izdolajo v 2 dnel
aprila zvečer ob 8. Do sedaj je v tej sezoni igralo društvo bolj resne igre; za konec pa naj bo tudi nekaj veselega. Kdor se hoče za mal denar pošteno nasmejati, naj ne zamudi te prilike!
Prosvetna vest
(Jccenice)
Na Veliko noč nas je presenetilo društvo »Aljaž« z opereto »Pri belem konjičku«. Nasmejali smo se do solz. ZeJo dobro so bile zasedene posamezne u.Iogc. Čudili smo se novemu načinu scenerije, ki se je menjala med igro ter je bila izdelana re.-; skrbno in lepo. Opereto ponovi društvo še 15. aprila ob 3 pop., da jo more posetiti vsa okolica, ker se konča pred odhodi večernih vlakov.
Ponovitev igre.
(Prežganje pri Litiji.)
Igro »Žrtev »povedne molčečnosti«, ki smo jo pri polni dvorani igraJi na Belo nedeljo, ponovimo v nedeljo 22. aprila po 10. sv. maši. Vabimo vse tiste, ki se prve uprizoritve niso mogJi udeležiti. Vsem tistim pa, ki ate kljub slabemu vremenu že zadnjič <priš!i, se tem potom zahvalimo. Ob priliki pa mi vrnemo!
Šolske sestre.
(Boštanj.)
Dne 4, aprila smo dobili v na«o župnijo šolske sestre. Nactanile to ae na posestvu Ane Do-bov&ove. Ta ustanova je zelo razširjena po naši domovini. Njihov delokrog je zelo obširen in različen. Delujejo po bolnišnicah, vzdržujejo sirotišnice, otroške vrtce, prirejajo gospcKfajske tečaje itd. Začetek je tu zelo Aromea, treba bo preurediti marsikaj, da bo odgovarjalo njihovemu namenu. Kakor drugod, bodo ludi v oafti boštarajAi župniji delovale v blagor bližnjih in v čast božjo.
Dnevi verske obnove. (Motmlr.)
Pri nas nimamo ie tri mesece župoika. Dosc-daj smo vsako nedežtio morali k sv, asažš v Spitaišž, mnogi pa se sv. male aili udeležiti niso mogli. Postni čas je bil torej bolj žalosten, zato pa je bila Velika noč bolj prisrčna, G. katioikol so nam poslali že na cvetno nedeljo gospoda, ki je med
Z ljubljanskega trga
V Ljubljani, dne 10. apr
Ccflft živini: Voli 1. vrste 4 do 4.50 Din, voli II. vrste 3 do 3.50 Din, voli III. vrste 2 do 2.50 Din; telice 1. vrst« 4 do 4.50 Din, telice II, vrste 3 do 3.50 Din, telice IIL vrste 2 do 2.50 Din; krave
I,	vrste 3 do 3.50 Din, krave II, vrste 2 do 2.50 Din, krave III. vsste 1.50 do 1.75 Dia; teleta I. vrsle
7	Din, teleta II. vrst« 6 Din; prešiči: domači do 10 Din, hrvaški 10 do 11 Din, pršu i ar ji 7 do
8	Din.
Cene mesa: goveje meso I. vrste: prednji del
8	do 9 Din, zadnji del 10 do 11 Din; goveje meso
II.	vrste: prednji del 7 do 8 Din, zadnji de! 8 do
9	Din; goveje meso III. vrste; prednji del 5 do Din, zadnji 7—8 Din, ielečie meso I. vr. prednji det 12, zadnji del 14—16 Din; telečje meto II. vrste: prednji del 10 do 12 Din, zadnji del 12 do 14 Din sveža hrvaška svinjina 10 do 16 Din, domača 11 do 18 Din, prekajeaio prašičevo meso 16 do 22 Din mast 18 Din, slanina: domača 15 do 16 Din, hrvaška 16 do 17 Din; konjsko meso 4 do 6 Din, ovč$e meso 6 do 10 Din,
Krmila: koruza kg 1.15 Din, lanene tropine, v vrečah po 50 kg b n, kg 1.90 Din: kokosove tropine, v vrečah po 50 kg, kg 1.55 Din; tropine od bučnic, v vrečah po 50 kg. kg t.45 Din; repične tropine, v vrečah po 50 kg. kg 1.05 Din; tropine od sončnic, v vrečah po 50 kg, kg 0.85 Din; oves kg I Din; otrobi pšenični, drobni, vreče po 50 kg b n. kg 1.10 Din; otrobi debeli, pšenični, vreče po 40 kg b/n. kg 1.55 Din; klajno apno, na drobno, kg 3.50 Din; ribja moka. na drobno, kg 5 Din: težakovo olje za živino, ročke po 5 kg, ročka 90 Din.
Gnojila: rud. superfosfat, v juta vrečah po 50 in 100 kg, 100 kg 9S Din; rud. fuprefosfat. v papirnatih vrečah po 50 kg. 100 kg 96 L)in: kostna moka, v vrečah po 100 kg, 100 kg 95 Din; tom. žlindra, v vrečah po 100 kg b/n, baza 18% fosf. kisi., 100 kg 154 Din: kalijeva sol 100 kg 16S Din: nitrofoskal. v vrečah po 50 in 100 kg, 100 kg t« Din; apneni dušik, v ploč. bobnih po 100 kg, 100 kg 200 Din; apneni dušik, v vrečah po 50 in 100 kg, 100 kg 185 Din: čilski so-liter, dvojno rafiniran, v vrečah po 50 kg, 100 kg 340 Din. Pri vagonskem odjemu ccne gnojilom primerno znižamo.
Semena: iucerna kg 24 Din: črna. domača detelja kg 22 Din: mačji rep kg 15 Din: pasja trava kg 16 Din: angl. in ital. ljulika kg 14 Din: mešana trava kg 12 Din; korenje kg 18 Din: pesa mamut, rdeča, kg 12 Din; pesa rumena eekendorfer kg 14 Din: čebuljček kg 4 Din: semenski oves kg 1.60 Din: grahorica kg 1.80 dinarjev.
velikim tednom in o praznikih zdravil naše duše. Svojo versko dolžnost so s par izjemami opravili vsi farani doma. Posebno lep je bil pogled na veliko število mož in fantov, ki so pristopili k svetemu obhajilu veliki četrtek. Velikonočna procesija v soboto pa se je ob lepem vremenu vršila .zelo veličastno. — V nedeljo 1. aprila je Prosv. društvo proslavilo v domu spomin obletnice kronanja sv. očeta s par pesmimi, deklamacijami in pomembnim govorom. — Število Mohorjanov ie letošnje leto naraslo za 5 udov tako. da je skupno Sevilo 51, kar ie v naših težkih razmerah veliko.
Dva nova grobova.
(Dolenja vas pri Ribnici.)
/.godnja pomlad je prinesla dva nova grobova, kamor sta legla dva starejša moža, za katerima je vsem težko. Prvi je odšel od nos Franc Boje iz Dol. vasi. Dolgo časa je bil v Ameriki a tujina mu ni vzela zvestobe do doma iu vere Bil je pošten, značaje« krščanski mož. Bi! je cian apostolstva mož. Za popotnico je prišel Gospod se malo pred smrtjo k njemu. Takoj za njim nas je zapustil mož poštenjak Marko Vi-dervo! iz Rakitnice. Dobrodušen in odkritosrčen je vedno rad pomaga! vsakomur. Vse ga >1 r„ado ""do- S Francetom Bojcem je bil tudi rL I™0'^0 nedel1? Te?ino <>ri obhajilni mizi. Bog da, obema v nebesih bogato plačilo, ki sfa si ga zasluzila!
— Pri slabosti te naravna »Frana Joscfova-. ™B pntetno učinkujoče domače zdravilo ki »natno zmanjšuje telesne nadloge, ker ie izkaže « » malih količinah koristno. rio S"®®??,' Elza, zdaj se pa že spoznaš na kubo. AH že veš, kdaj vre mlekot — Seveda, mamica. To pove človeku nos,
Moli ©plausnilc
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaienccv in narobe.
Pridno žensko
nairaje s hribov, sprejmem na malo posestvo. Ponudbe na upravo Do-moliuba pod >Resna in poštena« št. 4019
za kmetijo iščem. Prepe-luh Anton, Dofcruaje 9 p. Hrušica.
Psimtus z nllinom
rcacaivu prodam na Breziah za 63 000 Din, gotovine 15.COO Din. Pojasnila Grašič, Brezje
jHIrtanhi Božiček
naprodaj. — Poizve se Mozina, Sneberje 34 D. M. P.
HarmonlHe
harmonike čisto vglasi in popravlja Anton Dernič, izdel. orgel Radovljica.
Ssarifn bralce
pred nakupom slabih čevljev, ki jih nepoklicani prodajajo na moje ime. Jernej Jeraj, Za-poge 10. Smlednik.
v starosti od 16 let naprej, ki je vajen vseh kmečkih del. sprejmem takoj v službo. Ru lolf Drajnar, posestnik — Pševo pod Sv. Joštom p. Kranj.
Vif panisB (ebeln^.
kupim. Sojer Franc, Vnanje gorice št. 1, p. Brezovica.
V poljubni velikosti dam sstnice ter malo rabljene A. — Z. panje, za čebele v Kranjičih ali za roje. I;delujem in razpošiliam satnice cena 40 Din kg, prevzemam tudi vosek v delo za satnice. cena 8 Din kg. stefan Mar-keij, p. Vrhnika št. 392
Železne modele
za cementno oppko z dvojno zarezo (Falzl 2i-39 cm kupim 100do 200 komadov. Ponudbe z navedbo najnižie cene aai se pošljejo na Sa-mida Franc, Mali Rigel, p. Toplice pri Novem mestu.
l/aianra za mizarstvo
vajenca ,prejmem.
A. Kocjančič, m zar — Žužemberk.
Kaksr Domoljub
v vsako hišo, spada tudi večtisefkrat preizkušeni barometer, — Pošljite 5 Din v znamkah na Barometer, L ubljana L, pošt. predal 18. in dobili ga boste
uu.p. za kmečka dela niBilbS sprejmem — Dravi je št. 41.
RADIO
Fige in brinje za žsanjekuho
oddaja po najnižji ceni tvrdka
IVAN 3ELAČIN, Liubliane, Emonska c. 2
Ranitve, rane,
hraste
»FITONINc preprečuje infekcije, ustavlja krvavitev, obvaruje rano pred usmrajenjem ter dobro in nagio celi. Rtzni uradni preizkusi potrjujejo. dn se more »Fitnnin. uporabljati z »so sigurnostjo pri
vseh ranifsah, paledbab, opsblinah, hrastah, liiajih, tarih, črnih priuHih, ranah saisžaaja, iastare!ih ranah
na nogah, skrofuloznllt ranah, odprtih ozeblinah in odprtih he-
meroldih. Steklenica Din 20'— v lekarnah. - Po poštnem povzetju 2 stoki. Din 50-— Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno » dr. io.i, Zagreb 1.78.
Beg. pod Sp. br. 1281 od iS. VII. 1833.
Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak Uredniki Jole KoMček
Za Jugoslovansko tiskumoi Karel če«
Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12 45 p „ 13.00 Cas, plošče _ Četrtek, 12. aprila- irS človeku 18.30 Srbohrvaščina 19.00 Plo^e !/\0 Ijah 19,30 Pogovor s poslušalci 20 00 iL ni trio 21.00 Kupleti 21.30 Samospevi ^ Cas, porodila, lahka glasba. — Petek 13 -J, 11.00 Šolska ura 18.00 Narodne peL; ploščah 18.30 Predavanje 19.00 Francoščina »a Izleti za nedeljo 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Ca .poročila, lahka glasba — Sobota, 14. aprila- js&i Plošče, stanje cest 18.30 Zabavno predavanje 1909 Ljudski nauk o dobrem in zlu 19.30 Zunaiufi polit? ni pregled 20.00 Prenos akademije v proslaro Da Boska iz unioiiske dvorane 22.00 čas poro« 22.15 i a hit a glasba. Nedelja, 15. apr.; 8.15 Poroči], 8.30 Gimnastika 9.00 Vensko predavanje 9.30 Pre. da vanje za dela vce 10.00 Prenos cerk vene glasbi iz Rakovnika pri Ljubljani 11.15 Slovenske narod, ne 12.00 Čas, plošče 16.00 Vloga cepiv in cepfo! nja pri zatiranju živalskih bolezni 16.30 Pevski zbor »Zarja« 17.15 Dolrnškov šramel kvartet 20.00 Radijski orkester 20.45 Slovenski ia-n-tje 21,15 Hat. monrka so!o 22.00 čas, poročila, lahka glasba -Ponedeljek, 16. aprila: 18.00 Delovni red v eno-družinski hiši z vrtom 18.30 Nova plesna umetnost 19.00 Plošče 19.30 Zdravniška ura 20.00 Prenos oje-re iz Belgrada. V odmoru čas in poročila — Torek, 17, aprila; 11.00 Soi«ka ura 18 00 Otroška m 18.30 Poišče 19.00 ^ Vzgoja mladine 19.30 0 mornarici v Boki Kotorski 20.00 Duet dvji saksofonov 20.45 Vogalni koncert 21.15 Radijski orkester 22.10 Čas, poročila, 22.30 angleške pfo. šče — Sred«. 18. »prtla: 18.00 Komorna glasba 18.30 Radijski orkester 19.00 O verstvih 19.30 Literarna ura 20.00 Prenos z Dunaja, v odmoru čaj in poročila.
Javna zahvala
K&ritsis mi /e po smrti moža, ki se ie smrttj ponesrečil p tovarni K. /. D. na Jesenicah, takoj izplačala dvojno zavarovano dsoio. Zavarovani! ie trajalo koma/ 6 mesece«. Zavarovanju KARITAS se iskreno zahvahujem ter ga vsem priparoCm kot pošteno in popolnoma varno zavarouanit. Jesenice, 7. aprila 1934. Realne Terezila, I,t,
k Naš panj. (A.-ž. jianj). Opis 111 praktičen uvod, kako čebel a rimo v njem. pojasnje.no « 107 slikami med besedilom. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič, Ljubljana 1925, 154 strani. Cena nevezani knjigi 35 Din, vezani 40 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo j» sestavil pisatelj na podlagi lastnih večletnih izkušenj in je namenjena pred vsem onim, ki bi v čebelarstvu radi napredovali in čebelarij«, razvidijo iz te razprave ugodnosti čebelarjenja v A.-ž. panju. Splošni n« u k i o čebelarstvu so pa obdelani že v knjigi A. Janša-Fr. Rojite Popolen nauk o čebelarstvu, ki je izšla tudi ' Jugoslovanski knjigarni in stane 24 Din. Čebelarjenje po nmerikaitskein načinu zahteva velik panj. velika mera. in to je prilagodil našim razmeram. Prinaša najprvo opis in mere A.-z-panja na ta način, da jih lahko izvrši pozneje vsak mizar. Našteva dalje orodje in priprave, ki so potrebne vsakemu naprednemu če.belarjn pri opravljanju raznih del v panju. Dalje » prevažanju čebel, preseljevanju čebe! iz kra-njičev na premično satje, pridobivanje me® iz satja, o postavljanju čebelnjakov itd. vse to pa na podlagi mnogih slik. da je tvarina d«; stolna vsakemu.
M«asm«sf!aSctur©
po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi
Oblafilnica za Slovenijo
(v hiši Gospodarske zveze) Prodaja tudi na EiraunllKie !k:n|I^Ice
članic Zadružne zveze Ljubljana
i*€fr®€iliK lf© viSji geometer
v pokoju, j0 otvorii snoi® P"fa.rs
kot pooblaščeni civ. geometer in zaprisežeai m> izvedenec r Ljubljani, Jegližera eesta «»/" , Izvršuje vsa geodetsko-geometerska dela niiji ceni.