Boji v deželnem zboru. V deželnem zboru gtajerskem imajo Nemci vežino. To bvojo mo6 so izrabliali v to, da so krasno skrbeli z« nemške dele štajerske dežele, slovenski del pa so zanemarjali. Za regulacijo visalke reke moramo Sluvenci prošja6iti desetletja in desetletja, pa še je nmogokrat no&ejo dovoliti. Za prenafvljanje vinograidov teče slovenskim vinogradnikom le redka podpora iz deželnega žepa; za popravljanje travniiov, in piazov pride na Spodnje Stajersko le malokateri krajcar; kmetiisko feolo so nam dovolili po hudem boju samo eno, dočim imajo Nemci tri poljedelske Šole; kako se nam glpdi pri drugih šolah, je Slovencem dobro znano. Nemci si z jdeželnim denarjem zidajo gimnazije, realke, meščanske Šole, podpirajo obrlne in druge zavpde, dajejo denar siidmarM in šulverajnu, Slovencem ne dajo nI5 j-azven dovoljenje, da smejo sopJačevati. V deželni službi ce trpijo nobenega Slovenca. VpraSamo, koliko pa je Slovencev v .fleželni službi. Se celo pri deželnih zavddih na SpodnJSem Stajerskem noCejo nastavjljaii slovfensl&hj diontačinov. Pri deželnih uradih. m jGradcu.bi morala biti tretjina uradnikov vzeta izmed Slovencev, a 6e niti^rije niso. Kruh jedo Nemci, Slovenci iim smdjo le služiti in plačevati. Slovenska kmečka zveza je letos prvikrat poslala svoje poslanoe v deželni zbor štajerski. Njen namen od nekdaj ie, fla kmeCki stan/ pošlje v Gradeo tudi može iz svoje sredine vi deželno zbornico; Stajercijanci in liberalei so sicer kriSali: Jtmet naj kmeta \oli! a za kandidate so postavljali kmete le tanikaj, kjer bo gotovo propadli, ,Kme6ka zveza pa ]g tudi v tem oziru pc&topala ppšteno. Ni postavila gesla: Kaiet naj kmela voli! — a volila je tudi kmete. T<>cia kaikor nikdar poprej zaželi so letos besneti Nomci proti slovenskim poslancem. Ce slovenski poslanec le besodo spregovori v slovenskem jeziku, (edaj nastana krik in jvriŠS v deželni zbornici, kakt»r§nega Be v ujej nikdlar ni bilo sliŠati. Nemci ae marajo pižesar, kar je slovenskega, ako se njim ne klanja in njim ne služi, Tod;a tega sedanji slovensH poslanci no bodo storili Edin, ki stoji ob sfrani, jo poglavar slovenskili Riberalcev, dr^ Kukovec. Prvi bi moral stati v teh bojih, v kojib. sramotijo Nemci slovensko ^me in slovenski jezik, toda nasprotno. V Bvojih listih pjriob&ije napad za napadom ii6 na Nemu\ ampaM na slovenske poslance, jim sv^ruje zvezo z Nemci ter potrpljenje nasproti nemški jrenapetoati. Njegovi listi in j,Stajer6" se sedaj v pi&avi ne razločujejo. Nomška nestrpnost je Sla celo taHo dal&S, da so nem^ki poslanci v seji dne 23. t. m. odklonili predlog slovenskin poslancev, naj se odkaže njib. predlog zaradi podgore po točd poškodovanemu prebivalstvu v celjskem okraju finančnemu pdseku, iTo je višok njestrpnosti kakor ga* zgodovina avstrijskte politike ne zabeležiije v; nobenem amgem Seželnem zboru. Slovenski kmetje! Vaši poslanoi niso Sleve, ki bi vi Gradcu zatajev.ali, da so možje az vaše sredine, da so možje yaSe krvi in vaSega jezika. Mjihovo stališfie je, da moro tudi slovenaki kinet in slovenski delavec zastopati vaše Idoristi jv. Gradctu Nemci Kočejo sodaj v zvezi z dr. Kukovcem to' onemogočdti! Slovenskega Icmetfi in delavca, ki bi Judi v) slovenskim jeziku hotel za vas delovati, noftejo imeti med seboj! Proti tenra poniževalnemu staJiŠŽu se borijo sedaj va?i poslanci v Gradcu! Naši poslancvi naj vstrajajo v boju za naže pravice! Ves slovenski svet gleda z obCudovanjem na njihovo pogumno postopanje in vsa iAvstrija se bavi s tem bojem. V deželnem zboru ,v Gradcu mo- ra imeii slovenski kmet in slovenski jezild enak& pra- vice kakor nemški deželan in nemški jezik. >To je vsebiio vsega boja, katerega bijejo sedaj naSi po- slanci. Ker se bijojo za naSo 6ast, za naSe ime in za naSo korist, ztto jim kmečki volilci tudi izražajo neomajon) zaupaoje. Kar delajo ;iberalci, nas ne skr-  bi. Vemo, Če bi B6 Šlo za liberalno gospodo ali 2a  Jiberalno učitelje, da bi potem drugafie sodili. Sedaj  se gre T.& slovonsivega kmeta in za njegov jezik, za t( godrnjajoj Mi pa iiifiemo:  Živeli naši deželni poslanci!  Pogumno naprej!