LENGYELSKA KULTURNA SKUPINA Y BOSNI, SREMU IN SLAVONIJI JOSIP KOROŠEC Tam pa je izločil lengyelsko k u ltu rn o skupino k o t sam ostojno sku­ pino in jo je v itel v tišiko, oziroma je sprem enil le naziv lengyelska v tiška.1 Do ted aj je lengyelska skupina pred stav ljala nekako zbirno im e za razne k u ltu rn e skupine, k akor so butm irska, jordansm iihlska itd.2 Č eprav Tom pa ni jasno om ejil svoje tiške skupine, je v endar upravi­ čeno opozoril na poseben sam ostojen k u ltu rn i krog ne glede na pravilnost ali nepravilnost njegovega izvora in ne glede na nepravilnost p rištev an ja tudi drugih 'kulturnih skupin tem u k u ltu rn em u krogu. S koraj ni čudno, da je tedaj v tiško skupino v itel tudi Lengyel, ki je bilo edino kolikor toliko znano najdišče, po katerem je tudi poim enovana ta k u ltu rn a sku­ pina. Kronološko je Tom pa postavil lengyelsko skupino v svojo tišiko II. periodo. S kasnejšim raziskovanjem so spoznali, da lengyelska k u ltu rn a skupina le obstaja, oz., da p red stav lja n ek a j drugega k ak o r p a tiska, če­ p rav im ajo n ek ateri tu d i še v najnovejšem času za pravilno Tom pino gle­ dišče o enotni tiško-lengvelski skupini. M ed zadnje spada tudi P ittioni.3 Ta opira svoje gledišče tudi n a sklep O hrenbergerja, ki sodi, da se v Bur- genlandu ne m ore tiška skupina deliti od lengyelske. Pač pa O hrenber- ger lengyelsko skupino označuje po njenem označevanju, ne p a po Tam­ pinerà tolm ačenju.4 Podobno so to delali tu d i n ek ateri drugi, k a k o r R. R. Schmidt, W. B attle r in drugi.5 Nastane vprašanje, ali smo danes še upravičeni poim enovati lengyel­ sko skupino tako, k a k o r jo je tolmačil M enghin, ali n aj se priključim o Tompinem tolm ačenju, ki je ted aj nekako še n ajb o lje skušal rešiti vpra­ šanje m lajšega n eo litik a v Panonski ravnini. Menghinovo in podobna m nenja zajem ajo p reveč veliko prostranstvo in tudi preveč raznih k u l­ tu rn ih skupin, k aterim so skupne dve tri keram ične oblike in včasih 1 Tompa, Die Bandkeramik in Ungarn, Budapest, 1929, 30 sl. — 24-/25. Be­ richt der Röm. Germ. Kommission, 1934/35, 40 sl. — Serta Hoffilleriana, 1940, 7 sl. — - itd. 2 Hoernes, Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa, 1925, 783 sl. — Men- ghm, Weltgeschichte der Steinzeit, 1931, 58 sl. — Starinar, 1928, 21 sl. — itd. 3 Pittioni, Urgeschichte des Oesterreichischen Raumes, Wien, 1954, 143 sl., 167 sl. 4 L. c. 167 sl. 5 R. R. Schmidt, Die Burg Vučedol, Zagreb, 1945, 139 sl. — Buttler, Der donau­ ländische und westische Kulturkreis, 1938, 38 sl. 12* 175 slikanje posod, kot eden od ornam entalnih elementov, Tompino gle­ dišče je vsekakor pravilnejše, čeprav ga je potrebno danes tudi k o ri­ girati, k a r so sto rili v novejšem času že mnogi drugi. Poleg tisk e skupine, k i je prvenstveno om ejena na prostor okoli reke Tise in b olj n a vzhodni del Ogrske, se na zahodnem d elu ja v lja časovno mogoče vsaj delno 'para­ lelna skupina, toda le v kasnih fazah tiske, k i jo moremo označiti z n je ­ nim starim imenom kot lengyelsko, k a k o r so to nek ateri že storili,6 pač s to om ejitvijo, d a je prostor njenega širje n ja danes še d o k a j omejen, čeprav nekateri še vedno v to k u ltu rn o skupino štejejo tudi razn e druge skupine, k a k o r so jordamsmiihlska itd. To je ravno tako, k a k o r so neka­ teri prištevali tišlko skupino butm irski ali vinčanski in podobno.7 Lemgyelska k u ltu rn a skupina je v resnici danes še zelo skrom no raz­ iskana. Le zelo m očne indicije govore za njen obstoj. G lavna najdišča na Ogrskem so Lengyel,8 9 k je r je žal zelo malo ustreznega gradiva, in Zengövärkony,0 sistem atično raziskano grobišče z zelo dragocenim gra­ divom. Seveda pa ti dve najdišči nista osam ljeni. V novejšem času so v B aranji na O grskem odkrili novo naselbino, v k ateri je do danes raz­ iskana le ena hiša, v k ateri so našli m aterial, k arakterističen za to sku­ pino.1 0 1 1 1 2 P usztai je poleg tega za področje B aranje in Somogya naštel še 14 drugih najdišč, k aterih gradivo žal ni objavljeno.1 1 Poleg tega pa v mnogih p u b lik acijah najdem o gradivo, ki ga bo potrebno pripisati lengyelski skupini, čeprav je danes mogoče v sklopu drugih sk u p in .1 3 Na poseben način je skušal opredeliti lengyelsko skupino M ilojčič.,! O piral se je tu d i le na nekatere m omente, predvsem s področja Slavonije in Srema.1 4 T am kajšnje k ulturne ostaline je uvrstil v skupino, k a te ri je dali ime slav on sko-s reinska k u ltu rn a skupina. Po M ilojčiču n aj b i bili nosilci slavonskoMsreniske skupine neposredni nasledniki koros-starčev- ske skupine. Poleg tega naj b i z ostanki zadnje nekaj časa tu d i še skupaj m irno živeli. M ilojčiču dokazujejo to k u ltu rn e plasti Babska I. in Sar- vaš I. Ko so se pa nosilci körös-sta rčevske stopili z novim prebivalstvom ° Milojčić, Chronologie der jüngeren Steinzeit Mittel- und Südosteuropas. Berlin, 1949, 86. — Childe, Dawn of European Civilisation, London, 1947, 109. — Banner, Die Péceler Kultur, Budapest, 1956. — itd- 7 Nesporno, da imajo mnoge neolitične kulture marsikaj skupnega že za­ radi tedanjega družbenega stanja, višine civilizacije, sorodne ali^ identične eko­ nomike in zaradi drugih momentov, vendar zato nismo upravičeni postavljali ogromna področja n-pr. od Šlezije do Balkana ter Balkan v isto skupino, zaradi nekega ročaja ali zaradi nekega podobnega detajla. Ravno tako nismo upravičeni neko kulturno skupino razbijati na manjše podskupine le zaradi neke nove na­ selbine ali kakšnega mogoče čisto lokalnega elementa. 8 Wosinsky, Schanzwerk von Lengyel, I in II. 9 Dombay, The Prehistoric .Settlement and Cemetery at Zengövärkony, Bu­ dapest, 1959. 1 6 Arch. Èrt., 1956, 59 si. 1 1 L. c. 42 si., si. 6. 1 2 Tako je n. pr. v pécelsko kulturno skupino Banner vštel marsikako gra­ divo. ki pač ne pripada badenski. temveč mogoče celo lengyelski skupini (Ban­ ner, Die Péceler Kultur, T. I, 4: T-IT. 19; T. lil, 1; T. YI, 1 j?], 55. 56. 41 46: 54. 55, 56, itd.). 1 3 Milojčić, Chronologie, 95 sl. 1 1 L-c. 82 sl. slavonsko-sremske skupine, je ta dalje samostojno živela. Dokaz za to naj bi po Miloj čiču bile plasti Babska IL in III. ter Sarvaš II. S prihodom novih kulturnih elementov naj bi se dalje razvila badenska kulturna sku­ pina. Za to domnevo se Milojčić naslanja na plasti Sarvaš III. in Vuče- dol II.1 5 1 6 Ne glede na Milojčičevo hipotezo o razvoju in nastanku badenske skupine je zanimivo njegovo absolutno datiranje slavonsko-sremske sku­ pine. Postavlja jo nekak o v čas od 2700 do 2000 in jo deli na štiri faze.1 5 V Panonsko ravnino naj bi s 1 a vomisk o -s rem ska1 7 skupina začela prodirati že za časa starejše trakaste keramike, kar bi se nekako ujem alo tudi z delno istočasnostjo slavonsko-sremske in körös-starceviske skupine.1 8 M ilojčić je b il vsekakor upravičen, da je izločil najdišča v Sremu in delu Slavonije k o t neko posebno varianto. V prašanje pa je, ali je ta sla- vonsko-sremska skupina res v neki svoji fazi toliko sorodna lengyelski, da bi jo mogli u v rstiti v to, ali je pa vendar toliko različna, d a pred­ stavlja svojo posebno podskupino, ako ne celo skupino. H k rati jo moremo nam reč im eti tudi za podskupino vinčanske skupine, s katero ima veliko več skupnih točk kot z le-mgyelsko, Iki sei širi severno od D rave in v za­ hodni Slavoniji ter mogoče H rvatski. Te domneve pa tem eljijo le bolj na tipoloških posebnostih slučajno n ajd en eg a ali p ri sondiranju doblje­ nega gradiva. D a im a sl a vorask o -s r emisk a skupina zelo močne vinčanske vplive, p rizn a ia tudi Milojčić,1 9 ki se p ri kronologiji n aslan ja na so­ rodne in identične elem ente v Vinci. T akšne izrazite vinčanske elem ente pa ne zasledimo v lengyelski k u ltu rn i iskupini severno od D rave. Tako moremo s Iavonsko-srem sko k u ltu rn o skupino imeti za zmes virmanskih in nekaterih dru g ih elementov, ki im ajo le kasneje delno lengyelski, poleg tega pa v veliko večji m eri tu d i b u tm irsk i značaj. Žal so danes ta k u ltu rn a skulpiua in n jen a najdišča, podobno kakor lenigyelska, premalo raziskana. T ako moremo izvajati le neke splošne domneve, ne moremo pa izvajati sklepov. Pomembno bi bilo ugotoviti, kako se je na eni strani širila slavonsko- srem ska skupina, na d ru g i strani pa lengyelska. Za slavonsko-srem sko \ emo danes, čeprav sam o po posameznih, rekel Iti bol j slučajnih n ajd ­ bah, da se širi tu d i na desni obali Save in da sega, sodeč po zelo po­ membnih elem entih, tudi v smeri proti centralni Bosni. D okaj pomembno najdišče so predvsem C rkvine pri T u rb etu v bližini T ravnika,2 0 k je r so zanimivi virmanski elem enti poleg butm irskih ter nekaterih drugih. Ravno tako so tu tudi n ek ateri elem enti slavonske k ulturne skupine, k ar bi doka­ zovalo, da p rih aja slavonska neposredno po s I av oin.sk o - s r e rn.sk i, oz., da je ta slavonsko-sreimska bila sodobna tu d i z badensko vsaj v posameznih k rajih .2 1 N ekateri sicer skušajo identificirati badensko in tu nahajajočo 1 5 L. c. 83 sl. 1 6 L. c. 84. 1 7 Milojčić imenuje včasih slavonsko-sremsko tudi baltsko ali babsko-Iongy- elsko kulturo (L. c. 93). 1 8 L- e. 93. 1 9 L. c. 86. 2 0 Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, 1937, 5 sl. 2 1 Badenska kulturna skupina po današnjem poimenovanju predstavlja niz raznih kulturnih podskupin, ki se med seboj dokaj razlikujejo. Potrebno je, da se lengyelsko, posebno k a r se tiče S lavonije in Bosne, k o t eno in isto k ulturno skupino. Deilno se to prenaša tudi na Slovenijo, k a r pa nikakor ne bo točno. Imamo sicer nekatere stične točke, k i se pa m orejo tolmačiti tudi na način, k a k o r je to storil M ilojčič, nam reč s prihodom novih k u l­ tu rn ih elementov, ki so bili sp rejeti v slavonsko-srcnisko in lengyelsko skupino in ki so nato privedli do n astan k a badenske skupine. Pittioni sicer domneva, podobno k akor so sto rili tu d i nekateri drugi, d a je ba- deniška k u ltu rn a skupina nordijskega izvora,2 2 k a r pa n ik ak o r n-i točno. Poleg tega m oram o računati tudi z raznim i vplivi v raznih p o k rajin ah tako v času njenega form iranja, k akor tu d i v času njenega n a d a ljn je g a Sl. 1. Donji Klakar. Primer vinčanske keramike razvoja. Ni dvoma, d a je ta k u ltu rn a skupina na Češkem iin M oravskem te r v ostali sred n ji Evropi, potem k o je prodrla tja z jugovzhoda, spre­ je la tudi razne druge, recimo no rd ijsk e elemente, Iki jih n a področju Slavonije, Srema, Bosne in Severne S rb ije ni občutiti. R avno tak o so v raznih p o k rajin ah bile druge tem eljne skupine, s katerim i je badenska p rišla v stik. Y Slavoniji in Sremu imamo opraviti le z vinčansko, len­ gyelsko, slavonsko-snunsko in butm irsko skupino. Izredno pomembne rezultate nam bo za prodiranje vinčanske kul­ turne skupine na področju Bosne prinesla Tuzla s svojo okolico, oziroma tuzlanska kotlina, ki je bila zaradi svoje ugodne lege in plodnosti zelo primerna za naseljevanje v raznih časih. Doslej se pa žal sistematična raziskovanja še niso vršila na nobenem od tamkajšnjih najdišč te vrste. Obstajajo le slučajne najdbe, zbrane pri raznih gradbenih in drugih de­ se n. pr. vzporede razlike med t. im. Os-sarn kulturo v Avstriji, ne glede na po­ samezne razvojne faze, ter badensko kulturo v Sarvašu in Vučedolu, oziroma v Slavoniji- Ta kulturna skupina je bila že neštetokrat obravnavana a doslej naj­ boljšo klasifikacijo je podal Banner, ki jo v Panonski ravnini imenuje pécelsko kulturo (Banner, Die Péceler Kultur, Budapest, 1956). Ta naj bi nastala sicer pod raznimi kulturnimi vplivi, vendar v celoti ne predstavlja nekaj tujega. Pri nas se danes pod ime badenske -skupine prištevajo često tudi mnogi elementi vičanske in celo lengyelske skupine, kar nikakor ni točno. 2 2 Pittioni, Urgeschichte des oesterreichisehen Raumes, 188 sl. - — Patay, Früh­ bronzezeitliche Kulturen in Ungarn, Budapest, 1938, 12 sl. — itd. lih. Danes moremo te najdbe 'klasificirati, da pripadajo vinčaruskemu in butni irskemu kulturnemu krogu, neznaten procent pa pripada neka­ terim drugim elementom. Vendar vsaj po dosedanjih najdbah sodeč pre­ vladuj eta prva dva kulturna kroga.2 3 Poleg om enjenih najdišč imamo v severnih delih Boisne tu d i še nekatera d ruga najdišča, k i jih m orem o k lasificirati popolnom a drugače, k akor je bilo še pred k ratk im mogoče. N ek ateri so pravilno izločili ta najdišča in jim dali tu d i poseben naziv: »Posavska skupina«.2 4 G araša- nin jih je vk lju čil v svojo v in cansko -p ] o č n i š k o fazo n e sam o časovno, tem več tu d i k u ltu rn o .2 5 Im a pa delno tu d i G arašanin p rav glede na pove­ zovanje z vinčansko skupino, čeprav ta najdišča ne moremo v šteti v vin- čansko, temveč v slavonsko-srem sko skupino. Zato je tu d i izraz »posav­ ska skupina« v Bosni danes odveč, k e r ta skupina zajem a večji obseg k akor le severno Bosno. V Bosni so posebno k arak terističn a najdišča D onja M ahala in D o n ji K lakar. Najdišče, D onji K lakar v bližini Bo­ sanskega Broda leži ob Savi, te r je talko tudi teritorialno zelo ozko po­ vezano s slavonsko-srem sko skupino. Žal je m aterial le delno objavljen,2 6 o d k rit pa slučajno brez večjih sistem atičnih raziskovanj.2 7 Že d rugi arh e­ ologi so pokazali n a povezavo z Vinčo n a eni in Butmirom na drugi strani. Pač p a je gradivo dokaj skromno. Z Butminsko skupino se vzporejajo n. pr. vaze na visoki, polno delani nogi in tipične butm irske kroglaste amfore.2 8 * Tudi analogije z Vinco so d o k aj skrom ne, pač zaradi neznatnega gradiva.2 8 Poleg atipičnega gradiva imamo p a tudi nek aj d ru g ih frag­ mentov, b a je iz istega najdišča, k i kažejo n a eni strani veliko večjo so­ rodnost z vinčanskoi, n a drugi p a tudi z lengyelsko skupino. Z vinčansko k u ltu rn o skupino se m ora nedvomno povezati terin a v sl. 1. T a je popol­ noma sorodna posebni vinčanski keram iki, k i se v Vinci ja v lja nekako m ed 6,3 in 4 m.3 0 T a sorodnost je tolikšna, d a imamo našo tarino lahko celo za neposredni p ro d u k t vinčanske k u ltu re k lju b nekakem u lokalnem u zna­ čaju, k i je tu posebno p o u d arjen s S-motivom, čeprav tudi ta ni v Vinči neznan n a tak i v rs ti keram ike.3 1 D va d ru g a fragm enta (sl. 2 in 3) sta pa 2 3 Material je v muzeju v Tuzli. Podatke mi je dal kustos J. Puš, za kar se mu na j lepše zahvaljujem. V času ko je bil članek v tisku je bil objavljen del gradiva iz Tuzle, kjer se jasno vidi prevladovanje vinčanskega in butmirskega kulturnega kroga. Žal je gradivo brez stratigrafskili podaikov. (Članci i grada za kulturnu istoriju Istočne Bosne I, Tuzla 1957, 85 sl.). 2 4 Benac, Prehistorijsko naselje Nebo in problem butmirske kulture, Ljub­ ljana, 1952, 89 sl. 2 5 M . Garašanin, Hronologija vinča,niške grupe, Ljubljana, 1951, 109 sl. 2 6 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1906, 449 sl., T. I, sl. — 1 . c., 1914, 47 sl. — Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und Herzegowina XI, 28 sl., T. VIII, sl. — Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 89 sl. 2 7 Poleg objavljenega gradiva je v muzeju v Sarajevu še nekaj keramičnih predmetov, ki so ravno tako slučajno najdeni. 2 8 Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 89 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1914, 48. 2 8 M - Garašanin, Hronologija vinčanske grupe, 111. 3 0 Vasic, Preistoriiska Vinča II, sl. 231—233, 235— 258. — Vinča IV, sl. 78, 94 (No. 584—589), 95, 139, 140, 163 (No. 1137—1144). — Corpus vasorum antiquorum 5 (Belgrad), T. 2, sl. 1, 2, 4, 6, 9—11. 3 1 Vasić, Preistoriska Vinča IV, 91, sl. 139 b. lahko tudi izrazita predstavnika lemgyelske skupine od k aterih pripada prvi neki globoki skodeli, terini ali vrču, drugi pa visoki votli nogi, čeprav je ornameintiran. Oba fragm enta sta poleg tega ornamentirama tudi še na način, k i je razširjen v zahodni Slavoniji, H rv atsk i in Slo- • • • 3 0 vem ji. Drugo najdišče v D onji M ahali ipri O rašju na Savi3 2 3 3 3 4 je tudi bilo odkrito slučajno. D elno je bilo sistem atično raziskovano, pa le v m anjši meri. T eritorialno se tudi D onja M ahala veže s Slavonijo. Sorodnost med K lakarom in D onjo Mahalo so videli tu d i že drugi. T udi to n ajd išče so ne- Sl. 2. Donji Klakar? Sl. 3. Donji Klakar? Primeri lengyelske (?) keramike kateri vezali z vinčansko skupino, pokazali so pa tudi elem ente, s katerim i se more vezati z lcngyelsko.3 1 Imamo p a tu k aj tudi elemente, k i kažejo na butm irsko skupimo, posebno v kam nitem orodju. Poleg tega tudi posode na visoki, polno delani mogi niso danes več zanesljiv elem ent za opre­ d eljev an je k vinčanski ali butm irski skupini.3 5 Ako po k u ltu rn em inventarju analiziram o bosenska najdišča, ki jih moremo v k lju čiti v t. im. slavonisko-sremsko skupino, vidimo, v saj danes, da nimamo n ik ak ršn ih posebnih odlik neke posebne skupine, temveč imamo le m ešanje večjega števila raznih k u ltu rn ih skupin v neko kolikor toliko homogeno celoto. Ako bi se p ri novih raziskovanjih to istanje ohra­ nilo, potem hi bilo tu k a j m ešanje povsem čistih elem entov tak o vinčanske k ak o r tudi butni irsk e Skupine. Tako oblike posod k ak o r tu d i ornam entika in celo plastični izdelki enega in d rugega kulturnega k roga so na istih 3 2 Ni gotovo, da sta ta dva fragmenta najdena v Donjem Klakarju. čeprav govore za to posamezne indicije- Vsekakor pa z nekega najdišča v Severni Bosni. 3 3 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1923, 137 sl., T. I— IV. — 1 . c., 1927, 199 sl., T. I —II. 3 4 M . Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 110. 3 5 Predvsem velja to za primere, kjer nimamo ohranjenih celih posod, tem­ več le noge. najdiščih popolnom a nesprem enjeni. Seveda danes nimamo vseh oblik niti ene n iti d ru g e skupine. To je mogoče tolm ačiti na več načinov, ki pa niso preveč zanesljivi. Vsekakor je butmir.ska k u ltu rn a skupina, ka­ tere center hi malj po današnjem stan ju raziskovanja bil nek je v centralni Bosni (domnevamo zgornji tok reke Bosne in srednji te r spodnji tok reke Lašve, oz. nekako področje m ed Sarajevom in T ravnikom ),3 6 izvršila ekspanzijo proti severu, p ro ti Savi. Ta ekspanzija je b ila popolnom a mi­ roljubna, v erjetno posledica povečanja prebivalstva, k i je iskalo nove k rajin e, k i bi m u omogočile življenje. K daj se je ta ekspanzija izvršila, je danes še nem ogoče ugotoviti že glede n a nemožnost diferenciacije butmirslke skupine v starejšo in m lajšo fazo.3 7 Podobno ekspanzijo je n apravila tudi virm anska k u ltu rn a skupina. Toda niti zanjo danes še ne vemo, k d aj je dospela v Bosno. Še m anj pa vemo, kd aj je prišlo do sožitja med eno in drugo. V sekakor nista obe k u ltu rn i iskupini v tuzlanski bazen dospeli hkrati. G lede na sedanjo d atacijo butm irslke k u ltu rn e skupine, ki n aj bi se časovno ujem ala s k u ltu rn o plastjo 6—4 m v Vinci, bi bilo mogoče soditi, d a je virmanska skupina dospela sem p red butm irsko. To je še to lik o bolj verjetno, k er obstaja jo posamezni elem enti, ki kažejo na naseljevanje vinčamsike skupine v času 6 m, virmanske k u ltu rn e plasti m orda še celo p o p rej, k ar pa danes še n i mogoče zanesljivo trd iti, t. j. na samem začetku butm irsko k u ltu rn e skupine. Zadevno b i b ili posebno po­ membni pasam ezni fragm enti sivo žgane keram ike in rra sij zglajene 3 6 Zelo lahko je mogoče, da se bo ta slika spremenila, ko bo detajlneje raz­ iskana Bosna. 3 7 Nekatera gledišča, ki vidi jo n. pr. v najdišču Nebo v dolini Bile blizu Travnika zadnjo fazo butmirske kulturne skupine, so po vsem sodeč zgrešena (Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 107sl.). keram ike, om am emi i ran e z neko čr no maso, k i so b ili n ajd en i v Tnzli. Č rni ornam enti so b ili naneseni na p o v ršin i vaze popolnom a plastično v ozkih pasovih. N a sebi im ajo pa v tisn jen e tudi še m ale trik o tn ik e. Po­ dobni črni ornam enti se ja v lja jo tudi v Vinci in sicer na t. im. .Hyde vazi te r na nekaterih drugih posodah.3 8 Č asovno se ja v lja jo v Vinci takšni ornam enti, k i so p a tu dokaj redki v k u ltu rn i plasti 8 in 6 m. Toda čeprav so ti ornam enti v Vinci in Tuzli sorodni, je razlika v sami sinovi barve. V Vinci je to n ek ak šn a sm olasta snov, k i gori na ognju. To p a ni tako na fragm entih, k i ,so najdeni v Tuzli. Č rn a snov v Vinci je b ila nedvom no organskega izvora, m edtem ko v Tuzli n i ali je vezava m orala b iti druga kakor v Vinci. Ne glede na to je p a v endar dokaj skupnega v samem načinu takšnega ornam entiranja. P rvič je tu bil isti cilj, drugič je pa tu d i isti način izv ajan ja. N ekateri od im enovanih prim erov iz Vince im ajo nam reč ravno tako vtisnjene m ale trikotnike, podobno k a k o r v Tuzli3 9 Zato je n u jn o potrebno to vrsto ornam entike m edsebojno povezati k lju b razliki v m ateriji. Alko upoštevam o, d a je n a jsta re jši doslej znani p rim er s takšno ornam entiko v Vinci najdem 8 m globoko najm lajši pa nekako okoli 6 m (točno 6,3 m), ipotem imamo tu d i relativ n o možnost datacije, k d a j se je ekspanzija vinčanske skupine izvršila p ro ti zahodu, oziroma n a področje Bosne. V prašanje se m ora p a postaviti tu d i glede pravil nosti dosedanje d atacije butm irske skupine. Ta je b ila n ap rav ljen a n a tem elju posam ez­ nih elementov, k i se ja v lja jo na najdiščih v Butm iru in v Vinci. K er pa drugi m omenti vincam»ke k u ltu re na p odročju Bosne niso b ili znani, je bila n ap rav ljen a tu d i kronologija, po k a te ri naj b i butm inska skupina tra ja la nekako v dbsegu vinčamske k u ltu rn e plasti od 6.—4. m. N apaka pa je v tem , da 6 .m vinčamske k u ltu rn e plasti lahko presodim o sam o kot intenzivnejši s tik m ed butm insko in vinčansko skupino, n ik ak o r pa ne kot spodnjo m ejo ali kot začetek b u tm irsk e k u ltu rn e skupine. Ako vztrajam o tudi d a lje na tem, d a je cvetoča doba butm irske skupine za­ čela ted aj, ko je jasen »tik z vinčansko skupino, t. j. okoli 6. m vinčanske plasti, nam nove n ajd b e v tuzlanskom bazenu govore, da je do stik a med tem a skupinam a m oglo p riti že poprej. Pomemben bo ravno iprej imeno­ vani fragm ent s črtno barvo, k i je sicer n ajd en slučajno, pa v en d ar p red ­ stavlja dragocen dokum ent. Poleg teg a fragm enta p a o b stajajo tu d i še drugi, žal n eo b jav ljen i elementi, ki dajo soditi o pravilnosti tega gledišča.3 9 3 V sekakor danes 6 m vinčanske k u ltu rn e p lasti ne p red stav lja več začetka butm irske skupine, tem več le ožji stik vinčamske in butm irske skupine. K je je do tega stik a prišlo-, še ni povsem jasno, vendar pa m orem o dom­ nevati, d a v severni Bosni s -tuzlanskim 'bazenom. Ni izključeno, da je p rv i stik m ed tem a k ulturnim a skupinam a mogel biti že p o p re j, nekako v času okoli 7. m vinčanske k u ltu rn e plasti. Mogoča -pa je tu d i nekoliko kasnejša ekspanzija butm irske 'kulture p ro ti severu. T o bodo razjasnila bodoča raziskovanja. B utm irska sk u p in a je prinesla poleg d ru g ih ele- 3 8 Vasic, Preiistoriska Vinca I, 61, sl. 109; 31, sl- 103; 72, sl. 127. 3 9 Vasic tega nikjer ne omenja. 3 9 a Tozadevno lahko vzamemo v poštev nekatere fragmente keramike, ki ka­ žejo izrazito starejšo vinčansko fazo (Članci i gradnja I, 9o sl., T. X, 4; T. XII, 2; T. XIII, 3, 4, 8, 10, 11; T. XIV, 4; T. XVII, 1). mento v v orodju, plastiki in (keramiki s seboj tipične butni irske kroglaste amfore s cilindričnim spodnjim delom ali pa z raznimi postamenti v obliki nog. Takšne amfore so se dalje uporabljale nespremenjene (Crkvine v Turbetu, Donji Klakair). Čeprav takšne oblike uporablja tudi lengyelska kulturna skupina, jih vendar ne moremo imeti za lengyelske elemente na področju Bosne in tudi ne Slavonije, kamor niso dospele iz Panonske ravnine, temveč iz Bosne. Lengyelski elementi prodirajo na področje Bosne šele kasneje. Do­ kaz za to so nam Gradina v Alihodži in Hrustovača pečina. Tedaj pa ko je prodrla višaj s posameznimi elementi lemgyeliska kulturna skupina v Bosno, na tem istem področju nimamo več niti čistih butmirskih ele- Sl. 5. Tuzla. Primer vinčanske keramike s karakteristično črno barvo nientov. Iz tega sledi, da moremo danes mansikako najdišče v Severni Bosni kronološko že nekoliko bolje opredeliti, posebno glede odnosa med lenigyelisko in slavonsko-sremsko kulturo, ako vzamemo to kot neki specifični pojav v Severni Bosni, 'glede na Srem in zahodni del Slavonije. Tako bi med starejše naselitve mogli šteti naselbino v Tuzli, kjer bo verjetno, sodeč po posameznih elementih, zastopan tudi starejši neolitik; za njo pa naselbino v Donjem Klakam, ki ima vsaj za sedaj mlajše elemente od Tuzle. Tema dvema naselbinama bi sledile nekoliko mlajša naselbina na Crkvinah v Turbetu (starejše plasti), nato pa starejša plast gradišča v Alihodžah ter Donja Mahala. Verjetno bo v to skupino šla tudi starejša plast v Hrustovači pečini, k je r je dokaj elementov, ki se morejo vezati s sl a v onsk o -s r eni sk o, oziroma tudi z lengyelsko Skupino. Najdišče v Donji Mahali kaže poleg že omenjenih elementov tudi še nekatere druge. V tem oziru se razlikuje od najdišča v Donjem Klakaru. Vendar je mogoče to le videz na temelju današnjega gradiva. Od lengv- elsikih elementov so posode na votli visoki konični nogi, v kolikor je rekonstrukcija pravilna. Dalje obstajajo butni inski elementi, kar sem omenil že poprej, poleg tega pa tudi nekateri keramični fragmenti, ki kažejo časovno že na kasnejši razvoj. Omenil sem tudi že vinčanske ele­ mente. Tukaj pa so tudi fragmenti t. im. kostolaške skupine, na katero je v nekaterih drugih najdiščih opozoril Milojčič, kot so n. pr. Kostolac, Vučedol, Č ard ak p ri D onji Vrežini, Š uplja stena na Avali, Zemun, Bu­ banj, Hum ska Č uka itd.4 0 O rn am en tiranih prim erov keram ike, k i pri­ padajo kostolašk i skupini, je v D an ji M aliali najdeno precejšno število.4 1 Že iz tega sledi, da je Donja M ahala po današnjem gradivu m lajša in da b:i se mogla d atirati nekako v čas 2100—1900. V sekakor je m lajša kakor naselbina v Donjem K lakaru, k ate re m aterialno k u ltu ro moremo vzporediti z razcvetom butmiriske k u ltu re. Vendar je ta n aselb in a mogla doživeti tudi časovno m lajše faze, o čem er pa po današnjem g rad iv u ni moigoče soditi.4 2 N aselbina v D onjem K lakaru predstavlja še izrazit p ri­ m er s 1 a vousko-srem ske iskrapime, k je r se m ešajo razne k u ltu rn e skupine in razni k u ltu rn i centri. Naselbina v D onji M ahali pa že delno izpada iz tega kroga, k e r ima. vsaj v kasnejših fazah druge elem ente, k ak o r so kostolaška in tu d i lengyelska skupina, v kolikor bi ta tu k a j nastopala popolnoma čista. V sekakor pa hi m ogle starejše faze D onje M ahale iti v sklop slavonsko-srem ske skupine, za k ar danes nimamo nobenih do­ kazov. Po vsej verjetnosti sodijo v sklop slavonsko-sremske skupine tudi posamezni fragmenti keramike, najdeni na Gradini nad Alihodžo v dolini Bile blizu Travnika.4 3 V poštev prihaja nekoliko fragmentov, ki kažejo drug značaj in (katerih ne moremo danes več šteti v krog slavonske kul­ turne skupine.4 4 Seveda je vprašanje, ali utegnejo fragmenti pripadati v resnici čisti siavousfco-isremislki skupini, ali pa imajo bolj iznačaj neke kasnejše, mogoče lengyelske vsaj časovno sorodne skupine, ki se je ka­ sneje nesporno razširila ne samo po Slavoniji, temveč verjetno ravno tako tudi v severni Bosni. Podoben primer je tudi z nekaterimi drugimi najdišči v Bosni, ki so všteta v okvir slavonske kulturne skupine, kot je n. pr. Hrustovača pečina.4 5 4 6 Ni dvoma, da so na teh najdiščih tudi po­ samezni elementi, ki jih moremo označiti kot badenske, katere bi pa tukaj vsaj za sedaj raje pripisal neki drugi in lengyelski skupini. Poleg tega imamo tudi, čeprav skromne elemente dalmatinskega need itičnega kroga, kot je n. pr. daniliski, v kolikor to pač danes ni le samo videz.“ Vsi takšni momenti so z ene strani karakteristični za datacijo slavonsko-sremske in lengyelske skupine na področju Bosne in Slavonije, na drugi pa tudi za datacijo itn formiranje slavonske skupine. Podobno mešanje vinčanskih oblik z butmirskimi in tengyelskimi imamo tudi na slavonskih najdiščih, ki se danes prištevajo slavonsko- sremiski skupini. Zanimivo pri teh najdiščih je, da imamo več vinčanskih elementov na tistih najdiščih, ki leže bolj vzhodno. Karakterističen pri­ 4 0 P. Z., 1955, 151 sl. — WPZ, 1945, 41 sl. 4 1 Glasnik zemaljskog muzeja, 1925, T. IV, sl. 1 , 2, 4 — L-e., 1927, T. I, 2—7,9. 4 2 Nekdaj sem hkrati z Butmirom postavljal tudi Donjo Mahalo (Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1947, 149). To so storili tudi nekateri drugi (M . Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 110 sl.). Ni pa izključeno, da bodo pri sistematičnih raziskovanjih našli tudi starejše faze. k: bodo opravičevale postavljanje tega najdišča časovno tudi istočasno z naselbino v Butmiru. 4 3 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1957, 10 sl. 4 1 L. c., 1950, 5 sl., T- IV. 1—6: T. V, 11, 12: T. VI. 2, 9. 1 5 L. c., 1946, 7 sl., T. XII. 1 . 2, 5, 6; T. XY, 1 . 6— 8. 12. 1 3 , itd. — L. c., 1948, 5 sl, T. IX, 7, 9 itd. 4 6 L. c, 1957, 12. mer je poleg ostalih tudi Kormadin v Sremu.4 7 To najdišče sodi po svojem kulturnem inventarju še popolnoma v sklop vinčanske skupine. Lahko trdimo, da lengyetskih in butmirskih elementov skoraj nima, razen nekaj neznatnejših primerov.4 8 Časovno moramo vse doslej znane najdbe s tega najdišča postaviti v mlajšo fazo vinčanske kulture, kar so storili tudi že drugi.4 9 Marsikakšni primeri pa spadajo najbrž celo na konec te faze. Ker ni tukaj nikakršnih izrazitih elementov niti butmirske niti lengvelske kulturne skupine, moremo to najdišče prišteti čistini naj­ diščem vinčanske kulture. Podoben primer bo tudi z nekaterimi drugimi najdišči.5 0 Takšna najdišča so v precejšnji bližini klasičnega področja širjenja vinčanske kulture, čeprav jih deli reka Sava. Posamezne èie- mente lengyelskega kulturnega kroga pa lahko prištejemo dokaj poznemu importu ali pa poznemu vplivu na vinčamski kulturni krog, kar nekateri domnevajo celo za samo Vinco.5 1 5 2 V Vinci imamo v resnici nekaj frag­ mentov keramike, od katerih bi nekatere najlaže mogli povezati 'z len- gvelski sorodno kulturno skupino.'3 Zanimivo je, da se taki primeri v 4 7 Arheološki vestnik. Ljubljana, 1952, 24 sl. 4 S L. c., 59, sl. 6. 4 9 M . Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 94 sl. 5 0 N. pr. Samatovci (Zbornik za društvene nauke Matice Srpske 12, Novi Sad, 1956. 1? sl.). Karaš kod Sremskih Karlovaca (Glasnik Istoriskog društva, Novi Sadil, 1929. — Godišnjak Srpske kraljevske akademije, 1927, 199 sl.), Hrtkovci (gradivo kot celota neobjavljeno) itd. 5 1 Milojčić, Chronologie. 85 sl. (žal gradivo ni objavljeno, tako da je nemo­ goče kontrolirati citirane primere). 5 2 N. pr. Vasic, Preistoriska Vinca IV. 112, 187 sl. (No. 1427)'zajemalka, str. 115, 192 sl., (No. 1420), 222. 225, 226 a, 226 b. Vinci ne ja v lja jo v p rejšn jih fazah, tem več šele profi koncu, led aj ko se je tu pojavila tudi že 'badenska skupina, t. j. nekako od 3.—1,5 m vin­ ca,nske k u ltu rn e plasti. Vendar pa n ek a te ri od teh fragm entov kažejo prej na neki d ru g k ulturni krog, ne pa na lengyelski. Mogoče se bodo takšni prim eri, k i se tudi po besedah B an n erja n ik ak o r ne m orejo vskla- d iti z badensko niti z lengyelsko k u ltu rn o skupino,5 2 » mogli povezati s kasnoneolitsko in ©neolitsko skupino v Zahodni Slavoniji in Sloveniji, ki se je doslej opredeljevala kot podskupina danes znane lengyelske k u l­ tu re.5 2 0 Sl. 7. Tuzla. Votla visoka noga po vsej priliki lengyelske skupine Veliko bolj kom plicirano sliko nam nudijo posamezna najdišča, ki leže bolj zahodno. K akor p rejšn ja najdišča, tako tudi ta niso vsa bila sistem atično raziskana. M ilojčič se p ri svoji kronologiji n aslan ja le na dve najdišči, od k aterih je le eno bilo raziskano. To je Sa,rvaš p ri Osi­ jek u , katerega gradivo pa doslej ni objavljeno. T u je bila o d k rita sla- V onisfco-sremska skupina, za katero žal ni mogoče izvajati nikakršnih sklepov na tem elju dosedanjega grad iv a in na tem elju sfratig rafsk ih po­ datkov.5 3 N ekoliko b o lje je zadevno- z najdiščem Bahska p ri Sidu, ki je le sondirano. P ri tem pa tu niso dosegli n iti n ajn ižjih plasti.5 4 Glede na podatke R. R. Schm idta skuša M ilojčič tam kajšnjo k u ltu rn o plast raz­ deliti v tri faze,5 5 k a r je glede na 5 m debeli stratum , ne glede n a to, da To mnenje mi je prof. Banner osebno povedal. Prvenstveno gre za fragment Vinca IV., str. 115, 192 sl. No. 1420. 5 2 b Možno je, da so take sorodnosti med omenjenimi vinčanskimi frag­ menti in kulturo, ki se širi po Slavoniji in Sloveniji le navidezna, čeprav tudi ta videz vsaj sedaj ne gre zavreči. Tako imenovana lengyelska kultura v Sla­ voniji in Sloveniji pe zahteva detajlno revizijo. 5 3 Milojčič, Chronologie, 85 sl. 5 4 L. c., 83 sl. — R. R. Schmidt, Burg Vučedol, 121 sl. 5 5 Milojčič, Chronologie, 83. — R.R. Schmidt, Burg Vučedol, 121. niso dosegli dna sonde, popolnoma logično. Y naijnižji od k riti plasti naj bi b ila körös-starčevska k u ltu rn a skupina. V endar so p a to le splošni po­ d a tk i brez d etajlnega dokaznega gradiva. T ej plasti n aj bi sledila druga, v k ateri so u p o rab ljali pastozno slik an je n a že žganih posodah. Ta plast n aj bi obsegala nekako 2—4 m. H k rati se v te j plasti ja v lja tu d i keram ika z vdoilbenimi ornam enti. Zadnja plast n ek ak o od 2 m globine n a j b i bila faza is 1 a v onsiko nsremisk e k u ltu rn e skupine, k o t neposredna predhodnica badenske. V endar je tako M ilojčićevo k a k o r tu d i R. R. Schm idtovo po­ ročilo preveč sum arno, da b i se mogla u stv ariti vsaj približna slika. Žal tudi gradivo, ki je danes še neobjavljeno, n e nudi glede n a pom an jk an je stratig rafije in d ru g ih podatkov možnost klasifikacije. Po M ilojčičevih in delno tudi po R. R. Schm idtovih podatkih b i nekako od petega m etra dalje mogli p ričak o v ati körös-starcevsko k u ltu rn o skupino. To bi že glede n a Sarvaiš te r na nekatera d ruga najdišča moglo b iti popolnoma verjetno. Č eprav za sedaj nimamo za to oprijem ljivih dokazov, po­ navljam , d a je to nadvse verjetno. Slikanje, na 'katero se sk licu je Mi­ lo jčič, ni ravno nujino, d a prip ad a le starčevski skupini.5 6 V endar pa so nekatere poisode žgane popolnom a v duhu k örös-starčevske skupine. Pri teh posodah so talko zunanja k a k o r n o tra n ja stran rdečkasto žgane. Toda posam ezne oblike, k i p rih a ja jo v tem prvem do sed aj odkritem stanovanjskem in razvojnem horizontu na dan, pač ne p rip ad ajo čisti starčevski k u ltu ri.5 7 5 8 O stalo gradivo, ki p rip ad a dvem a stanovanjskim a in razvojnim a horizontom a, pa moremo označiti z imenom slavonsko- sremiske k u ltu rn e skupine. Tu imamo, v k o lik o r je gradivo doslej ob­ javljeno, vinčanske in v precejšnji m eri tu d i elemente, k i jih moremo označiti k o t butm irske te r nekaj leugyelskih. V predzadnjo skupino so­ dijo pač predvsem posode, ozirom a am fore s kroglastim zgornjim delom te r ločno zoženim spodnjim delom. Te posode danes p red stav ljajo še d o k ajšn jo neznanko, k ak o r je neznan tu d i n jih izvor 1er pot njihovega širjenja. K arak terističn e so tak o za lengyelsko in slavonsko-srem sko skupino, k arak terističn e, so1 pa tudi za butm irsko. Sedaj jih imamo tudi v okviru d an ilsk e k u ltu rn e skupine na jad ran sk i obali.5 3 N ek ateri me­ nijo, da je ta oblika dospela v butm irsko skupino iz lemgyelske potom sl a v omsfc o -s rem sk e .r ’ 9 D rugi p a so ravno nasprotnega m nenja, t. j. da je ta oblika v lengyelsko dospela iz b u tm irsk e skupine.6 0 Č eprav bo to vprašanje mogoče dokončno razjasniti le z ustreznim i stratigrafskim i do­ kazi je vendar že sed aj mogoče opozoriti na n ek atere momente, ki so nadvse zanimivi. N ek ateri so bili om enjeni že na drugih m estih. Poleg kroglastih, p re j om enjenih am for so pa za lengyelsko skupino pom em bne tudi skodele na visoki votli nogi. V to skupino spadajo tudi t. i. »Fracht­ ständer«. Same noige so različno oblikovane. Imamo konične votle noge z odprtinam i v sten i ali brez n jih , d a lje noge, k i so v zgornjem delu ne­ 5 6 Do objave gradiva je za sedaj vsaka detajlna sodba nemogoča. 6 7 Schmidt omenja le dva primera, od katerih je eden atipičen (Burg Vučedol, sl. 72, 3) za opredeljevanje, drugi pa nima v starčevski skupini analogij in bi se prej mogel povezati z vinčansko ali pa lengyelsko skupino (L . c. sl. 72, 2). 5 8 Arheološki vestnik, 1955, 14 sl. 5 9 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 30- — L. c., 1947, 9. 8 0 Arheološki vestnik, 1955, 16 sl. koliko ločmo zožene, noge, ki so v zgornji tretjini ločno izbokle, noge s stojno ploskvijo, itd. Geneza takšnih nog v lengyelski skupini še ni ugotovljena. Toda ako pogledamo najdišče v Zengövarkony,6 1 6 2 v lengyel­ ski skupini, vidimo, da noge niso enotne in da obstajajo variacije glede na višino im obliko. Sem pa moramo šteti tudi še Lemgyel. V Babsfci imamo pa noge z razširjeno stojno ploskvijo, ki na prejšnjih najdiščih niso znane.8 2 Čeprav ima noga iz Balbske tudi odprtine na stenah in je votla, je njena oblika vendar takšna, da jo je nemogoče izvajati iz lengyelskih koničnih nog. Ni dvoma, da ima tu pomembno vlogo viinčanska skupina, Sl. 8. Bogdanovci pri Vukovaru. Primer vinčanske keramike. (Po R.R. Schmidtu) mogoče celo butmirska is svojo keramiko, kar je pa skoraj neverjetno. Le votlina same noge skupaj z odprtinami na steni je nastala pod vpli­ vom lengyelske kulture. Zanimivo je dalje, da v Butmir ter njegovo sku­ pino, kolikor daneis vemo, ni dospela takšna konična votla noga. Le en primer se navaja danes v literaturi s konično, votlo, pri dnu nekoliko razširjeno nogo,6 3 ki pa predstavlja napačno rekonstrukcijo.6 4 6 5 Vendar imamo tudi v Bosni takšne noge, ki so popolnoma identične z nogami iz lengyelske skupine ter so nesporno prišle sem pod njenim vplivom. Za sedaj je še nejasno, kakšen odnos je med podobnimi nogami iz damilske skupine in temi kakor tudi onimi iz lengyelske skupine.0 5 Bosenski pri­ meri so nesporno vezani na mlajšo fazo, ki je blizu slavonski kulturni 6 1 Dambay, The Prehistoric Settlement and Cemetery at Zengëvârkony, Bu­ dapest, 1939. 6 2 R. R. Schmidt, Burg Vučeđol. 124. si. 72, 1 . 6 3 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1914, 61. sl. 21 (desna slika). 6 4 Noga je mogla biti tudi nizka, ker so ostanki zelo skromni. V vsej but- mirski skupini pa nimamo nobenih podobnih primerov nog. 6 5 V danilski skupini imamo mnogo primerov visokih votlih nog konične oblike. Navadno so takšne noge v svojem zgornjem delu nekoliko ločno vzbokle. Spodnji del je po navadi nekoliko razširjen. Odnos takšnih primerov do lengy­ elskih nekoliko sorodnih oblik je za sedaj še nejasen. skupini, k ak o r n. pr. v Hrustovači, d alje na C rk v in ah v T urbetu, na G radini v A lihodžah, itd.* 6 7 6 8 * Iz vsega sledi, da posode k akršne kol i oblike, na viso­ k ih votlih noigah niso istočasne s kroglastim i am foram i 'bufm irskega tipa v Bosni. D rugačen p rim er je v sami lengyelslki skupini, k je r ne samo da so istočasne, tem več najdem o celo kroglaste am fore s takšnim tipom noge, česar v butm irski nikoli ni. Sodbe o odnosu teh dveh oblik v Slavoniji, oziroma v sl avonsko-srem ski k u ltu rn i skupini, k je r se ravno tak o skupaj jav ljajo , danes še n i mogoče podati. Na sploh je zelo* malo sk u p n ih točk med keram ičnim i oblikam i butm irske in lengyelske skupine. V endar sledi iz vsega, da je k ro g lasta am fora v batin irski skupini starejša, k ak o r pa je v lengyelslki n e glede na kronološko postavitev ene in druge. V tem prim eru je n jen p o jav v lengyelski tu d i popolnoma jasen. Sem je do­ spela 'z vinčansko ali sl a vonsik o -sr emsk o skupino, iza 'kar so tu d i najboljši dokaz posamezni p rim eri v tej skupini, k ak o r n. pr. na najdišču v Bab- ski.6 6 a Pri p rim e rja n ju ornam entike na k eram ik i butm irske in lengyelske skupine vidimo, da m ed njim a tak o rekoč tudi ni nobenega stika, ako iz­ vzamemo n ek atere splošne pojave, k ak o r so n. pr. spiraloidni m otivi, ki so nekakšna splošna oznaka balkanskega neolitika. Toda b u tm irsk a k u ltu rn a skupina nim a slikane keram ike, ako izključim o n ek aj prim erov rdeče inkrustacije iin včasih b arv an ja sivočm e ali orne površine s pastozno rdečo barvo. N asprotno tem u je p a slikana keram ika v lengyelski k u l­ turi. Ali je ta slik an a k eram ika nastala pod vplivom tiske skupine, za k a r bi mogel b iti po m nenju nek aterih mogoče dokaz votla visoka noga iz Babske, k i jo R. R. Schmidt sicer označuje k o t možnar,6 7 pa danes ne moremo soditi. K lju b dosedanjem u op red eljev an ju slikane noge iz Bab­ ske tiski k u ltu rn i skupini, je ta v resnici popolnoma identična, tudi glede slikanja, nogam lengyelske k u ltu rn e skupine iz Zengôvârkonya, te r jo za sedaj k o t izločeno ne bi mogli pripisati direktnem u tiškem u vplivu. V sekakor če je tisk a n a najdišče v B abski imela svoj vpliv, je to bilo le za kasnejše faze slavonsko-sremiske skupine, k ar je predpostavil tudi že M ilojčič.6 8 N aslan ja se p a p ri tem le n a om enjeno nogo iz Babske s k arak terističn o slikano ornam entiko. T akšen vpliv tišk e b i mogel biti ako se izkaže točna zgornja domneva, tu d i na ostalo Slavonijo, oziroma na s 1 avonsko-srernsko skupino. Po m nenju M ilojčiča je vpliv tišk e dospel seni šele k asn eje podobno k ak o r tudi v vinčanski skupini, k je r ga v starejši fazi še nim am o.8 8 Ravno talko je nejasno, k d a j je listka začela vplivati na pravo lengyelsko kulturo na Ogrskem . Tega danes še nikakor ni mogoče raztolm ačiti. O m eniti pa m oram o, da je zelo veliko število slikanih povsod, podobno or nam enti ranih k ak o r naša noga iz Babske, tako tehnično k akor vsebinsko, najd en ih v lengyelski skupini posebno v Zen- 6 8 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1946, T. XV, 12. — L . c.. 1957, 7, T. II, J. — L. c., 1948, 25, T. VII, 9, (Slika je obrnjena za 180°). — Glasnik L. c., 1925, T. Ill (leva slika v spodnji vrsti). 6 6 a R. R. Schmidt, Burg Vučedol, 122, sl. 70, 10, 11. 6 7 L. c. 122, sl. 70, 8. 6 8 Milojčič, Chronologie, 86 sl. 1 , 9 L. c. 86. 1> Arheološki vestnik 189 gövarkonyu. Zato sodim, da bo vprašanje povezanja med tisk o in len- gyelisko potrebno iskati tukaj, ne pa na področja Slavonije, čeprav je iodi slavonisko-isrenuska neodvisno mogla biti s tiško v zvezi, toda v veliko manjši meri, kakor sodijo. Nekateri vidijo vpliv tiske skupine celo v J) utrn i rski. So pa to le posamezni primeri, ki pa ne pripadajo tiškemu kulturnemu krogu.™ Y glavnem je težišče dokazovanja v ornamentiki, in sicer na temelju cikcakastih paralelnih črt, ki pokrivajo ali celo po­ vršino posode, ali pa le posamezne dele, včasih v trakovih.7 0 7 1 Res je, da se tak način ornamentike javlja na dokaj velikem področju, pri nas v Sl. 9. Babska. Primera amfor butmirske skupine. (Po R. R. Schmidtu) Bosni in Slavoniji ter celo v Sloveniji. Seveda pa tudi v drugih krajih izven naše države. Poleg tega pa vse takšne primere ne gre medsebojno povezovati. Zdi se mi, da primeri butmirske skupine, ki uporabljajo takšno motiviko, predstavljajo skupino zase. V to skupino pa ne moremo všteti tistih primerov, ki so časovno blizu slavonski kulturi, kot jih n. pr. imamo v Vučedolu, na Gradini Zecovi, na Gradini Alihodže, itd.7 2 Ta skupina ima ne samo glede na ornamentiko, temveč tudi glede na obliko posod nekaj specifičnega, kar jo veže časovno bolj iz lengyelsko skupino, delno pa tudi z Radensko. Na drugi strani je takšno gradivo o-zko po­ vedano z danes znanim gradivom iz Slovenije ter s posameznimi najdišči v zahodni Slavoniji in Hrvatski, kakor so n. pr. špilja Vindija7 3 in Dra- 7 0 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 50. — Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 97 sl. 7 1 Benac. L. c. T. VI, 2; T. XVII; i. Po vsej priliki je to nepravilna rekon­ strukcija na temelju fragmenta v T. VI; 2. Verjetnejše je, da je bil zgornji del kroglaste oblike, ter bi vaza tako bila identična z onimi, katerih spodnji del je bil cilindrično zožen (n. pr. Radimsky-Hoernes, Butmir II, T. 6; T. V, 5). — But- mir I, T. VI, 16. — Butmir II, T. VI, 6; T-III, 16 (statueta). — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1953, T. XIII, 8, 9. — L. c-, 1949/50, T. XIV, 9. 7 2 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1950, 5 sl. T. IV, 1—5. — L-c., 1956, 147 sl-, T. X, 6, 7. — R. R. Schmidt, Burg Vučedol, T. 24, 1. 7 3 Gradivo je v Arheološkem muzeju v Varaždinu. gučevac (Cerje-Tužno) pri Varaždinu,7 1 Kiringrad, Hrnjevac pri Požegi, Vidakovo fordo pri Lasi liju blizu Karlovca, itd.7 5 Vse to so drugi elementi, medtem ko so slavonsko-sremski redki. S temi pa ne moremo povezali but- mirskih sorodnih ornamentov. Ni dvoma, da so v fo u trn irsko skupino takšni ornamenti v eni kasnejših faz mogli dospeti tudi s področja, kamor je mogla vplivati tudi lengyelska skupina. Vendar ti ornamenti ne predstav­ ljajo ozke medsebojne povezave, temveč le vpliv, medtem ko je ta kul­ turna skupina v Bosno mogla prodreti šele veliko kasneje, po vsej priliki s posredovanjem vinčanske skupine, v kolikor tega ne vključimo v celoti Sl. 10. Babska. Primer noge slikane posode lengyelske skupine (Po R. R . Schmidtu) pod nazivom »lavonsko-sremske skupine. Na drugi strani pa tudi ni nujno, da hi bila ravno lengyelska vplivala v prejšnjih fazah na butmirisko sku­ pino. Zanimivo je, da se takšni ornamenti številčno množijo v Bosni proti severu, medtem ko je njih število, vsaj po dosedanjem stanju gradiva, proti jugu manjše. Pomembno je tudi datiranje slavonsko-sremske kulture tako v ce­ loti kakor datiranje posameznih najdišč v Bosni. Vprašanje datacije Donjega Klakarja in Donje Mahale je bilo že večkrat načeto in v glavnem vsaj približno tudi nakazano. Čeprav so nekateri poprej sodili, da sta ti dve najdišči bodisi mlajši od Buimira, ali celo da sta starejši, vsaj glede na posamezne arhaične forme,7 0 je njih datacija bila vendar dokaj problematična. Na drugem mestu sem nekdaj domneval, da sta ti dve najdišči istočasni z Butmirom, ali da velikih časovnih razlik med njimi in Butmirom ni.7 7 Danes je datacija, ki sem jo že prej omenil, veliko bolj realna tako glede Donjega Klakarja, kakor tudi glede Donje Mahale. 7 1 Peristil, 1954, 135 sl. Še bolj pomembno gradivo je v Arheološkem muzeju v Varaždinu. 7 5 Gradivo je v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Doslej ni bilo v celoti ob­ javljeno. 7 6 YasìC, Datovanje Butmira (Zbornik u čast Bogdana Popoviča, Beograd, 1929), 18 sl. — M . Garašanin, Hronologija vinčanske grupe, 110. 7 7 Zgodovinski časopis, 1947, 143. 13* 191 V relativni kronologij i se Donji K lak ar more postaviti med 6. in 4. m vinčamske kulturne plasti. Garašaninova opomba, glede na fragment zo- omorfne posode in podolgovatega dleta iz Klakara, ki naj ibi pripadali virmanski kulturni plasti med 8. in 7. m, ne more priti v poštev, ker imamo veliko število dlet takšnega značaja v butmirski skupini, ki je pač v krogu severne Bosne vsekakor mlajša, kakor pa je 8., oziroma 7. m vinoanjske plasti. Točno pa tudi ni, da se zoomorfni ritoni v Vinci javljajo le na tej globini, saj jih imamo tudi še kasneje.7 8 Mislim, da ni vedno pomembna le oblika, temveč pogostoma tudi sama ideja, pred­ staviti posodo v takšni obliki. Napačno je tudi, da se za datacijo iščejo le enostranske izveze, medtem ko je nujno iskati obojestranskih, kar se­ veda za Klakar in Dunjo Mahalo ne prihaja toliko v poštev zaradi skrom­ nega gradiva. Veliko bolj pa prihaja to v poštev za razne kulturne sku­ pine in večja najdišča, kakor n. pr. Butmir in odnos do Vinee.7 9 Vse doslej .znane elem ente sl a von »k o-sreinske k u ltu rn e skupine v Bosni m orem o d a tira ti le v m lajšo fazo neolitika. Za konec d atiranja te k u ltu rn e časovno vzporedne skupine so pomembne tiste najdbe, k i so v Bosni najdene n a posameznih n ajd iščih v okviru slavonske skupine (Hrustovača pečina, G radina v Alihodžah), oziroma na najdiščih, k i delno sovpadajo s slavonsko k u lturno skupino (Crkvine v T urbetu, itd.). Te najdbe b i bile d o k aj dvom ljive, ako ne bi imeli danes zak lju čen ih najdb (geschlossene Funde) v Sloveniji, k i nam jasno k ažejo pot, kak o moramo tolmačiti podobne pojave. Z drugim i besedam i imamo tu k a j neposreden stik med slavonsko k u ltu rn o skupino tip a Vučedol in slavonsko-srem sko skupino neolitskega časa. V kolikor p rih aja v teh bosenskih najdiščih v poštev tu d i bad en sk a skupina, k i b i po m nenju n ek aterih tu k a j m orala biti, je za sedaj še p recejšn je vprašanje. O bstajajo posam ezni elementi, ki nesporno k ažejo na badansko skupino. V endar so po današnjem gra­ divu ti elem enti tak šn e narave, da se zgube med ostalim i in da jih ni mogoče časovno u vrstiti v neko posebno fazo. To pa glede na najdbe v Sloveniji tudi n i bilo nujno potrebno. Ako imamo badensko skupino tudi za neko posebno skupino, časovno opredeljeno in m lajšo od sla- vonsko-srem ske in legyelske skupine v Slavoniji, je s 1 a v onško-s r enisk a bila v Bosni, mogoče p a tudi ponekod drugod časovno vzporedna ba- denski, ravno tak o k ak o r je b ila delno paralelna tu d i lengyelski. Vendar je to vprašanje danes še d o k aj nejasno in m arsikdaj tudi nerazum ljivo, dokler badenska ne bo v Bosni tu d i točno opredeljena in določena. Po vsej p rilik i je badenska skupina v nekaterih k rajih , k a k o r domneva tudi Milojčić, nadom estila slavonsko-srem sko, oziroma se je razvila na osnovi slavonsko-srem ske s prodorom novih k u ltu rn ih elem entov. V endar se to ni zgodilo povsod. Tako imamo danes v nekaterih k ra jih nesporno dokaze, d a se lengyelslka oziroma n je j istočasna toda k o t lengyelska imenovana neposredno dotika slavonske k u ltu rn e skupine. V takšnih prim erih pa ne bom o mogli govoriti vedno o badenski, tem več o lengy- 7 8 Vasić, Preistoriska Vinca I, 6 6 sl-, sl. 113, 113— 1 1 7 . 7 9 M . Garašaanin, Hronologija, vinčanske grupe, 1 0 9 sl., 153. — Benac, Pre- historijsko naselje Nebo, 9 3 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1947, 5 sl. — Zgodovinski časopis, 1 947, 1 4 2 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 29. — Arheološki vestnik, 1955, 8 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1957, 1 0 .sl. © liski kulturni skupini, njenih in drugih podskupinah ter skupinah, ki so pa mogle hiti tudi pod vplivom badenske. Pri končnem sklepu moramo danes znani lenigyelski skupini, ki je v nekaterih krajih trajala tudi v času badenske, delno celo na začetku slavonske skupine, podaljšati živ­ ljenje. Vprašanja začetka slavonsko-sremske skupine se je dotaknil tudi Milojčič.8 0 8 1 Na temelju posameznih podatkov v Sarvašu, Vučedolu in Bab- ski, ki jih je ugotovil R. R. Schmidt, sklepa Milojčič, da se slavonsko- sremska v svojih začetkih časovno dotika še k ö r o s -s t a rč e v: sk e skupine. Sl. 11. Babska. Primeri lengyelske keramike. (Po R. R. Schmidtu) En del predmetov, ki jih je Milojčič opredelil k slavonsko-srenrski, bi naj pripadal še najstarejši vinčanski skupini. Pri tem opredeljevanju se pa opira, lahko rečemo, na nekaj precej neznatnih elementov,8 - ’ ki naj bi bili v zvezi z vinčansko fazo »A«, katera je neposredno sledila köräs-starčevski kulturi. Upoštevati moramo, da se Milojčič sklicuje predvsem na vinčanske elemente v Babski, kot so n. pr. tehnika vgla- jenih ornamentov, tehnika vdolhenih ornamentov, posode zglajene na sijaj, skodelice in čaše z ostrimi prehodi, kljunasti in navadni okrogli dulci, »hlačk toped « tehnika, itd. Vendar pa moramo biti dokaj oprezni pri takšni klasifikaciji, ker mnoge tehnike, ki jih omenja Milojčič, niso karakteristične le za vinčanski fazi »A« in »B«, temveč za celotno vin­ čansko neolitsko plast. Tudi gradivo iz Babske samo po sebi ne govori za to.8 3 Marsikakšne posode pač ne gredo niti v sklop vinčanske skupine, čeprav imajo ostre prelome. Priznati pa moramo, da je nekaj elementov, ki kažejo, da menda nekatere posode oziroma fragmenti pripadajo ne­ koliko starejši vinčanski fazi. To pa lahko tolmačimo z vinčansko eks­ panzijo, ki se je izvršila enkrat med 8. in 6. m vinčanske kulturne plasti, 8 0 Milojčič, Chronologie, 84, 88. 8 1 L. c. 85, 85 sl. 8 2 L. c. 85 sl. 8 3 Je v Arheološkem muzeju v Zagrebu ter razen nekaj fragmentov ni ob­ javljeno. t. j. v času faze »B«. Premalo imamo danes elementov, da 'bi mogli ra­ čunati na ekspanzij o vinčanske kulture že na samem njenem začetku. Seveda pa doslej tudi v Babslki nimamo zadostnih niti materialnih niti stratigraf skih podatkov. Podobno bo tudi v Sar vaš n. Tako je pač mogoče sklepati, da je vinčanska kulturna 'skupina v zahodni del Slavonije prišla sicer neposredno po starčevski, vendar pa nastaneta dve možnosti tol­ mačenja. Po eni možnosti, aiko domnevamo, da je vinčanska dospela sem tedaj kakor v Vinco, je ta zamenjala koros-starčevsko podobno kakor na najdišču v Vinci. Po drugi možnosti, ako zopet domnevamo, da je dospela kasneje, t. j. po 8. ni vinčanske kulturne plasti, toda pred 6. m. je možno, da je starčevska na teh najdiščih trajala celo nekoliko dalje, kakor pa se splošno domneva in kakor je bil videz v sami Vinci. Po drugi strani zopet lahko domnevamo, da je starčevska normalno po dosedanjem gledišču prenehala tudi na teh najdiščih. V takšnem primeru bi morali imeti hiatus med prenehanjem starčevske in novo naseljeno vinčansko skupino. Nobenega dokaza nimamo, da bi se vinčanska skupina razširila sem istočasno ali vsaj približno istočasno z naselitvijo najdišča v Vinci. Zato trenutno ostanejo le možnosti ali o daljšem trajanju starčevske ali pa tu obstoječem hiatu, ki ga doslej tudi niso opazili. Velja pa to le za doslej znana najdišča in za gradivo, ki je danes na razpolago, kar seveda ne izključuje možnosti tudi drugačnega dogajanja in naseljevanja na prehodu iz starejšega v mlajši neolitik v Slavoniji. Izključeno tudi ni, da je tu obstajala tudi še neka tretja, recimo kulturna skupina linearne Sl. 13. Hrustovača pečina. Primer lengyelske keramike (Po Korošcu) Sl. 12. Vučedol Primer lengyelske keramike (Po Dimitrijevimi) keram ike s popolnom a drugim i elem enti, k i jih daneis poznamo. Večjo jasnost nam lahko prin esejo o teh v p rašan jih šele nova raziskovanja tega področja, ki je doslej skoraj popolnoma neraziskano. Tudi novo o b jav ljen o slučajno najdeno gradivo iz Sam atovcev pri O sijeku kaže, da je vinčanska skupina dospela sem šele k asn eje, nekako okoli 6. m vinčamske k u ltu rn e plasti.8 3 ® Izključeno ni, da se bodo tu k aj našle še starejše faze, kair je pa odvisno od novih raziskovanj te naselbine. Vsi ti m om enti se nanašajo v glavnem le na ekspanzijo vinčanske k u ltu rn e skupine. To, k a r pa danes poznamo- pod pojm om lenigyelske k u ltu rn e skupine, p red stav lja povsem n e k a j drugega. Šele m ešanje vin­ čanske z butni irskim i in k asn eje lengyelsldm i elem enti b i nam dalo t. i. sla vensko-srem sko k u ltu rn o skupino. T udi ekspanzija butm irske sk u ­ pine v Slavoniji danes še ni raziskana. Gotovo se je ta izvršila. Poleg raznih oblik, m ed k aterim i so n a prvem m estu kroglaste am fore, so nad vse pomembne n a jd b e v tuzlanski kotlini, k je r imamo popolnom a čiste butm irske elem ente od plastike dalje. N eznani so danes tudi začetki len- gyelsike skupine. T udi M ilojčič ni razjasn il tega vprašanja. To, k a r nam je znano pod im enom lengyelska skupina n a Ogrskem, k ak o r so najdbe iz Lemgyela, Zenigövarkonya itd. prip ad a že eneolitski dobi in sicer v od­ nosu do vinčanske k u ltu re celo m lajšem u razdobju m lajših vinčanskih plasti. M ilojčič skuša sicer nekoliko suponirati vpliv slavonsko-srem ske, oziroma babske k u ltu re, k a k o r jo na n ek a te rih m estih im enuje, n a len- gyelsko že v času starejše trak aste keram ike,8 4 česar pa nik ak o r ni mo­ goče dokum entirati. Res je, da tu k aj ni popolnom a jasno, n a k atere ele­ m ente p ri tem v plivu misli Milojčič. R ačunati b i mogli tako na vinčanske kakor tu d i na butm irske. V endar d rugi ne p rih aja jo v to lik šn i m eri v poštev k ak o r ravno vinčanski. Poleg tega b i lahko danes ekspanzijo proti severa stavili kvečjem u v čas 4. m vinčanske k u ltu rn e plasti, k ar je vsekakor m lajša doba k ak o r njen začetek ekspanzije p ro ti zahodu v Slavonijo. Ce tu d i danes že vse kaže, da bo potrebno^ zvišati data­ cijo začetka b u tm irsk e skupine, ga v endar nik ak o r ne moremo staviti vzporedno z začetkom vinčanske. V sekakor se je ekspanzija vinčanske izvršila p re d butm irsko. Tudi na samem področju severne Bosne kažejo posamezna najdišča, da je m ogla vinčanska t ja dospeti p re j kalkor pa butm irska skupina. Res je, da danes še ne poznamo m eja butm irske k u l­ ture, k i je m ogla im eti svoj center ne samo v centralni, tem več ravno tako tudi v severni Rosni. V takšnem p rim era bi vinčanska p rišla že v na­ seljeno p o k rajin o te r m ogla nosilce butm irske skupine izriniti ali se pa z njim i zliti. D ru g a možnost bi b ila veliko b o lj v erje tn a že glede na razne močne elem ente b u tm irsk e skupine tudi v Slavoniji. Seveda je p ri tem potrebno razjasn iti vprašanje zgodnejših vinčanskih elem entov v tuz- 8 3 a Zbornik za društvene nauke Matice Srpske, 12, 1955, 17 sl. T. I, sl. — Gledišče avtorja, ki delno stavlja to gradivo tudi v starejšo vinčansko fazo, je napačno (L . c. 54 sl.). V keramiki imamo največ vinčanskih elementov, imamo pa tudi nekaj butmirskih. Bolje so butmirski elementi zastopani v orodju in orožju. Skromni so tudi lengyelski elementi, kot so n. pr. visoke votle noge z odprtinami na stenah, (L. c. T. X, 62, 63) ter nekateri drugi elementi (L. c. T. II, 13). Kar je bilo pričakovati na teh slavonskih najdiščih, je tudi pojav kostolaške skupine, ki je sedaj tukaj zastopane s fragmentom skodele (T-II, 12). 8 4 Milojčič, Chronologie, 93 sl. ] a risk cim bazenu, katerih sicer ni veliko, ki pa vendar obstajajo. Problem je tudi začetek im razvoj butmirskc skuipine ne samo tukaj, temveč tudi na dosedanjem klasičnem področju njenega razprostiramja. Lengyelska skupina, takšna kakor jo danes poznamo, se razvija šele kasneje, mogoče proti koncu neolita v resnici v eneolitu. Osrednje gle­ dišče, da se nahaja ne le na Ogrskem temveč tudi v zahodni Slavoniji, v Hrvatski, Sloveniji im v delih Avstrije je bilo zgrešeno. Po vsej pri- Sl. 14. Varaždin. Primer kasnoneolitske keramike liki se bode morala izločiti kot posebna kasnomeolitska in eneoditska skupina. Vsekakor že večina hrvaških in slovenskih naselbin pokazuje zaključeno celoto, ki je ne moremo vrednotiti niti po danes znanih najd­ bah na Ogrskem niti po sla vo nsk o -s rem sk i skupini, čeprav se posamezni elementi javljajo v vseh treh skupinah in na večini večih najdišč. Toda šele obdelava celotnega gradiva ter nova sistematična raziskovanja na Ogrskem, v Slavoniji, v Hrvatski, v Bosni in Sloveniji bodo mogla po­ polnoma razjasniti danes nejasne točke. Glede na kronološko uvrstitev lengyelske skupine je zanimivo tudi mnenje Bammerja. Časovno jo postavlja za Ogrsko v zahodnem in južnem delu Ehmantula po trakasti keramiki (Bandkeramik) im pred pécelsko (Receler) ter Zok 'kulturno skupino. Naslanjati se žal ni mogel na strati- 8 5 8 5 Banner, Die Péceler Kultur, 236 sl. grafsike .podatke, ker jih za sedaj nimamo. Banner odklanja tudi gle­ dišče, da bi na posameznih najdiščih, kakor n. pr. v Zoku pécelska in slavonska kultuirna skupina mogle biti vsaj delno istočasne. Mnenja je, da so novi doseljenci, nosilci Zoik .skupine potisnili nosilce péceliske sku­ pine, ki iso pa mogli kasneje prevzeti nekatere starejše elemente tu po­ prej domače kul luire.8 6 Banner .pa v glavnem nekoliko preveč posplošuje ves problem. Danes imamo namreč že dokaze, da so končne faze neka­ terih kultur istočasne z lengyelsko skupino bile vsaj delno časovno po­ nekod .paralelne novi slavonski kulturni skupini.8 7 Takšni momenti so pomembni tako za relativno kakor tudi za absolutno kronologijo. Ne mo­ remo pa tega posplošiti na vsa najdišča bodisi pécelske, lengyel.ske ali pa slavonske skupine. Verjetno je, da so ise ponekod nosilci lengyelske skupine že umaknili pred novo skupino ali so na kak drug način za­ pustili svoja nekdanja bivališča, kamor so se po njihovem odhodu dose­ lili drugi. Ni izključeno., da bo to veljalo celo za cele pokrajine. Vendar bodo tudi tukaj še posamezne naselbine, kjer je lengyelska skupina ži­ vela še dalje vsaj nekaj časa. Imamo pa tudi v slavonski kulturni sku­ pini oblike, ki jih je le ta prevzela im ki kažejo izrazite lengyelske, ozi­ roma tudi butmirske oblike, medtem ko je ornamentika tipična in popol­ noma v duhu slavonske kulturne skupine.8 8 8 9 Tudi v lenigyelski skupini obstajajo posamezne druge oblike, ki bi ise mogle spraviti v zvezo, s sla­ vonsko skupino, vendar jih je dokaj manj, kakor bi bilo pričakovati. Največ povezave imamo zaenkrat v Zoku in direktno na Ljubljanskem barju, manj pa v Slavoniji, kar je glede na sedanje gradivo tudi povsem razumljivo. Ako bi danes domnevali, da je nekdanji center lengyelske kulturne skupine bil vzhodno in južno od Blatnega jezera, ni izikijučeno, da se je ta skupina .s prihodom nove skupine, katere etnični nosilci so se razliko­ vali od nosilcev prejšnje, postopno odselila kot celota največ proti za­ hodu in jugozahodu, kjer nahajamo njene sledove v že zelo kasnem času. Seveda pa tudi druge smeri ne bi bile izključene. Vendar nam današnje stanje ne dovoljuje razlikovati točen čas, ko bi naj prebivalci lengyelske skupine prišli v posamezne tuje kraje.8 8 Da je lengyelska kulturna skupina .starejša od pécelske oziroma ba- denske in od slav on.sk e, kakor sodijo Banner, Milojčič,9 0 Tompa,9 1 in drugi, je nesporno. Vendar pa nikakor ne moremo soglašati, da bi bila s pojavom pécelske ali badenske že tudi .popolnoma izumrla. Ona lahko traja tudi še dalje in sicer ne samo časovno vzporedno z badensko, temveč 8 6 L . c. 230 sl. 8 7 V Sloveniji je to naselbina v Drulovki pri Kranju. Gradivo še ni objav­ ljeno. 8 8 Opuscula archaeologica I, Zagreb, 1956, T. VI, 34; T-IX, 54. 8 9 Sklepi glede Slovenije bodo prej ali slej že kolikor toliko mogoči, vsaj na temelju današnjega gradiva, ki pa ne izključuje posamezna odstopanja niti popolnoma novih sklepov če se ugotove novi momenti. 9 0 Milojčič, Chronologie, 85 sl., 93 sl. — Annual of the British School at Athens XLIV, 258 si. 9 1 Tompa, Geschichte von Budapest I., Budapest in Altertum I, Budapest, 1942, 28 si. delno celo paralelno s slavonsko, čeprav ne mogoče v njeni matični de­ želi, temveč vsaj jugozahodno in zahodno od te. Danes so možni šele prvi sklepi, ki temelje na novih najdbah. Po teh najdbah tudi vidimo, da .Sla­ vonije v tem času ne moremo vrednotiti kot celoto. Njen vzhodni del s Sremom, nekako do črte Osijek-Slavonski Brod je bil pod močnim vpli­ vom vinčanske skupine, na osnovi katere je z mešanjem z foutmirsko, kasneje tudi z lemgyelsko, nastala slavonisko-sremska skupina. Medtem ko se tukaj kasneje javljajo badenska, kostolaška in slavonska skupina v zahodnem delu Slavonije in v Hrvatski, nimamo vsaj za sedaj iz­ razite badenske skupine, temveč se javlja izrazita kasna faza, neke po- Sl. 15. Ivankovo in Vučedol Primerka kuglastih amfor slavonske skupine pod vplivom butmirske (Po Dimitrijeviću) sebne kulture glede na lengyelsko. Vsaj za sedaj manjkajo posamezne izrazite oblike, ki se drugače javljajo na nekaterih ogrskih najdiščih. Res je pa tudi, da takšna faza lengyelske skupine doslej še ni bila od­ krita in raziskana, tako da ni mogoče soditi o vseh variantah v keramičnih, ornamentalnih in drugih oblikah. Nikakršnih konkretnih dokazov nimamo danes, da bi lengyelska kul­ tura mogla nastati nekako okoli 2600 pred n. št. oziroma, da bi se začela vzporedno z vinčaneko kulturno skupino. Slavonsko-sremisko oziroma babsko skupimo pa danes me moremo istovetiti z lemgyelsko skupino. Ne­ sporno je samo to, da je sl a vonško-sremsk a nastala z ekspanzijo vinčan­ ske skupine proti zahodu ter z njenim mešanjem z drugimi kulturnimi skupinami, ki so ravno tako prispele sem predvsem z juga. Ako izklju­ čimo koros-starčevsko skupino kot najstarejšo v teh krajih, nimamo no­ bene druge, na kateri bi se mogla pri prihodu vinčanske, razviti ta nova (slavonsko-®reonska) kultura. Zaradi popolnoma drugačne materialne kul­ ture pa körös-starčevska odpada kot tak temelj. S la vonsko -s romska sku­ pina je kasneje mogoče vplivala na lemgyelsko, vendar pa nikakor ne v času 2600 pr. n. št. absolutne kronologije. Starejših faz lengyelske, ki se danes mora datirali v eneolit, sploh ne poznamo. Obstoj same vinčan­ ske na Ogrskem, ki naj bi služila kot temelj za razvoj lengyelske. pa ravno tako ni niti verjeten niti možen. Iz vsega moremo napraviti nekoliko sklepov: 1. Pod sla v o i isk o -sr enisk o k ulturno skupino moremo danes razum eti m ešano vinčansko-butm iriska skupino, v k atero kasneje, toda zelo pozno, p rih aja jo tudi posam ezni lengyelski in dtrugi elementi. Č ista vinčanska se doslej širi le po Srem u in vzhodnem delu Slavonije, vendar imamo ludi že v vzhodnem delu Slavonije na posam eznih najdiščih mešano, t. j. pravo slavonsko- sremsko kulturo. 2. E kspanzija vinčanske k u ltu re je na (področje Srem a in Slavonije izvršena pred 6. m vinčanske 'kulturne plasti, toda po njenem 8. m, ko­ likor je mogoče .soditi po današnjem m aterialu. 3. V istem času s e je izvršila tu d i ekspanzija vinčanske skupine v severno Bosno, ozirom a na desni breg Save. 4. Potrebno bo popraviti datacijo butm irske k u ltu rn e skupine, po­ sebno njenega začetka, k i je vsekakor starejši od 6. m vinčanske k u l­ turne plasti, k a k o r so doslej domnevali. Ugotoviti bo potrebno tudi razne faze razvoja te skupine. 5. D oslej še ni ugotovljeno, do kam se je proti severu širila čista butm irska skupina, k i je zajem ala lalhko tu d i severne predele Bosne. 6. Po vsem sodeč je butm irska skupina, ako vzamemo kot njen center centralno Bosno, prodrla na sever nekoliko kasneje, k ak o r je prišla vinčanska. 7. M arsikateri elem enti sorodni butm irski skupini, k i so se v Slavo­ n iji doslej pripisovali lengyelski skupini, pripadajo butm irski. za kar govore posebno najn o v ejši izsledki v severni Bosni in sam a datacija lengyelske. 8. D oslej znane najdbe lengyelske skupine na O grskem pripadajo e neolitiku. 9. Y Slavoniji in severni Bosni se ja v lja jo lengyelski elem enti mnogo kasneje. 10. Ponekod, k a k o r v Sloveniji in tudi na posam eznih najdiščih v Bosni, p rip ad ajo posamezni lengvelskim sorodni elem enti že koncu neolitika in p re h a ja jo v kovinsko dobo. 11. N ikakršnih dokazov n i doslej, da je na južni del O grske vpli­ vala s 1 a v on sk o-sr ei risk a skupina že v času starejše tra k a ste keram ike. 12. Y Severno Bosno p rodira kostolaška k u ltu ra v času tra ja n ja lengyelske in badenske skupine podobno k ak o r v Slavonijo. ZUSAMMENFASSUNG Lengyel-Kulturgruppe in Bosnien, Syrmien und Slawonien Das Bestehen einer Lengyel-Kulturgruppe, die von einigen Forschern noch immer verneint wird, ist heute jedoch unbestreitbar. Mit diesem Namen kann man heute die Gruppe bezeichnen, die sich in dem Eneolithikum im westlichen und im südlichem Dunnantul verbreitet. Leider ist diese Gruppe bisher fast noch ganz unerforscht, obwohl recht starke Indizien für ihre ziemliche Ausdehnung sprechen. Einige Fundstellen, wie Lengyel, Zengövarko.ny und andere gehören zu dieser Gruppe in Ungarn. Manche Funde wurden bisher anderen Kultur­ gruppen zugezählt. Milojčić, der -sich mit der Lengyel-Kultur befasste, hat die Fundstellen in Slawonien in die sogenannte slawonisch-syrmische Kultur eingereiht. Diese Kul­ turgruppe soll eine unmittelbare Nachfolgerin der Körös-Starcevo Kultur sein. In die pannonische Ebene sollte aber diese slawonisch-syrmische Kultur bereits zur Zeit der älteren Bandkeramik eingedrungen sein. Obwohl Milojčić berechtigt war, slawonische und syrmische Ortschaften zu einer besonderen Gruppe aus­ zuscheiden, bleibt jedoch die Frage offen, ob diese Gruppe mit der Lengyel- Kultur wirklich so verwandt list, dass sie mit ihr gleichgestellt werden kann, oder ob sie eine besondere Untergruppe darstellt. Die gleichzeitige slawonisch- syrmische Kultur kann man auch als eine Untergruppe der Vinča-Kultur be­ trachten, mit der sie sogar mehr gemeinsame Berührungspunkte hat als mit der vorgenanntem. Nach allem zu urteilen, kann man heute die slawonisch-syr­ mische Kultur als eine Mischung von Vinca und einigen anderen — in erster Reihe Butmir — Elementen betrachten, in beträchtlich minderem Masse, und dies ziemlich später, jedoch von Lengyel-Elementen. Auch die Fundstellen der slawonisch-syrmisehen Gruppe sind bis heute noch ungenügend erforscht, so dass man kein genaues chronologisches Urteil geben kann. Es wäre von Interesse zu wissen, wie sich auf dem jugoslawischen Gebiet einerseits die Lengyel — und anderseits die slawonisch-syrmische Gruppe ver­ breitet hat. Mehr auf Grund von Zufallsfunden weiss man, dass die letztgenannte- sich auch im nördlichen Bosnien verbreitete. Als eine bedeutende Fundstelle muss man Crkvine in Turbet bei Travnik hervorheben, wo Vinca-, Butmir- und Lengyel-Elemente gefunden wurden. Es gibt aber auch einige Elemente der Vucedol-Kultur. Bezüglich des Vordringens der Vinča-Kulturgruppe wird uns bedeutende Resultate Tuzla mit Umgebung liefern. Dort war sowohl die Vinča- als auch die Rutmir-Gruppe in den gleichen Ortschaften reich vertreten. Leider fanden bisher systematische Forschungen noch nicht statt. Weiterhin sind von Bedeutung die Fundstellen in Donji Klakar und Donja Mahala, die bisher ver­ schieden gedeutet wurden, von denen aber Donji Klakar nach seinem Kul­ turinventar zur ausgesprochenen slawonisch-syrmisehen Gruppe gehört. In bei­ den Ortschaften gibt es sowohl Vinca-, als auch Butmir- und teilweise auch Lengyel-Elemente (Abb. 1—5). Bei der Analyse der bosnischen Fundstellen mit slawondsch-syrmischer Gruppe sieht man, dass es überall nur reine Erzeugnisse, sei es einer oder der anderen Grundkulturgruppe gibt. Nirgends wurden bisher Entwicklungsformen gefunden, wobei die eine oder die andere Gruppe einzelne Elemente ihr fremden Gruppe übernommen und sie der eigenen Materialkultur angepasst hätte. Die Expansion der Butmir-Kulturgruppe aus Zentralbosnien gegen das nördliche Bosnien musste etwa zwischen der 6 und 4 m Kulturschicht in Vinca stattgefunden haben. Vielleicht auch etwas früher. Damit wird man aber die Zeit­ setzung des Anfangs der Butmir-Gruppe, die nach der bisherigen Annahme etwa der 6 m Schichte der Vinča-Kultur entsprechen sollte, verbessern müssen- Die Vinča- Gruppe musste das Tuzla Becken etwas vor der Butmir-Gruippe erreichen, wo­ für auch die für die Vinča-Kulturschicht zwischen 8 und 6 m chrakteristischen, mit schwarzer Farbe überzogenen Fragmente der grauen Keramik sprechen- Die erste Kulturberührung zwischen der Vinca- und Butmir-Gruppe mochte aber nach den bisherigen Angaben etwa zwischen 7 und 6 m der Vinöa-Kultur- schicht .stattgefunden haben. Reine Lemgyel-Elemente dringen nach Bosnien erst sehr viel später vor. Auf Grund dieser Elemente kann man heute auch einige Fundstellen in Bosnien etwas besser zeitlich festsetzen. So ist die Fundstelle in Donji Klakar, die zur reinen slawonisch-syrmischen Gruppe gehört, älter, wodurch aber die Möglich­ keit nicht ausgeschlossen ist, dass bei einer systematischen Forschung auch jüngere Elemente gefunden werden. Die Fundstelle in Donja Mahala ist später. Hier befinden sich auch Beispiele der Kostolac-Kultur und einige Beispiele der Lengyel-Gruppe. Auch diese Siedlung hatte ihren Anfang vielleicht viel früher, als es heute den Anschein hat. So könnten ältere Phasen in das Gefüge der slawonisch-syrmischen Gruppe gesetzt werden. In das Gefüge der slawonisch- syrmischen Gruppe werden wahrscheinlich auch einzelne Beispiele aus anderen Fundstellen gehören, wie zum Beispiel die Funde von »Gradina in Alihodže«. Eine ähnliche Mischung verschiedener Vinca- und Butmir-Elemente gibt eš auch an slawonischen Fundstellen. Je mehr diese Fundstellen gegen Osten liegen, desto mehr Vinca Elemente weisen sie auf. Ein solches charakteristi­ sches Beispiel ist z. B. Kormadin, das nach bisherigen Funden durchaus in das Gefüge der Vinča-Kultur gesetzt werden könnte. Ähnlich auch einige andere Fundstellen in Syrmien. Die Fundstellen aber, die mehr westlich gelegen sind, weisen mehr und mehr gemischte materielle Kutur auf. Zum Beispiel Babska. weiter Sama.tovci, Sarvaš ujs.w . Ein charakteristisches Butmir-Element an diesen Fundstellen ist die Kugelamphore. Es gibt aber auch andere Formen ausser dem Gerät und der Waffe, was eben für Butmir charakteristisch ist, da dies in Vinca unbekannt ist. Kugelamphoren befinden sich auch in der Lengyel-Gruppe. Hier kommen sie jedoch auf hohen zylindrischen und konischen Gestellen vor, auf Füssen, zuweilen mit Wandöffnungen, was in der Butmir-Gruppe nie der Fall ist. Ausserdem kennt die Butmir-Kulturgruppe Gestelle solcher Art überhaupt nicht. Auf Grund von Vorkommen solcher Füsse an verschiedenen Fundstellen in Slawonien, Bosnien, aber auch in Slowenien, die in eine relativ sehr späte Zeit gehören, scheint es, dass die Amphoren seihst im Kreise der Butmir-Gruppe entstanden, von hier aber in die Lengyel- mittels der slawonisch-syrmischen Gruppe übergegangen sind. Wenn man einige allgemeine Erscheinungen in der Ornamentik, z. B. spi- raloide Verzierung, die eine allgemeine Charakteristik für den Balkan ist, aus- nimmt, gibt es zwischen der Butmir- und der Lengyel-Kultur keine Berührungs­ punkte. Die Kugelamphoren ausgenommen gibt es heute auch in den Formen zwischen diesen zwei Gruppen keine Analogien. Die Datierung der Lengyel-Gruppe ist heute bereits unklar, während auch die Datierung der slawonisch-syrmischen Gruppe nicht ganz sicher ist. In Bosnien kann man zeitlich alle bekannten slawonisch-syrmischen Elemente in eine spä- iere Zeit setzen. In dieser Hinsicht sind die neuesten Funde in Slowenien be­ sonders werholl. Die Annahme von MilojČic, wonach die slawonisch-syrmische * unmittelbar der Körös-Starcevo-Kultur folgen sollte, ist ziemlich glaubhaft, jedoch bis heute noch nicht vollkommen bewiesen. Der Möglichkeiten gibt es nämlich mehr. So könnte die erste der zweiten ohne jedwede Zäsur gefolgt sein, wenn die Körös-Sitarcevo-Kultur hier etwas länger als mehr nach Osten hin gedauert hätte. Wenn jedoch diese Kultur so wie anderswo ihr Ende genommen hat, so musste eine Zäsur zwischen dem Ende dieser und dem Anfang der slawonisch-syrmischen bzw. der Vinca-Expansion stattgefunden haben. Keines­ wegs kann man nämlich die Vinca-Expansion parallel mit der Besiedlung von Vinca setzen. Dafür gibt es heute in Slawonien keine Beweise. Das, was heute als echte Lengyel-Kulturgruppe, die keineswegs mit der sla- wonisch-syrmischen identisch, bekannt ist, gehört bereits in eine spätere eneolithische Zeit. Die Anfänge der Lengyel-Kultur sind vorläufig durchaus unbekannt. Die Annahme, dass diese Kultur in verschiedenen Varianten sowohl in Ungarn als auch in Slawonien, Kroatien, Slowenien und auch in Österreich zu finden ist, war falsch. Zwischen der slawonisch-syrmischen und unseren west­ lichen Fundstellen (Slawonien, Kroatien, Slowenien) gibt es einen ungeheueren Unterschied und diese Fundstellen können keineswegs mit den ungarischen Fundstellen, wie zum Beispiel Lengyel, Zengövarkony u. a. in Verbindung ge­ bracht werden. Es gibt auch keinen Beweis von einem Einfluss von Slawonien- Syrmien auf Lengyel bereits zur Zeit der älteren Bandkeramik. Das Ende der Lengyel-Gruppe kann heute gewissermassen vorausgesetzt werden. Dafür hätten wir einige indirekte Dokumentation zur Verfügung. Nach einzelnen Funden zu schliessen, mag diese Kultur teilweise auch noch zur Zeit der V need ol-Kultur gedauert haben. Allerdings verläuft sie mancherorten pa­ rallel mit der Badener, bzw. Péceler Kultur. Selbstverständlich ist heute das enemalige Ausbreitungszentrum noch nicht feststellbar. Sicherer für dais wäre es für die mehr westlich und östlich gelegenen Gebiete, wo eine zwar nicht identische, aber chronologisch gleichzeitige Gruppe erscheint. Aus Dufi- nantul wich die Lengyelgruppe vielleicht bereits zur Zeit der neuen Anköm­ mlinge der Badener Kulturgruppe. Es kann aber nicht ausgeschlossen werden, dass einige Ortschaften trotzdem noch durch die ältere Einwohnerschaft besiedelt waren. Aus alledem kann man einige Schlüsse ziehen: 1 . Unter der slawonisch-syrmischen Gruppe kann man heute die gemischte Vinča-Butmir-Gruppe verstehen, wohin später, und zwar viel später, auch verschiedene Lengyel- und andere Elemente gelangen. Die reine Vinca-Kultur verbreitet sich bisher nur in Syrmien und in den östlichen Teilen Slawoniens. Man findet jodoch bereits in den östlichen Teilen Slawoniens in einzelnen Ort­ schaften echte slawonisch-syrmische Kulturen. 2. Die Expansion der Vinca-Kultur ist im Bereiche von Syrmien und Sla­ wonien vor der 6 m Vinča-Kulturschicht, jedoch nach ihrer 8 m Schicht, voll­ zogen, sofern man dies nach dem heutigen Material urteilen kann. 3 - Zu gleicher Zeit wurde auch die Expansion der Vinča-Gruppe nach dem nördlichen Bosnien bzw. auf das rechte Sava-Ufer vollzogen. 4. Man wird die Datierung der Butmir-Kuliurgruppe verbessern müssen, besonders die Datierung ihres Anfangs, der jedenfalls älter als die 6 m Vinča- Kulturschicht sein wird, wie man die« bisher annahm. Es werden auch verschie­ dene Entwicklungsphasen diiser Gruppe festgesteltt werden müssen. 5. Es ist bisher noch nicht festgestellt, bis wohin die reine Butmir-Kultur- gruppe sich ausdehnte, es konnten auch nördliche Gebiete von Bosnien um­ fangen sein. 6. Aller Annahme nach musste die Butmir Gruppe, wenn man als ihr Zen­ trum Zentralbosnien annimmt, etwas später als die Vinca-Gruippe nach Norden vorgedrungen «ein. 7. Mehrere der Butmir-Gruppe verwandte Elemente, die in Slawonien bisher der Lengyel-Gruppe zugeordnet wurden, werden in die Butmir-Gruppe gehören, wofür besonders die neuesten Forschungen im nördlichen Bosnien und die Da­ tierung von Lengyel selbst sprechen. 8. Die bisher bekannten Funde der Lengyel-Gruppe in Ungarn gehören in das Eneolithikum. 9. In Slawonien und im nördlichen Bosnien erscheinen die Lengyel-Elemente vdel später. 10. Stellenweise in Slowenien und auch an einzelnen Fundstellen in Bos­ nien gehören einzelne den Lemgyelschen verwandte Elemente bereits in das Ende des Neolithikums und gehen in die Mettalzeit über. 11. Es gibt bisher keine Beweise, dass das Südgebiet von Ungarn bereits zur Zeit der älteren Bandkeramikkultur von der slawonisch-syrmischen Gruppe beeinflusst worden wäre. 12. Ins nördliche Bosnien dringt während der Dauer der Legyel- und Ba­ dener-Gruppe, ähnlich wie in Slawonien, die Eostolacer-Kultur vor.