Martina Orožen
Filozofska fakulteta v Ljubljani
DALMATINOV REGISTER - PRVI SINONIMNI SLOVARČEK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
v strokovni literaturi protestantskega obdobja je večkrat naglašen pomen »REGISTRA Nekaterih beied, katere Crajniki, Corolhki, Shveniki ali Besjäzhki, Herväzhki, Dalmatinjki, lltrian^ki, ali Cralhki Je drugazhi govore«, dodan na koncu Dalmatinovega prevoda Biblije (1584). Dognano je, da je nastajal dlje časa; del tega besedišča je prikazal prevajalec že ob izidu Pentatevha (1578), v zvezi z Registrom pa je ugotovljeno, da sta bila glavna inicia-torja in urejevalca tega prvega slovenskega pokrajinskega knjižno-narečnega primerjalnega sinonimičnega (kontaktnega) slovarčka Jurij Dalmatin in Adam Bohorič,' ki sta bila po lastnih izjavah predvsem vešča obvladovalca »krajnskega« slovenskega jezika. Nepojasnjena so ostala imena posredovalcev, informatorjev ustreznega sinonimičnega besedja iz vseh navedenih slovenskih in hrvaških dialektalnih pokrajin. Domnevamo lahko, da so podatke za hrvaškojčakavski ter dalmatinski delež posredovali znani ožji Trubarjevi hrvaški sodelavci (M. Živčić, Ant Dalmata, J. Juričič in Stj. Konzul), prevajalci njegovih del v hrvaščino, za »Bezjački«, to je hrvaški kajkavski delež, pa gotovo kajkavski protestantski somišljeniki, med katerimi ne smemo pozabiti slovenskega rojaka A. Vramca iz Ormoža,^ ki je dal v Ljubljani leta 1578 tiskati svojo kajkavsko Kroniko.' Znano je nadalje, da je bilo besedišče Registra skoraj v celoti vključeno v Megiserjev »Dictionarium quattuor linguarum« (1592), prek njega pa ostaja trajno sestavni del slovenskih rokopisnih in tiskanih slovarjev vse do Pleteršnika (1894-95).
Tako je razumljiva določena ustaljenost, nespremenljivost (konstantnost), s tem tudi arhaičnost določenega dela knjižnega besedišča (v določenih zvrsteh, npr. verska obredna besedila) vse do sodobnosti. Nedavno je bil izdelan popoln izpis ter abecedno urejen popis - slovarček vseh besed s pomenskimi ustrezniki (2062 leksičnih enot), ki jih Dalmatin izrablja v sobesedilu, pojasnjuje ob robu na straneh tekočega bibUjskega besedila (tako imenovane »marginalije«) ter navaja v Registru. Iz raziskave J. Stabeja" je tako vsaj delno vidna praksa izrabe kontaktnih narečnih sinonimov' oziroma poljubnejših razlag pomenske vrednosti besede v tekočem sobesedilu (Npr.: Pojdi tje k' Mravli ti 'lejni 'vtraglivi I. 318 b; noter do 'Gorkih vod 'Topliz L, 126 a; 'Snaha 'Nevejta je super Ta/ho II., 118 b; Nekateri sanikerni ljudje 'Belialovi otroci, tu je hudi sanikerni lotri L, 155 a itd.). Tako je tudi bolj opazna prisotnost nekaterih nedvomnih hrvatizmov, preko tega posrednika pa tudi starocer-kvenoslovanizmov in romanizmov, kar je glede na glagoljaško knjižno tradicijo Hrvatov in tako zahtevni podvig Slovencev, kot je bil prevod celotne Biblije, več kot razumljivo. Opozorim naj na nekatere te medjezikovne kontaktne sinonime že kar na začetku. Npr.: Dejzhla - divöjka-, Zhajt - Dyka; Arzat - likar, Arznia - likarija-, Gvant - odizhje-, /vinez -olov; Gnada-milo\ardje; Terdnoh - Tverdnio; Flii-lurba: Loj - sdrib; Vbijenik - ljudomorac; Paliza - iztap: Hitejti - jhetuvati; Zheuli - zipellhi; Shajfa - Sapun; Shelesna mazhka - an-
¦ J, Rigler, Register v DalmaUnovi Bibliji, JiS 12, 1967, 104-106.
' O njegovem življenju in delu najdemo nove ugotovitve v monografiji A. Jembriha Život i djelo Antuna Vramca. {Prilog proučavanju starije hrvatske književnosti i povjesne dijalektologije), Čakovec 1981. ' Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlovenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku Zagre-bechkom. Štampana v Lublane... leto M. D. L. XXV11I (1578).
" J. Stabej, Wörterverzeichnis der Sprachbemerkungen und des Registers in der BibUa Dahnaüns 1584. Geschichte Kultur und Geisteswelt der Slaven, III. Band - II. Theil: Abhandlungen. Dr. Dr. R. Trofenik - München 1976, 101-181.
' Termin povzemam po hrvaških raziskovalcih glagoljaäkega in kajkavskega knjižnega jezika, ki isti pojav zasledujejo v starejših knjižnih spomenikih. Podrobno o teh pojavih E. Hercigonja v delu Nad iskonom hrvatske knjige. Rasprave o hrvatskoglagoljskom srednjovjekovlju. Zagreb 1983.
196
kora; Zhudu - Mirakuli; Granatapfel - morgrana-, Shveplo - iimpor; Verih - Tamian. Med temi posebej izpostavljam besede starocerkvenoslovanskega izvora: Buqve - knyge; Prejhujhtvu - prelubodejjtvo; Ofier - poiveiili^zhe; Isvelizhar - spajitelj: Materniza - Los-hejna; Tirani-progonitelji; Nadjanje - hmnenje; Ajd - poganin; Ptuj - Tuin; Poitava - Sakon; Obluba - Savezhanje; Saudati - otraviti; hod/hud - concubina, itd. Isti avtor je sestavil tudi slovensko-latinsko-nemški slovarček Bohoričeve slovnice' ter nam tako omogočil natančen vpogled v obseg besedišča prve slovenske slovnice. Slovarček vsebuje 1979 leksičnih enot, med temi pa je malo »nekrajnskih«, panonskih in hrvaških izrazov (Npr.: Gazhe -nieder kleid; Svidok; objemlem vel obimem; itd.), nasprotno pa precej novoknjižnih. Izvirno besedilo latinske slovnice (obravnava slovnične zgradbe vseh jezikovnih ravnin z obsežnim ilustrativnim gradivom) je često vzpodbuda za izpeljavo neobstoječe slovenske besede (ali tudi slovnične glagolske obhke) po znanih razpoložljivih besedotvornih vzorcih. Tako ob latinskih tvorbah zasledimo tudi slovenske besedotvorne »kalke«. Npr.: Quina-rius - petak; Octonarius - oimdk, Senarius - ihehdk; oblivio - posablivok; Rak lit rakik; p/i a Pjjz/i fit piizhiza, vel pjizfika; Kajn fit Kojnizhik, Konjka (kobila!); log fit löshiz, lok fit lozhiz; peru fit perze (za peresce); Calamarium - perniza (črnilnik); tele fit teleze; luzhati, luzhiti -facio; Perluzhim - adjicio; Piplem pipati, pipal; rejpiplem - Divello; Regiram, obla j tujem -Rego, Regere; Rojenje - partus geburtus; Rojjtvu - partus, gebart; Svazhina - Schwagerschafft; vuzhliv - Studiosus; vuzhnu, vmetelnu, rejmijelnu - docte, itd.
Glede na namembnost, katere cilj je bil izpopolnjevanje, kot je že Trubar tožil,' v marsičem še pomanjkljivega slovenskega knjižnega leksikalnega sistema, imata oba slovarčka za razvoj slovenskega knjižnega besedišča izjemen pomen, seveda pa tudi svoje tipične značilnosti. Register nas obvešča o dialektalno pokrajinski razčlembi in razlikoval-nosti besedišča predvsem v govorjenem jeziku, Bohoričev slovarček o pisnih knjižnih besedotvornih sistemskih zakonitostih in možnostih razvoja ob tujem jeziku (kontrastivni vidik). Oba nas izzivata k podrobnejši jezikovni oblikoslovni, besedotvorni in pomeno-slovni analizi.
Ob tej priložnosti se omejujem na prikaz ugotovitev o dialektalno tipoloških značilnostih Dalmatinovega Registra, primerjalnega sinonimično-kontaktnega slovarčka. Glede »terminološkega poimenovanja« Registra tole: ne gre termina pojmovati strogo dobesedno; upoštevati je treba čas nastanka, možnosti poznavanja besedišča pokrajinskih dialektal-nih sistemov slovenskega jezika, predvsem pa praktično sporazumevalni namen Registra. Nakazuje tedaj prepoznano osnovno pomensko besedno ujemalnost oziroma neuje-malnost, ki je delno besedotvorno, delno tudi morfemsko leksikalno različna (različno poimenovanje istih designatov) v tedanjih slovenskih in delno hrvaških pokrajinskih nad-dialektalnih jezikovnih razUčicah, bolj ali manj ustrezajočih sodobni znanstveno utemeljeni delitvi slovenskega jezikovnega ozemlja na sedem narečnih skupin. Potek izoleks pod pokrajinskimi oznakami navedenega besedja se v celoti ne ujema s sodobnimi razmejitvami narečnih skupin, kar je dokazljivo iz glasoslovne ubeseditve dela izpričanega besedišča (refleksi razvoja nekaterih samoglasnikov se ne ujemajo z Dalmatinovo pokrajinsko oznako), upoštevati pa smo dolžni tudi premike v dialektalnih in knjižnih, morfo-noloških, besedotvornih in pomenskih (semantičnih) sistemih slovenskega jezika v šti-ristoletnem razvoju.
' J. Stabej, Adam Bohorič, Arcticae Morulae. Die erste Grammatik der slowenischen Sprache, Wittenberg 1584.11. TheU: Untersuchungen. Dr. Dr. R. Trolenik, München 1971, 144-206,
¦ V nemškem posvetilu knjige Ta pervi Dejl tiga Noviga Testamenta 1557 pravi: »Sicer so - hvala bogu - posebno v sedanjem času, nekateri prevedli biblijo iz hebrejščine in grščine v latinski, nemški in laški jezik dobro in razumljivo, kar potrjujejo vsi učenjaki; toda slovenski jezik je sam na sebi reven in glede mnogih faesed pomanjkliiv, ima tudi mnogo aequivoca, tj. besed z več pomeni, in se govori ne samo v eni deželi drugače kot v drugi, ampak pogosto v razdalji 2 do 3 milj, da često tudi v eni sami vosi drugače in različno v mnogih besedah in n a g I a s i h ...« M. Rupel, Protestantski pisci, Ljubljana 1966, 75.
197.
Ob ponovnem pretresu,' analizi besedišča v Registru, soočamo tokrat predvsem središčni (Crajniki, Coroihki) tip besedišča z vzhodnim, panonskim (Slovenski oli Bezjdzhki ob zahodnem Hervazhkem, ijtrianikem, Dalmatinjkem, Cmihkem), pri čemer izhajamo iz novih spoznanj o stopnji pokrajinske (naddialektalne) jezikovne zavesti tedanjega časa, utemeljene v že izvedeni pokrajinsko-dialektalni diferenciaciji. Ta je že omogočala prepoznavanje skupnih in različnih jezikovnih sistemskih zakonitosti (tri jezike z oznakami: krajn-ski, hervdčki, slovenski - kajkavski) v treh dokaj sorodnih, a vendar tudi delno različnih jezikovnih tradicijah, ki so se razvijale v kulturnih žariščih slovenskega in hrvaškega jezikovnega prostora. Središčno kranjsko v Ljubljani, zahodnoslovensko, obrobno v Trstu ob stičišču s hrvaško čakavsko glagoljaško tradicijo, ki je pokrivala obalna mesta in otoke (Krk!J severne Dalmacije, Istro ter ob slovensko-hrvaški jezikovni meji prodirala v notranjost, v kajkavski narečni prostor, kjer se je v Ozlju pri Metliki ob podpori plemičev Zrinjskih razvijala zanimiva čakavsko-kajkavska knjižna različica.' Na vzhodnem, mejnem (panonskem) jezikovnem področju slovenskega in hrvaškega jezika, sta se v »ogrskem orsagu« stikali prleška in prekmursko slovenska ter kajkavska hrvaška, delno govorna, od 16. stoletja dalje tudi pisna, naddialektalna knjižna tradicija.
Kulturološko ideološko sodelovanje slovenskih in hrvaških protestantov je bilo nujno povezano s soočanjem vseh teh govornih, delno knjižnih jezikovnih tradicij (rokopisni in tiskani spomeniki hrvaških glagoljašev, slovenski rokopisni spomeniki vseh navedenih pokrajin). Zelja po skupni uporabnosti novih knjig na sodobni, govorni osnovi ljudskega jezika (Lutrovo načelo za protestantsko književnost!) je narekovala jezikovno zbliževanje, le pokrajinsko naddialektalne jezikovne različice vešča baza uporabnikov (plemičev, meščanov in podrejenih slovenskih deželanov), je te tendence zadrževala. Zmagalo je Trubarjevo trezno načelo o splošno slovenski ustreznosti in uporabnosti (razumljivosti) pokrajinskega že delno kultiviranega obrednega jezika (slovenski kranjski knjižni jezik), ki pa se je s sosednjima, bolj izoblikovanima knjižnima sistemoma, spajal na lek-sikalni ravnini z ustrezno uporabo kontaktnih medjezikovnih sinonimov,'" kadar je bil v domačem jeziku začuten nepremostljiv primanjkljaj.
Tako nam Register kljub (slučajnemu) omejenemu izboru pokrajinskega dialektalnega besedišča vendarle odstira pogled na tipološke značilnosti pokrajinskih besedotvorno-leksikalnih sistemov. Iz vzporedno navedenih sinonimov je mogoče razbrati zanimive podatke o smernicah razvoja besedišča v navedenih pokrajinah, pa tudi njegove ustalitve ali ukinitve v slovenskem knjižnem razvoju.
Že na prvi pogled je v Registru opazna naslednja značilnost Pod oznako Slovenski ali Bezjački zasledimo pogoste sinonimične nize (2-3-4 lekseme, ki se medsebojno razlagajo), ki
' Prva analiza besedišča Registra se omejuje na prikaz istosti in različnosti besed pod oznakama Krajnski, Koroški. Primerjaj M. Orožen, Leksikalni doprinos Koroške k slovenskemu knjižnemu jeziku v 18. in 19. stoletju. Zbornik IX. seminarja za SJLK, Ljubljana 1973, 45-58.
'J. Vončina, Ozaljski jezično-književni krug, Radovi Zavoda za slavensku filologiju 10, Zagreb 1968, 195-205. '° V uvodu glagolskega Prvega dela novoga testamenta iz leta 1562, Novega testamenta, prevedenega po Trubarjevem prevodu v hrvaški jezik (A. Dalmata in Stj. Konzul), je zapisano: »jesmo va ovo naše tlmačenje ove priproste, navadne, razumne, občne, vsagdanje, sadašnega vremena (besede), koie Hrvate, Dahnatini, i drugi Slovenci i Kranjci naiveče va njih govoren'ju govore, hoteli postaviti. I kadagode dve ili tri besede za jednu, kako na strani videti hoćete, da svaki bude moći razumeti, jedna beseda, ili ime, po dva pula, i po tri izrečena i pisana, da jedna drugu tl-mači.«
Namen svojega Registra Dalmatin takole pojasnjuje: Inu h pujlednimu, de bi leta Slovenjka biblia le tem bujle inu dajle me/ vjemi Slovenci mogla le saUopili: taku lo ene teshilhe inu nekar povfod navadne Beljede, nikar le na itrani raven texta s'drugimi beiiedami sloshene, inu s' Svejsdizami snaminovane: temuzh je tudi sadaj na konzu lete Biblie s'fliiiom en regiltiter, po redi tiga a. b. c. poftaulen, de, kar bi kej eden v'textu nemogel dobru saitopiti tu more ta sadaj v'regijhtru y/kati. Kakor kadar bi en Harvat nemogel saj topiti, kaj Je rezhe Arzat, taku yjzhi sadaj v'puhjhla-bi, A, Arzat, lu je njegou jesik poitaulen, slaJti, Likar, inu more taku on v'Jvoim lesiki Likar sa Arzat brati. Taku kateri bi nesajtopil kaj Je reko Buque, ta ifzhi v'puhihtabi, B, taku najde de fe Buque reko v'njega jesiki, Knige. Satu more on v'Jvoim jesiki sa Buque Knige brati. Inu taku Je tudi ima od drusih bejjed sajtopiti, ker kuh enimu naprej prideo, de jih more sajtopiti, ta, ali na Jtrani pogledaj, ali pak sadaj v'regijhtru.
198
ustrezajo le enemu leksemu, redko dvema, pod drugimi pokrajinskimi oznakami, (npr. Krajnski: Reva; Koroški: Kamer, Slovenski oli Bezjački: tejhkozha, poshmekzanje; Harvač-ki...: Nevolja; ali središčno: Osnaniti, vzhodnoslovensko pa: pokasati, povedati, navejtiti, nasndnje dati; središčno: Pojtava, vzhodnoslovensko: sakon, obizhaj, sapovid, naprava, itd.). To vzhodnoslovensko leksikalno »obilje« je zelo zgovorno, obenem pa tudi zagonetno. Priča o izjemni besedotvorni izoblikovanosti in prožnosti te različice jezika, ki se be-sedotvorno-leksikalno v veliki meri ujema s slovensko in hrvaško razhčico jezika na zahodni dialektalni periferiji: njune glasoslovne (in tudi leksikalne) posebnosti so v Registru posebej nakazane. Vse to priča bodisi o starem, dolgotrajnem jezikovnem sožitju ali uspešnem, naglem razvoju njunega knjižnega besedišča.
Iz povedanega sledi, da nam kaže soočati glede na besedišče slovenskega knjižnega jezika predvsem dve ustvarjalni knjižni žarišči: središčno slovensko - kranjsko in vzhodnoslovensko (panonsko) - ter kajkavsko hrvaško. Med njima so v Registru v luči kontaktnih sinonimov nakazane naslednje tipološke leksikalne razUke:
1. Obstojnost sinonimičnih nizov, besedotvorna razčlenjenost panonskih izvirno slovenskih besed v odnosu do središčnega slovenskega jezikovnega prostora (po Registru se leksikalno združujeta kranjski in koroški narečni prostor), kjer so tuje popačenke v precejšnjem obsegu iz leksikalnega sistema izrinile izvirno slovensko besedišče, kar ponazarjam z navajanjem primerov izpod oznak Krajnski proti Slovenski oli Bezjački. Npr.: Sramen - Dober, pozhten; Butora - Rabot, Breme, Terh - Brime (Hervački...); Lujht - volja, hotenje, shelje; Gvant - Svyte, halline, juknja; Klagovanje- Toga, shalojt, shalovanje; Rigel-sa-por, sasvor, sa jop,- Shlahta - pleme, ruod; Nid - NaUob, savidost, - Nenavist (Hervački...); Trolht - kripoh, vfijen/e,- Ofler - Prinol polvetilijzhe - shartva, jadlo, (Hervački...); Goldlhmit - Irebrenar, slatar; Shtalt - kip, obras; Grevati - pokajati, shalovati; Leben - shivol, shitek; Ledig - odvesan, proit; Kelder - pivniza, kliet - konoba (Hervački...). Prevladujejo seveda ustrezniki (kontaktni sinonimi) za en pomen, designat; med temi zasledimo zanimive vzhodne, tudi v sodobnem prekmurskem dialektu potrjene arhaizme ter druge izvirno slovenske besede, ki so se v obdobju purizma v začetku 19. stoletja dokončno delno uveljavile v slovenskem knjižnem jeziku.
Npr.: GaUa- Vliza; Gnada-Milolt-milolrdje (Hervački.. .);Martra - Moka; Mord - Ras-boj; Ozhat - \vatba - pir (Hervački...); Shold - plazha; Rihtar - judez - iudaz (Hervački...); Traga - Raka; Shegnati - Blagofloviti; Pozerati - potrojhiti; Sashmagati - oddariti; saniihtar jimejti; Panovati - saklinati; Nidati - Nenaviditi, itd.
2. Izpričane so številne razlike v središčnem in vzhodnem tipu besedišča pri poimenovanju istih designatov z različnimi, izvirnoslovenskimi leksemi. Opazna je večja količina neizpeljank v središčnem tipu besedišča, pri izpeljankah pa je potrjena delna izraba istih, v večji meri različnih besedotvornih vzorcev. Pojavlja se tudi že omenjena zakonitost: enemu središčnemu leksemu ustreza vzhodnoslovenski sinonimični niz: Npr.: Maara -doga, Trakäzha, donda - Duga, dugäzha (Hervački...); Hrib-verh, goriza - Holmaz (Hervački. ..); Strejha - krov; Piiker - Lonez; Oblizhe - Obras; Otroci - Deza; Lakota - Glad; Ko-mulz - Lakät; Hudizh - vrag; lezha - vosa, Temniza - vsa, Tamniza (Hervački.. .)¦ Glina -Yloviza, illo; Luzh - svetloSt; Peit - Rokoved, jhaka, pergiizhe; Prasnik - Ivetek, jvetezhni dien; NeveUa - haha, Sarozhniza; Vamp - Trebuh, keshmani, kerepahi, Felleki; Zhijlu -Razhun, /uma,- Obluba - obezhanje, savezhanje, sagovorenje - savet (Hervački...); Vd/ -fello, vajniza; part - sa\ion, sa\tor; Moka - Melja; prepad - globozhina; ikalla - Rapozha, pezhina; Strup - zhemer; Sveitu - verno, marlivo; Pole - ovo sdaj.
3. Prevladujejo različni in različno izpeljani izvirni slovenski kontaktni sinonimi: Npr.: Drushina - Obitel; Oazhar - Pajtir; Pogreb - pokop; Tlaka - Rabota; Vbijenik - ljudomdrza; iovraShnik - neprijatil; Prizhovanje - Jvedozhanitvo; Pujzhava - Pujtina; Rojltva - Narod; Odrejhenik - Odkupitelj, osloboditelj; Ohranenik - Ohranitelj; Potratnik - Potrd^hnik;
199
Poihrejihnik - Lakomez-, ivejzhnek - /ve/i/niA,- Toljtina - Tuzhja, majhzha; Supernik - protivnik; Vinkujhti - Trejdzi; Tirani, filniki -progonitelji; Podboji - Stdbri; Proga -Modriza, itd.
4. V besedišču Registra prevladujejo samostalniki, zasledimo pa tudi precej leksemsko različnih glagolov, pridevnikov in prislovov; besede nepregibnih besednih vrst (vezniki, predlogi) so slabše zastopane. Npr.: povabiti - posvdti, Saupyti - sakriknoti; Saudati - otrovati; Rediti - kojiti; Pozhela - pryela; Luzhiti - Hitati; Osnaniti - pokasati, povedati, naveliiti, nasndje dati; Prehinyti - prekanyti, premotyti; Sprejmiti - jprevoditi; Stlejzhi - itolz-hi, Iterti; Vnel - vnetil, sashgal; Vpraihati - pitati; VJakerjhne - VJakoväzhke; Pitanu -Tuzhno; lainu - vedro, zhiho; Letu - ovo, vete; Temuzh - nego.
5. Za osrednji in vzhodnoslovenski jezikovni prostor so značilne delno različne popačen-ke tujega izvora. V središčnem besedišču Registra prevladujejo "nemške popačenke, v vzhodnoslovenskem se pojavljajo romanizmi in madžarizmi, vendar v manjšem obsegu (na prave hrvaüzme in besede starocerkvenoslovanskega izvora je bilo že opozorjeno). Npr.: Lintvor - posoj, Drakön - Drakun (Hervački...); 5ugve - knyge; Far - pop; Rablin -Hagar; Taushent - Jesero; Galutija - zhaldrnoit; Kranzel - vienaz, korona; Pehar - zha\ha; Shtrik - konöpaz; Zejgli - Ouadreli, zigli; M uri - Arapini; Lampa - Lampash; Krona - Koruna; Kuffer - Brunz, Med; logri - Apojtoli, vzhenzi; Bukoujki - djazhki; Ajd-Pogan. Izpričani so tudi primeri, ko se v osrednjem besedišču Registra pojavlja izvirna slovenska beseda -sinonim vzhodnoslovenske popačenke. Npr.: Mehu - Varosh; Vogel - kanton; Deshella -Orsdg, Semlia, Strana; Zhudu - Mirakula; Tretizh - h tretji Barti (!); Vo; - kalaus, itd.
6. Za besedišče pod oznako Slovenski oli Bezjački so glede na narečni prostor, ki ga Dalmatin tako označuje (gre za področje štajerske in slovenske panonske narečne skupine ter hrvaški kajkavski narečni prostor), značilne nekatere glasoslovne razvojne neskladnosti. Na podlagi teh je mogoče prepoznati slovenski ali tudi hrvaški izvor besede iz zahodnega kulturnega žarišča (čakavsko-glagoljaškega ali tudi slovenskega kraškega in istrskega narečnega področja) ne glede na nedosledno oziroma različno grafiko. Ob primerih z regularnim slovenskim razvojnim refleksom za nosnik g poleg slovenskega o-ja zasledimo tudi primere s hrvaškim u-jem: kujhnoti. Moka-Muka; votroba - vtroba, doga -duga, tozha - tuzha; vsal, Sudez, Rasluzhenje, Suprot, itd. Podobno zasledimo v posameznih primerih tudi a za polglasnik, ki ga Dalmatin piše večinoma z e in i: Slobodan, troShak, vienaz, Lanaz, konopaz, Holmaz. Hrvatizme prepoznamo tudi po drugačni pomenski vrednosti, po diftongični pisavi za poudarjeni e ter i za poudarjeni in nepoudarjeni e: vienac (krona), vrieme (čas); Rizh (beseda), Divöjka; Brime (breme); Didina (Ozhanjtvo, dedina. Babina); Rika (Reka); Ditizhi (Detizhi, mladienzi); Mm (Niem); jvidok; jure (vshe - vre).
7. Glasoslovno neujemanje glede na osrednji sistem in slovenski narečni prostor je značilno tudi za nekatere slovenske besede, ki dokazujejo, da so se slovenski protestantski pisci namerno izogibaU različnih fonoloških dialektizmov, zlasti diftongizacije," ki je v tem času verjetno že zajela ves dolgopoudarjeni vokalizem. Regularne glasoslovne razvojne različice skupnega slovenskega besedišča so umeli podrejati knjižnemu osrednjemu sistemu. Do neskladij je prihajalo tam, kjer je narečni glasoslovni razvoj enotni izvor skupne slovenske besede že zabrisal. Npr.: Dami - duri - dveri: vrata; podobno v primeru vshe (že) - vre - jur - jure; apnu - vapno - japno, ali pa ob primerih, ko osrednji knjižni jezik in narečni prostor nista imela izvorno istega leksema. Tako zasledimo zanimiva neskladja pri pisavi prislovov. Središčni primeri imajo -u < prvotnega izglasnega o-ja, vzhodni ohranjajo arhaičnejši -O; laSnu - vedro, zhijto; Pytanu - Tuzhno; Riiruzhnu - litino, pravizhno; Rojhtanu: prasheno; Kunlhtno{\) -Modro, Ralumno, vmetelno, Ihegavo; Okuriti - Terdo, okörno; Murnu - Mimo. Potrjeni so diftongi za padajoče poudarjeni dolgi e, za e in polglasnik (š > a/e > ie).Primeri izhajajo prej iz koroškega in štajerskega kot panon-,
" O načrtnem ukinjanju diftonga ej, za dolgopoudarjeni e (jat) v jeziku slovenskih protestantskih piscev glej razpravo J. Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 1968.
200
skega narečnega prostora. Npr.: Kelder - pivniza, kliet; Muta\t - Niem; Obrupati - oplejniti; Plejnovati - plienjati; Rupati - plien; Pajn - pien; Prasnik - jvetezhni dien, jvetek; Velaki, Oblahniki - muozh; Shlahta - pleme, ruod; Oiobejnik - puodjed; Predejl - komuora.
Vse to so važna dejstva, ki nam bodo pomagala izpopolniti našo predstavo in sodbo o razvitosti in stopnji normativnosti vseh jezikovnih ravnin slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju.
201