Gospodarske stvari. Še nekoliko besedic o napravljanju sadjevca ali tolkle. Spisal Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središfcu. V 36. štev. letošnjega »Slov. Gosp.« toži nekdo na tem mestu po vsej pravici, da ljudje na Štajarskem pri pripravljanju sadjevca ne znajo prav ravnati in da tolkla, pridelana pri nas, v ob6e ni tako okusna, kakor ona po Koroškem in po drugih deželah, kjer jo pridelujejo v ve6ji meri in bolj naravno ter pametno. Bodi mi dovoljeno, da tudi jaz na tem mestu spregovorim nekoliko besedic o g 1 a vnih napakah, koje dela ljudstvo pri nas glede na pravilno nacejanje sadjevca. Prva napaka — rekel bi glavna napaka — je ta, da se ljudstvo pri nas za sadjarstvo še sploh vse premalo briga. Doti6ni 6lankar v zgoraj omenjeni številki >Slov. Gosp.« sicer trdi, da imajo ljudie po Koroškem iste vrste sadja, kakor pri nas. Temu rad pritegnem, a tu gre pomisliti, da Korošci s temi vrstami vse drugače in sicer bolj umno ravnajo, nego mi, tako, da je njihov sad mnogo bolj okusen, so6nat ter te6en, nego naš, 6e je prav jedne in iste vrste. Pri nas pozna sadjar — 6e sploh to ime zasluži — sadno drevo le v jeseni, ako je obloženo s sadjem, drugače se pa le malokedaj zmeni zanj, da o pravilnem ravnanju ž njim, o gnojenju itd. ne govorim. Vse druga6e je to po drugih krajih, zlasti na Koroškem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, kjer sadnemu drevju skazujejo vse več 6asti nego pri nas. Cudil sem se — mudec se pred par leti nekoliko 6asa na Zgornjem Avstrijskem — preprostemu ljudstvu, kako dobro pozna isto pravila o umnem ravnanju se sadnim drevjem! Naše sadje se torej glede na dobroto more le v malokaterem kraju meriti s sadjem, pridelanim po drugih krajih, kjer je ljudstvo v sadjarstvu mnogo mnogo pred nami. Druga hiba ali napaka je ta, da se pri nas za stiskanje rabi vse preve6 poletno ali rano sadje, zlasti sladka jabolka, ki ne dado nikoli tako okusne in stalne pija6e nego pa kiselasti jesenski, oz. zimski sad. Sok poletnega sladkobnega sadja bi se naj vedno mešal s trpkim Ioš6ičnim ali Iesni6nim sokom. Ta pospeši hitrejše in boljše 6iš6enje in stori tudi, da se pija6a delj 6asa zdrava drži. Pa tudi jesenski sad ne da pri nas vedno tako okusne tolkle, kakor bi jo dal, ako bi se sad pustil nekoliko dnij potem ko se je vzel z drevesa, ležati. Vsaj 4 do 5 dnij bi naj ležalo sadje v plasteh na kakem zra6nem prostoru, da se pospeši v njem druga zoritev, takoimenovana »ležalna zoritev«, ki je pred vsem za tvoritev sladkorja v sadju zelo velike važnosti. Vendar pa ne sme sadje nikoli tako dolgo ležati, da bi postalo »mo6nato«, zakaj le »so6nato« sadje da obilo dobrega soka. Nadalje grešijo sadjari pri nas v tem, da skrbijo premalo za 6isto in zdravo posodo. Le v dobri, snažni, ovinjeni posodi se more razviti okusna, izvrstna pija6a; slaba, plesnjiva posoda pa pokvari najboljši sadni sok ter ga stori nepitnega. 0 koliko se v tem pri nas Se vedno greši! Saj se dobe posestniki, ki si niti za najplemenitejšo vseh pijač, za »žlahtno vinsko kapljico« ne pripravijo 6iste in snažne posode. Da pri nas ljudje sodov ne napolnijo do vrha s sadnim moštom, da bi isti pri vrenju drože izmetal, to se mi ne zdi bogsigavedi kako velika hiba, zakaj ravno pri vrenju ob odprti pilki je treba strogo paziti, da je sod vedno polu in pa da se isti takoj zaprč, ko vrenje poneha, sicer se lahko naseli v povreto pija6o ocetova kislina ali 6ik. Ako se torej pri sadnem moStu v tem oziru ravna, kakor pri vinskem moStu, ni se bati, da bi radi tega dobili manj okusno pija6o. Izmetavanje drožji pri vrenju je po mojem mnenju postranska stvar, 6e si le porabil za stiskanje zdravo, zrelo, a ne gnjilo*) sadie. Povret sadjevec se itak s pretakanjem, katero se naj izvrši takoj ko se je mošt popolnoma umiril, loči od na dno se sedlih drožij. H koncu še omenim, da naj ima sadni sok v vrelni posodi popolni mir, da more pravilno povreti. Ne dolivaj mu torej med vrenjem novega mošta, tudi ga ne rabi za navadno pija6o, dokler ni popolnoma vrenja kon6al. Če ho6eS sadjevec prav hitro pripraviti za pitje, vzemi za vrenje manišo posodo; manjša množina sadnega soka prej dozori in je torej vsled tega tudi prej za rabo. Marsikaj mi še sili v pero, kar bi rad zapisal, a spis je itak proti moji volji postal nekoliko obširnejši nego sem ga sprva mislil podati cenj. bralcem, zatorej za danes kon6am. Morda se prili6no še vidimo. ¦) Uporaba gnjilega sadja med zdraTim je jeden glavnib vzrokov, da se nekaterim bolj malomarnim pridelovalcem sadjevca ta pijača nikoli prar ne ičisti.