191
Slovstvene stvari.
Tretja seja Maticinega odbora 7. junija 1866.
Tretjo sejo Maticinega odbora je vodil g. prvo-sednik dr. L. T o man vpričo 12 ljubljanskih in 2 vna-njih gospodov odbornikov in vpričo c. kr. vladnega poročnika g. deželnega svetovavca J. Rotha.
Najpred prebere g. Mam zapisnik druge seje, ki se potrdi; potem poroča tajnik g. L6sar o važnejših stvareh, zlasti tistih, o kterih ima biti se posebej danes posvetovanje, in knjižničar gosp. J, Vavru o knjižnici in nekterih darovih, ki so Matici došli. Iz tajnikovega poročila je odbor spoznal, da sta prvosednik in tajnik poverjeniška pisma poslala vsem gospodom dekanom slovenskih dekanij tudi na Stajarsko, Koroško, Goriško in Tržaško, kteri so vsi prevzeli to opravilo razun treh, pa tudi izmed teh treh sta dva nasvetovala
namestnika, le eden se je naravnost odpovedal. Odbor je odobril Matici koristno ravnanje ter gg. prvosedniku in tajniku izrekel za to svojo pohvalo.
Na to se je pričelo razgovarjanje o Matičinih knjigah za 1. 1865. „Zgodovine Slovencev", ktero je po g. Trdinovem rokopisu razun v to izvoljenih odbornikov blagovolil pregledati, nekoliko pomnožiti in vre-diti gosp. prof. Bradaška, je tiskana 8. pola v tis-karnici Egerčini, ktera je po najniži ceni tisk bila prevzela. Odbor sklene, da se gosp. profesorju za njegov trud dd zahvalnica v imenu Maticinega odbora, in na vprašanje: kdo naj to knjigo prodaja in po kteri ceni? se izroči določitev te reči predsedništvu in tajništvu. — Druga knjiga je Erbenov „Zem-ljepis koroške in kranjske dežele", ki ga je za Matico poslovenil g. Rebec. Po želji zadnje od-borove seje je g. odbornik Cigale pregledal prevod in dovršil zlasti imenstvo, ter poslal v Ljubljano prvi del •— Koroško — 14. maja, drugi del pa — Kranjsko — 5. junija; po nasvetu tajništva odbor sklene, naj se tiskanje te knjige izroči g. Blazniku, da se pospeši kolikor mogoče; vrh tega določi, naj se posebna zahvala izreče g. Cigale tu; predsedništvu s tajništvom pa se prepusti, da ugane, kdo in po čim naj prodaja pozneje to Matičino knjigo. — Tretja knjiga za leto 1865 ima po sklepu poslednjega Maticinega odbora biti „Letno sporočilo." Tajništvo pove* , daje to dovršeno in se nekaj že tiska, in kaj bode obsegalo, namreč: Poročilo o Matičinem delovanji 1. in 2. leta, o knjižnici, imenik družnikov, račun za leto 1865 in proračun za leto 1866, vabilo k občnemu zboru in dnevni red za-nj , in naznanilo, kteri odborniki stopijo po žrebu današnjem iz odbora, in sklene se, da se z zgodovino „Slovenskega naroda" razpošlje pred občnim zborom, ki ga po Matičinih pravilih, da se obhaja v poletinskih mescih, naj določi predsedništvo.
Za tem bere blagajnik gosp. dr. Zupanec račun za leto 1865. in pogojni proračun za leto 1865., ter naznani, da ima Matica zdaj premoženja 23.311 gold. 65 kr., in da to leto sme potrošiti 1378 gold. 45 kr.
V imenu pregledovavcev Matičine blagajnice pove g. Iv. Vilhar, da sta jo ključarja enekrati pregledovala ter našla vse v redu.
Za pregledovavce gosp. Tušekovega rokopisa: „Stirje letni časi" po JRossmasslerji so se po gosp. Costovem nasvetu izvolili gg. dr. Bleiweis, dr. Pogač ar in dr. Vošnj a k, in ravno tako za pregledovavce slovenskega rokopisa: „V rti če k samotnih cvetlic ranjcega Matevža Hladnika (v Gorici) ž -njgovim življenjepisom" gg. dr. To man, Svetec in Lčsar.
Vsled Matičinih pravil stopijo iz odbora naslednji po žrebu določeni gospodje: profesor J. Vavru, Fid. Terpinec, Anton baron Zois in dr. J. Bleiweis; izmed vnanjih pa: L. Svetec, J. grof Barbo, dr. J, Ulaga, J. Gorjup, A. Winkler in A. Janežič.
Nasvet, ki ga je dal g. dr. Ulaga: „Naj Matica prične izdajati šolske knjige" — reši odbor tako, da bode Matica po dosedanjih pravilih rada sprejemala šolske knjige bodi si za ljudske , glavne ali zlasti za srednje šole — in da bi bilo želeti, naj ji izvedeni profesorji in učitelji za-znamnjajo nektere, ki bi bile posebno dobre v ta namen, in naj se ji oglasijo gospodje, kteri hočejo to ali uno posloveniti. Pri tej priliki bere gosp. dr. Blei-weis nektera voščila, ki mu jih je z ozirom na omenjeni razgovor o izdaji šolskih knjig v posebnem spisu poslal preč. gosp. dekan P. Hicinger, in ktere vsled očitno razodete želje Maticinega odbora v tem sporočilu priobčimo.    Pismo se glasi tako-le:
192
O prenaredbi učilnega reda v ljudskih šolah.
Mnogo se govori po samem in v zborih, piše tudi v vlogah in v časnikih, kako bi se prenaredil učilni red v naših ljudskih šolah, da bi dobil bolj narodno podlago, in da bi ljudstvu več koristil. Zdi se pa skoraj, da ti pomenki imajo premalo obširno obsego, da namerjajo bolj samo kranjsko deželo, za ktero je okrožnica od 16. marca izbudila živo pretresanje. Ce se sme še kdo vmes oglasiti, bi hotel jez izgovoriti sledeča voščila:
1.    Pri obravnavi šolskega uka v slovenskih deželah naj bi ne hodila vsaka stran posebej , marveč naj bi se soedinile škofije ali konzistorii na Slovenskem, kot ljubljanska, lavantinska, krška, tržaška in goriška, kolikor mogoče na enak red. Doslej so mnoge šolske knjige drugačne za Stajarsko , drugačne za Kranjsko, in zopet drugačne za Primorsko.
2.    V taki obravnavi šolskega uka naj bi se oziralo tudi na druge slovanske narode v avstrijskem cesarstvu, zlasti na Cehe; češke šole so, kar se tiče narodne podlage in koristnega podučevanja, posebno dobro osnovane; tudi kar se tiče zadeve druzega, to je, nemškega jezika, so izvrsten izgled.
3.   Kar se tiče sosebno šolskih bukev, bi utegnile ravno tudi učilne knjige druzih narodov slovanskih biti v izgledalo, bodisi kar se jezika tiče, bodisi kar oblike in vrste obsežka;jslasti bi se češke šolske knjige ne smele prezirati, saj Cehi so med slovanskimi narodi se najdalje pomaknili v narodnem izobraženji in znan-stvu; tudi njihova dotika z drugimi narodi, zlasti z Nemci, je mimo druzih slovanskih narodov najbolj podobna dotikam slovenskega ljudstva.
4.   Dobro bi bilo, ako bi učeni in umetni izrazi tudi v šolskih rečeh, na pr. v slovnici, v računstvu, v naravnih stvareh, bili bolj enaki pri raznih slovanskih narodih; za politične in pravniške reči so se umetni izrazi pred nekterimi leti na Dunaji sestavili za vse slovanske narode avstrijskega cesarstva, in kaj ena-cega bi bilo primerjeno tudi za šolske predmete.
5.   Ce se sme za vse šolske knjige več enakosti voščiti po vsi slovenski zemlji, naj bi kaj tacega tudi za katekizem ali krščanski nauk veljalo; v tem je sicer še drugo voščilo na mesti, namreč da bi knjige za posamezne šolske razrede bile po enakem načinu izdeiane, iz manjšega na veče, iz krajšega na daljše, iz tesnejega poduka na bolj razširjenega se razvijale, kakor imamo izglede nad nekterimi katekizmi nemških škofij, na pr. v Reznu ali Friburgu. Sicer se ve, da katekizem je reč,  za ktero je škofijstvom skrb lastna. —
Na vrsto pridejo zdaj posameznih odbornikov nasveti, in sicer g. dr. Bleiweis svetuje: 1) Naj izdd Matica slovenska po izgledu druzih Matic za leto 1867 koledar z letopisom glede na črko c) §. 6. in črko a) §. 2., in ga izdaja vsako leto; 2) sestava koledarskega dela pa se proti primernemu honoraru izroči g. dekanu Hiciugerju s tem pristavkom, da se izpuste nektere manj praktične pritikline, ki jih je imel koledar od 1865. leta; 3) Letopis vsled črke c) §. 6. oskrbi tajništvo, ostale sestavke vsled Črke a) §. 2. oskrbijo odborniki brez honorara. — O prvem predlogu meni g. B. Raič, ali bi se ne mogla Matica združiti z družbo sv. Mohora tako, da bi skupaj dajale obe družbi koledar in sporočilo o svojem delovanji? Ker je za prihodnje leto že.prepozno, razloči odbor, da se Matičino predsedništvo spusti v dogovor zvodništvom družbe sv. Mohora o tem; sicer pa, da se za leto 1867 d& na svetlo koledar s sporočilom vred še pred občnim zborom, in da se po gosp. dr. Costovem svetu imenuje koledar in letopis slovenske Matice, Ravno tako se sprejemata nasledna dva dr. Blei-weisova predloga, samo s tem pristavkom, da podučne
sestavke oskrbijo odborniki ali drugi slovenski pisatelji, in ker se nekteri pričujoči gospodje v to koj ponudijo, se izroči njihovo vredovanje gospod dr. Bleiweisu, predsedništvu pa, da poravna z gosp. dekanom Hicin-gerjem zastran plače za prejšnji in prihodnji koledar ter da s tajništvom poskrbi, kdo in po čim bode prodajal Matici n koledar in letopis.
Gosp. Lesar nasvetuje, da Matica v zvezo stopi z vsemi slovanskimi slovstvenimi društvi (na pr. z družbo sv. Mohora, ilirsko Matico, z antropologiškim društvom v Moskvi in s cesarsko akademijo naukov v St. Petersburgu, z Matico češko, Besedo umetniško in s Pravniškim društvom (spolek pravnicki) v Pragi, s kterimi še ni v zvezi." (V zvezi je že z Matico dalmatinsko v Zadru, gališko-rusko v Lvovu, slovaško v sv. Martinu in s srbsko v Novem Sadu). Nasvet se sprejame in po besedi dr. To mano vi sklene, da se hvala izreče vzlasti Matici ilirski, najbližnji sestri, ki nam je poslala skoraj vse svoje doslej izdane knjige.
Gosp. C i ga le poprašuje v posebnem dopisu, ali bi sprejela Matica Izbornik ali kratko propedev-tiko, ako jo posloveni, in odbor izreče, da bi s tem gotovo vstregel Slovencem, da ima na porabo dr. Blei-weis v rokopisu kratek znanstven slovnik o tej vedi, ki ga je bil sestavil ranjki gosp. prof. pastirstva, kanonik J. Poklukar, da bi vendar bilo dobro, da imenuje izvirnika, po kterem se misli ravnati in da se ozira pri tem spisovanji na druge Slovane (p. Hanuša itd.) Gosp. Marn naznani odboru, daje slovenska Matica po smrti ranjcega pisatelja P oz en ča na M. Ravnikarja dobila nekaj njegovih rokopisov, in med njimi sta dva, ki bi bila vredna, da ji Matica spravi na svetlo in svojo hvaležnost ranjkemu skaže, da mu postavi ta spominek. Prvi rokopis je skoraj dovršen; naslov mu je „Stari sled Slovencev", imenovati pa bi se smel: Starožitnosti slovenske. Res, daje marsiktera pleva vmes, pa je tudi mnogo zlatih zrn, ter porabil je pisatelj že tudi novejše virnike (Safafika, Hanuša itd.), in ako se sklenejo s tem spisom nekteri manjši, bi knjiga imela to-le razdelitev: 1. Sled Slo vence v med nekdanjimi ljudstvi, in 2. Sled Slovencev po zemlj opisu: a) nekdanje zlasti male Azije, b) nekdanje ali stare Evrope. Dostavek: a) Bogoslovje nekdanjih Slovencev, b) Letopisni pregled slovenske povestnice in c) Imenik zemljopisnih, povestniških in bogoslovskih imen. — Drugi rokopis je prestava podučne povesti „Popotovanje v Spic-bergen" ali „U to pij ene i" popolnoma dovršen. — Prvi spis naj bi pregledali gg. Raič, Trstenjak in dr. Vojska; druzega pa, za kterega se izvolijo gg. dr. Vončina, Vavru in Svetec, ako presodijo, naj Matica morebiti daruje Mohorje vi dr už bi, da ga d& na svetlobo. Ako pregledovavci pospešijo svoje delo, bode že o šolskih praznikih dala Matica lahko v natis knjige za leto 1866, in s koncem tekočega leta prihitela , kar se jej je bilo doslej neljubo zapoznilo. Seja pritrdi, in g. dr. Vojska pristavi, da so morebiti še sem ter tje po deželi važni rokopisi po ranjcih pisateljih , kteri naj bi se blagovoljno v pospeh slovenskega slovstva Matici poslali.
Po končani razpravi izreče dr. Bleiweis željo, da naj se prihodnji občni zbor obhaja spet z duhovno slovesnostjo zjutraj v cerkvi, zvečer pa s primerno besedo v čitavnici, ktera naj se naprosi v ta namen.