269
Viktor Hugo.
Kulturno-literarna drobtina. — Spisal Andrej Kalan.
Nous n'avons pas pietine Hugo, nous ne 1'avons pas encense; nous avons constate qu' il fut grand, et qu' il fit une grande chute. „L' Univers".
Dne 2. maja 1. 1885. se je pomikal po pariških cestah mrliški voz za uboge proti Panteonu. Vse okrog ubožnega voza pa je bilo tako bogato, tako sijajno, tako veličastno, da so pariški listi drugi dan opravičeno pisali: „To ni bil pogreb, to je apoteoza, to je oboževanje!" — Na tem ubožnem mrliškem vozu je po lastni želji v naročaju smrti počival eden izmed velikih sinov francoskega naroda v 19. veku: Viktor Hugo!
Ob rakvi njegovi pa so se zbrali razni veljaki od vseh strani; državniki, pisatelji, pesniki, umetniki in neštete množice francoskega naroda so privrele od blizo in daleč, da izkažejo poslednjo čast svojemu ljubljencu.
In zopet letos, ko se je obhajal dne 26. februarja t. 1. stoletni spomin njegovega rojstva, je bil ta dan za Francoze velik narodni praznik. Obhajale so se po vsej francoski šumeče slovesnosti, zlasti v Parizu, kjer je dobil Viktor Hugo krasen spomenik, ki so ga ta dan odkrili na najslovesnejši način.
Vrhu tega spomenika sloni Viktor Hugo, pod njim na okrog pa stoje kipi raznih modric. Slavnostni govornik je pri odkritju spomenika z nastopnimi besedami pojasnil njegov pomen: „Oda pesniku podaja liro, Drama pretvarja namesto njega svoj smehljajoči obraz ter ga polni s solzami, Satira, dvigujoč svojo šibo nad fanatizmom, tiran-stvom in sovraštvom, grozi jim s ponosno gesto kakor maščevavka, Epopeja, trobeč v rog slave, proslavlja v ime pesnika heroje, in ne le junake vojska, ampak tudi junake, boreče se za svobodo, za vedo, za krepost."
Spomenik je torej postavljen slovečemu pesniku - liriku, epiku, dramatiku in kritiku. In vse to je bil Viktor Hugo.
Napisalo se je o tem slavnem pesniku v zadnjih tednih po raznih listih mnogo lirike, ki bi ne prebila sodbe pred forom trezne kritike; a tudi najtreznejši kritik mora priznati, da je Viktor Hugo posebna in redka prikazen na pesniško - literarnem Parnasu francoskem v 19. veku.
Viktor Hugo se je rodil dne 26. februarja 1. 1802. v Besanconu, uprav v onem letu in onem mesecu, ko je Chateaubriand, stoječ na vrhuncu svoje pisateljske slave, iz-nenadil francoski narod s krasno knjigo „Le Genie du Christianisme ou les Beautes de la religion chretienne", v kateri govori navdušeno o lepotah krščanske vere. Ta apolo-getična knjiga je v oni ddbi neizmerno koristila in mnoge vrnila živi veri v naročaj. Gotovo se ne motim, trdeč, da je tudi Viktor Hugo pod vtiskom te knjige preživel lepo dobo srečne svoje mladosti do blizu svojega tridesetega leta v pozitivnem krščanstvu. V 15. svojem letu je bil Viktor Hugo že častno odlikovan za svoje pesmi od francoske akademije, in v svojem 20. letu je imel že svoje ime v literaturi. Ta „enfant sublime", kakor ga imenuje Chateaubriand, je v tej ddbi pisal ode in himne v slavnostnem zlogu in dovršeni obliki. Značaj pesmi te dčbe je bolj klasiški nego romantiški. Proslavljal je kot pristaš Bourbonov prestol in kot krščanski pesnik oltar. Najlepše iz te d6be so njegove „Odes et Ballades".
L. 1827. je izdal dramo „Cromwell". V predgovoru k temu delu pojasnjuje Hugo razloge, zakaj se nagiblje k umetnemu ro-mantizmu v literaturi, kakor se v politiškem oziru oddaljuje od Bourbonov ter se bliža bonapartistom, od katerih se je nadejal večje slave za svojo domovino.
Usodno je nanj vplivala julijska revolucija. Tedaj je ostavil Hugo svoje dotedanje politiško in versko mišljenje ter se vdal liberalizmu. L. 1831. so izšli njegovi »Jesenski listi" („Feuilles d' automne") kjer označujeta prevrat svoje duše. Mej drugim poje:
Je suis fils de ce siecle! Une erreur, chaque annee, S'en va de mon esprit, d'elle-meme etonnee; Et, detrompe de tout, mon culte n'est reste Qu' a vous, sainte patrie et sainte liberte! i)
Opravičeno pesnik te svoje pesmi na-zivlje jesenske liste, ker se v teh spevih poslavlja od njega ona intimna, gorka lirika,
V Jaz sem otrok tega veka. Ena zmota vsako leto zapušča mojega duha, zgražajoč se sama nad seboj, in varan nad vsem, častim edino še vaju, sveta domovina in sveta svoboda!
270
Andrej Kalan: Viktor Hugo.
ki daje njegovim pesmam najvišjo ceno ter se umika refleksivni poeziji, v kateri razpravlja pesnik svoje verske, politiške in socialne nazore. V to dobo spadajo „Spevi v polmraku" („Chants du crepuscule" 1. 1835), „Notranji glasovi" („Les voix interieures" 1. 1837) in „Žarki in sence" („Les rayons et les ombres" 1. 1840).
V verskem pogledu je Hugo glasitelj svo-bodoljubja, in vsled nasprotja, ki je po pre-levljenju njegovih verskih nazorov nastalo med njim in njegovimi dosedanjimi zavezniki, je večkrat tudi zelo piker in krivičen v svojih napadih na katoliško cerkev. Dasi pa se je Hugo ločil od cerkve v javnosti, so mu vendar ostali oni mladostni vtiski krščanskega mišljenja in življenja neizbrisni celo življenje. Ona Ijubav, katero je v vseh svojih poznejših spisih opeval, Ijubav do domovine, do naroda, do ubogih, one borbe proti nasilstvu, oni internacionalizem, kateremu se je vdal posebno v zadnjih letih: vse te stvari se zde kot dragoceni biseri, katere je otel Hugo iz razvalin svojega krščanskega mišljenja v mladostnih letih.
Tudi v politiškem oziru se je Hugo prelevil. Poprej navdušeni bourbonec, vneti bo-napartist je po drugi revoluciji priveslal v republikanski tabor. Ko je gledal, s kako krutostjo so ob tej priliki mogotci potlačili vse opravičene zahteve proletarcev, je pristopil na njihovo stran, in 1. 1849. ga niso več konservativci, marveč republikanci izvolili za zastopnika v zbornico, kjer je nastopal v svojih govorih kot glasnik svobode in hu-manitete. Radi tega je zazijal velik razdor med njim in njegovimi bivšimi somišljeniki. Posebno sta ga napadala Veuillot po krščanskem časopisju in Montalembert v zbornici. Poslednji mu je očital ob neki priliki v parlamentu izdajstvo njegove preteklosti ter je na govorniški tribuni citiral njegove pesmi iz prve dobe. Hugo je opravičeval z bombastičnimi frazami svoje svobodoljubje, in republikanci, ki so bili zbrani v „gorski stranki", so mu burno pritrjevali. Montalembert pa jih je v imenu desnice pikro zavrnil: „Besede, katere ste ravnokar culi, so prejele zasluženo kazen; jaz menim namreč pritrjevanje, ki jih je spremljalo."
L. 1848. je Viktor Hugo zasnoval list „L'Evenement." Nekaj stavkov iz programa, katerega je Hugo zasledoval z listom, najbolje označuje njegove tendence: „Pobijali bomo anarhijo kot smrt človeške družbe in branili ljudstvo kakor njeno življenje; zagotavljali bomo  delo, ki ljudem daje vsakdanji kruh
in pospeševali umetnost, ki deli človeštvu duševnega kruha; preganjali bomo v svetlem in svobodnem svetu naše republike zadnje temine nevednosti, ki je noč duha, in sovraštva, ki je noč srca ... To bi bila republika : srečna kakor sen in lepa kakor misel!" Že te besede zadostujejo, da vidimo iz njih temelje pesnikovih nazorov o državo-slovju, pa nam tudi kažejo, da mu ni bilo toliko do vresničenja teh idealov, o katerih je pač moral biti prepričan, da so neizvršljivi, kolikor do tega, da je z njimi v ljudstvo zanašal strastvenost proti sovraženim mogotcem, ki so bili prijeli za državne vajeti. Ko se je Hugo varal tudi nad princem Louis Napoleon Bonapartem, in se je ta polastil vlade 1. 1851, tedaj ni bilo več mesta zanj na Francoskem. Princ-predsednik je zapodil v prognanstvo vse voditelje opozicije, med njimi seveda tudi Hugona, ki je šel na otok Jersev v Normandiji, odtod pa, pregnan po Angležih, na Guernsev.
V tej samoti je Hugo mnogo peval, a pesem njegova se je glasila kot ostra satira, ki je zbadala mogotce v domovini. V to dobo spadajo spisi: „Napoleon le Petit" („Napoleon Mali"), „Histoire d'un crime", (»Zgodovina zločinstva"). Naslova kažeta tendenco spisov. V spisu: „Les Chaliments" biča z vso gorjupostjo nasilstvo in opeva v krasnih besedah hrepenenje po svobodi. V ta čas spada tudi ena njegovih najslavnejših epičnih del, „Legenda vekov", veliko delo, ki je bilo dovršeno 1. 1883. V velikih potezah opisuje Hugo borbo človeštva z raznimi sovražnimi silami, v kateri končno človeštvo privede luč do zmage nad temo in zlobo. V ta leta spadajo tudi še razni njegovi romani, tako da moramo reči, da bi Hugo, ako bi bil ostal v Parizu, gotovo ne bil toliko spisal, kot je v prognanstvu na osamljenem otoku, kjer je gledal okrog sebe prostrano morje in v njem neizmernost hrepenenja po svobodi, s katerim se je pojila njegova duša. — Jasno pa je tudi, da je v teh razmerah vedno bolj zakrknilo njegovo srce. Čut, da je prognan iz domovine, da je ločen od naroda, za katerega blagor mu je srce bilo tako gorko, ta čut se je kristaliziral v satiro, v sarkazem, pomešan s humorjem v ironijo, spojeno z nežno sanjavostjo. Lirične satire bi smeli imenovati dela, katera je spisal Hugo v tem svojem duševnem razpoloženju.
Ko se je po bitki pri Sedanu razsul cesarski prestol Napoleonov v prah, tedaj je zopet pohitel Viktor Hugo v svojo domovino, kamor se vkljub pomiloščenju ni hotel vrniti,
Andrej Kalan : Viktor Hugo.
271
dokler ni padel Napoleon. Slovesno so ga sprejeli v Parizu, dasi so se že temu mestu bližale sovražne pruske čete. Hugo ni bil realen politik, zato pa v teh usodnih dneh njegove fraze o svobodi in bratoljubju niso imele nič vabljivega. Bil je sicer izvoljen v zbornico, a že po prvem ponesrečenem nastopu, v katerem se je ogreval za Gari-baldija, je ostavil Pariz in šel v Bruselj, odkoder je rohnel proti anarhiji, a gostoljubno pod svojo streho sprejemal anarhiste. Zato so ga pregnali iz Belgije. Hugo se je napotil v London in se od tam 1. 1872. zopet vrnil v Pariz, koder je nadaljeval svoja pisateljska dela in prav živahno gojil v svojih spisih socialne probleme. Seveda ni ničesar dosegel s tem, ker sam ni imel jasnih pojmov o socialni preosnovi. V zadnjih letih svojega življenja je napisal Hugo še celo vrsto raznih spisov, največ posvečenih sanjavi borbi za medversko tolerancijo in mednarodno spravo pod zastavo vseobče „človečnosti".
To je v kratkih, značilnejših potezah pregled delovanja, kakršno je razvijal Viktor Hugo v dolgi d6bi svojega življenja. Viharno je bilo to življenje, kakor je bil, zlasti na Francoskem, viharen 19. vek. „Je suis fils de ce siecle! — Sin sem svojega veka!" S tem najtočnejše Viktor Hugo sam označuje svoje življenje in delovanje. Sodbe drugih o njem so jako različne. Mnogi kritiki ga kot človeka hudo obsojajo, ker je menjaval svoje nazore skoro vsako leto, kakor kača prelevlja svojo kožo; očitajo mu z ozirom na njegovo priljubljenost pri množicah naroda, da se je držal gesla; „Si tu veux con-querir la foule, baisse-toi! — Ako želiš pridobiti množico za-se, ponižaj se k njej, zavrzi se!"
Sicer pa najrazličnejše, nasprotujoče si stranke časte njegovo ime. To dokazuje tako občeslovesno praznovanje stoletnice njegovega rojstva. Ob teh slavnostih je zapisal „L'Univers" nastopne besede: „Proslavljanje je bilo vsesplošno, popolno. Oportunisti in socialisti, nacionalisti in vladni ljudje: vsi so tekmovali v proslavljanju tega pesnika. Nekateri so ga skoroda oboževali. Mi vemo, zakaj se je to godilo. Viktor Hugo je bil pristaš vseh strank, in na njegova dela se lahko sklicujejo legitimisti, bonapartisti, republikanci, nacionalisti in internacionalci. Viktor Hugo bi bil svoj čas zahteval Drey-fussovo glavo, a pred štirimi leti bi bil na-mestoval Zola in kričal: J' accuse, j' accuse!
— Jaz tožim! Jaz tožim! To dejstvo samo bi bilo moralo narekovati panegirikom-pes-nikovim gotove meje, ker tudi v literarnem oziru ima Viktor Hugo svojo luč, pa tudi svojo senco."
Temu nasproti pa poudarjajo pesniku prijazni kritiki, da je Viktor Hugo za svoje prelevljanje imel vselej zadostne stvarne razloge. Imel je poseben dar, da se je hipno vglobil v položaj, kakršen jenavstal v javnem mnenju, ter se nekako poistovetil z mišljenjem in teženjem ljudstva. On je živel v sedanjosti in od sedanjosti. V tem smislu piše češki kritik Krejči: „Ni se viharno upiral proti svoji ddbi; ni bil glasnik prihodnjih ljudi; ni hotel pevati le za osamela srca, zaprta pred svetnim šumom; in zato je šel mimo njega grenki kelih nerazumljenja, katerega morajo po navadi izpiti veleumi, pred časom rojeni, katerih prava domovina je bodočnost. Hugo pa se je rodil v dčbi, ki je bila zanj prava, vedno se je dal voditi svoji dobi, a tudi tam, kjer peva in grmi v grandiozno-patetiški postavi novodobnega Ezekiela ali Danteja, govori vedno le iz duše svoje d6be in njegov glas izraža samo tiste ideje in težnje, ki so živele in dremale v dušah večine francoskega naroda one d6be."i)
Hugo sam je večkrat pojasnjeval razloge, zakaj da je v marsikaterem oziru menjaval svoje nazore. Nasproti Montalembertu, ki mu je očital, da je izdal svojo preteklost, je dejal, da mora pesnik pripadati plemeniti strani vseh strank, a neplemeniti nobeni.
Enako so si kritiki zelo nasprotni v sodbi njegovih literarnih del, in sicer z ozirom na slog, v katerem piše, in na ideje, katere vejejo in žive v njegovih slovstvenih delih. Slogu očitajo, da je silno bombastičen, glede idej v spisih pa mu očitajo veliko revščino ; mnoge njegove pesmi da so prav navadne igrače z besedami in frazami brez jedra, brez kake misli. Znani sedanji kritik francoski Faguet mnoga njegova pesniška dela imenuje „verze o ničemer". Sploh pravijo,
i) Neboufil se proti sve dobe, nebyl hlasatelem lidi pfištich, nechtel zpivat jen pro srdce osamela, pred hlukem sveta uzavfena, a proto minul ho hofky kalich zneuznani, jejž jest vvpiti zpravidla genium predčasne zrozenym, jejichž pravou vlasti je budouc-nost. Hugo vsak narodi! se v pravou pro sebe dobu, vždycky se dal svou dobou nest a i tam, kde peje a hfima v grandiosne pathetickem postoji moderniho Ezechiela nebo Dantea, mluvi stale jen z duše sve doby a hlas jeho reprodukuje . . . jen ty ideje a tendence, ktere žily a dfimaly v dušach vetšiny francouz-skecho naroda one doby." („Zlata Praha", č. 17. roč-nik 19.)
272
Andrej Kalan: Viktor Hugo.
da ideje, katere Hugo zastopa v svojih spisih, niso izvirne, da je to le ona romantiška, liberalizujoča, socialno-etiška ideologija, ki je takrat polnila glave francoskim omikancem. Tudi zveneče fraze, s katerimi polni svoje patetiške spise, kakor „svoboda", „genij", „bog", „previdnost", „pravičnost", „huma-niteta", itd., so celo nedoločene. Njih pojmi pri njem nimajo določnega obsega; to so le besede, nedoločene, neobsežene, katerih mili zvok omami pesnika in s katerimi ta zopet omamlja svoje Čitatelje. Cela Hugonova zasnova zgodovinskega razvoja, njegov srd proti nasilnikom, njegova optimistiška vera v zmago luči in humanitete — vse to da opeva Hugo brez jedra, samo z bahato-zvenečim tonom velikih besed, i)
Zato pa treznomislečega čitatelja utruja čitanje njegovih spisov, ker se mora mučiti, brodeč po njegovih nič določnega izra-zujočih frazah, preden pride do kake ideje, „fatigue des mots et cherchant les choses — utrujen od besedi in iskajoč jedra stvari", kakor duhovito pravi Brunetiere.
Na drugi strani pa zopet kritiki poudarjajo izredne vrline, s katerimi se odlikuje Hugo v svojih slovstvenih delih. Viktor Hugo je zastopnik modernega romantizma, presajenega na narodna francoska tla; on piše tako lepo-glasen jezik, kakor malokdo, in razume naj-raznejše pojave človeškega življenja slikati v krasnih podobah, antitezah in z vznesenimi besedami. Najbolj ljubi Hugo polmrak ; tu je posebno iznajdljiv v podobah, in se čuti posebno domačega v svojem nemirnem duhu, ki ni jasen sam pri sebi, ker v polmraku prosto in z največjim efektom deluje z raznimi sanjavimi, nedoločenimi potezami, ki se tedaj, kadar bi imele izraziti kaj določenega, izgube v temo. V taki umetni skrivnostni temi je gledal v duhu razne vizije, ki so se rodile v njegovi glavi in so se morda njemu zdele lepe, a so v istini nezmiselne. Tako je n. pr. v taki ekstazi govoril besede: „V 20. veku ne bo vojska, ne bo vislic, ne bo sovraštva, ne bo kraljestev, ne bo državnih meja, ne bo dogem . . . vse bo objemala ljudomila človečnost."
Vpliv literarnih del Viktorja Hugona je bil v francoskem slovstvu velik in še sedaj ni izginil. Tudi do mnogih pesnikov drugih narodov je imel Hugo veliko moč. Omenjamo le češkega pesnika Jaroslava Vrchli-ckega, pri katerem se v mnogih pesniških delih kažejo sledi Hugonovih idej.
x) Prini.: Krejčijev: Viktor Hugo, 1. c.
Zunanjost njegovih spisov, slog, očaru-joče podobe, šumen efekt, pesniški vzlet — to je ona privlačna sila, ki je Hugonu zagotovila tak vpliv v literarnih krogih, in to je pri-ljubljalo  njegova  dela  ljudskim množicam.
Usoden za Hugona je bil korak, ko se je ločil od pozitivnega krščanstva. V svoji mladosti je bil Hugo jasen, določen, krepak v svojih literarnih delih, imel je pred seboj velike cilje. Ko se je pa vdal indiferentizmu, je vse njegovo naziranje postalo megleno in element njegovega slovstvenega delovanja je bil — polmrak.
V dokaz temu omenjam le njegovo naziranje o socialnem vprašanju. Kako naivni so njegovi nazori o socialni preosnovi v moški ddbi! S cenenimi frazami o luči, svobodi in človečnosti je menil Hugo, da reši socialno zagonetko. Kako jasno pa je sodil Hugo o tem v svoji mladosti, ko mu je svetlo prihajalo od zgoraj, odkoder prihaja vsak dober dar! L. 1834. piše to-le v „Claude Gueux": „Karkoli pač doženete, usoda ljudstva, večine človeštva, bo relativno vedno malosrečna, žalostna. Ljudstvu bo v delež trdo delo, vedno mu bo težo voziti, težo valiti, težo nositi. Premotrujte to tehtnico: Vse radosti so na strani premožnih, vse bridkosti na strani revežev. Ali nista to dva neenaka dela? Ali se ne bo tehtnica nagnila na eno stran in ž njo tudi država? — Toda v to usodo ubogih, na tehtnico proletarcev vrzite gotovost bodočnosti nebeške, hrepenenje po večni sreči, po raju! Ah kako mogočno, veličastveno protitežje! Ž njim dosežete ravnotežje na tehtnici Človeštva. Skledica proletarcev je enako bogata, kakor ona imo-vitih! — Dajte ljudstvu, ki dela in trpi, dajte ljudstvu, za katero je svet tako malovreden, vero v boljši svet, ki je zanj pripravljen, in ljudstvo bo mirno, ljudstvo bo potrpljivo zmagovalo svoje gorje. Potrpljivost ima svoje korenike v upanju. Posejajte torej vse vasi z evangelijem! V vsako kočo sveto pismo! In vsaka sveta knjiga naj vzgoji moralnega delavca ..."
Da je Viktor Hugo na teh temeljih nadaljeval svoje delo za ljudstvo, bi le-to gotovo imelo kdaj dejanjskih uspehov.
-*
Dovolj! Menimo, da smo opravičeno kot „motto" tem vrsticam na čelo postavili besede: „Mi nismo teptali Hugona, pa tudi nismo pred njim zažigali kadila. Mi smo potrdili, da je velik, a da je bil tudi padec njegov velik."
Andrej Kalan: Viktor Hugo.
273
Francozi so, proslavljajoč stoletni spomin Viktor Hugonove smrti, v ognju navdušenja za velikega svojega rojaka pozabili na napake svojega ljubljenca ter le bolj poveličevali njegove vrline. Tak je že pač tudi značaj Francozov, ki ga ne morejo zatajiti, zlasti  ne  nasproti  pesniku, ki je  znal  na-
Lukenjski  grad   pri   Prečini
rodu pisati tako iz duše. Kritika pa mora postopati objektivno, da čitatelju poda resnično podobo o slavnemu možu. —
Dostavimo končno še, kar je poročal o proslavljanju Viktorja Hugona znani pesnik Francois Copee. Ta je zapisal v listu „Voix nationale", proslavljajoč spomin Hu-
gonov, tudi nastopne besede: „Nepopisno tožno čuvstvo zbujajo te teatralne apoteoze, od katerih je pregnano upanje v Boga in miselna večno življenje . . . Oh, koliko lepše je ozreti se na nepoznan grob na pokopališču, polnem zelenja in cvetja, kamor riše tek solnca vsak dan senco zvona, gibajočega se v zvoniku, ki naznanja, da se v cerkvici skoro tik groba svečenik vsak dan spominja tudi onih, ki počivajo v nepoznanih grobovih, in vpričo svojega Boga, živečega na oltarjih, prosi zanje večne luči in sladkega pokoja ..." —
Končajmo in nadejajmo se, da je tudi Viktorju Hu-gonu izginil oni megleni pojem o Bogu, katerega je tolikrat rabil v svojem življenju samo zato, da doseže kak zaželen efekt; upajmo, da je v onem trenutku, ko je pisal svojo oporoko in na koncu zapisal besede: „Je crois en Dieu! Verujem v Boga!" zopet čutil v srcu vero v onega vsemogočnega Boga, katerega je spoznaval v svoji mladosti in za katerega čast se je navduševal v družbi s Cha-teaubriandom, ko je peval svoje „Contemplations" in svojo „Legende des siecles", ko je v predgovoru k svojim „Odes et Ballades" pisal sam tako lepo o vzvišenem zvanju
pravega pesnika, rekoč:
„Glavna naloga je pesniku
v naših dneh popraviti zlo,
katero so provzročili zofisti.
Pesnik  mora   stopati  pred
narodi kakor luč ter jim kazati pot. Voditi
jih mora  do vseh  glavnih  principov reda,
morale in časti ... II ne sera jamais 1' echo
d' aucune parole, si ce n' est de celle  de
Dieu! — Pesnik naj ni nikoli odmev druge
besede, kakor besede božje! Tedaj bo njegov
spomin večen!"

Fot. K. Ceč.
,Dom in Svet« 1902, št. 5.
18