St 7.
V Gorici, t četrtek dne 16. januvarija 1913
Tečaj XLM
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K 9/3      »      .   .. 10 „
v,-- iF'-.-^'-^v^i:
Za Nemčijo K 16*60. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— Posamične številke stanejo • • ¦ 10 vin. -*«- • Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon Št. 83.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavni.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7
v Gorici v L nadstr. na desne.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in npisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
•---
Nemško-romanski blok ob Adriji.
Dobernig sanja zopet o nemško-ro-inanskem bloku ob Adriji. V »Oesterr. Volkszeitung« se obrača do Italijanov ter jih roti, da naj se pridružijo Nemcem,' da bodo skupno strahovali Slovane ob Adriji.
Na Dunaj so bili prišli voditelji dalmatinskih Italijanov (možje s priimki na —ič) pritoževat se, kako se v današnjih časih zanemarja in zapostavlja italijan-ščina v Dalmaciji. To priliko <e porabii Dobernig, da je ponovil svoje želje o skupnem nastopanju Italijanov in Nemcev ob Adriji proti Slovanom. Dobernig trdi, da so Italijani kruto ogroženi, ali tega se ne zavedajo; morda se zavedo kedaj pozneje, ko se zbudijo kot manjšina___In
takrat naj iščejo svojo Venecijo Julijo v mesecu.
Dobernig navaja Številke ljudskega štetja, ki vse govore po njegovem mnenju za nemško-romanski   blok ob Adriji.
Pred kratkim je Dobernig v »Tages-pošti« tlačil Nemce ob Adriji med Slovane in Italijane; kot posredovalci naj se uveljavijo in si pomagajo. E„ še lepše pa bi bilo, če bi bili združeni z Italijani. Tej lepši želji je dal ponovnega izraza v »Oesterr. Volkszeitung«. Seveda bi bilo lepše, kajti potem bi bili Nemci ob Adriji povsem na trdnem nasproti Slovanom in nasproti Italijanom, katere bi prav prefri-gano izkoriščali v svoje nemške namene ob jadranskem obrežju. No, toliko so vendar Še pametni Italijani, da. se vendar še kar na slepo ne vržejo Nemcem pod noge, dasi se jim pač v marsičem udajajo in če pride kje do tega, da treba Italijanu odločiti se, ali za Slovana ali za Nemca, se odloči gotovo za slednjega.
V Gorici je bilo pogostoma čuti iz ust kakega italijanskega voditelja, da treba pustiti Nemce na miru, da Nemec ni nevaren, ampak Slovenec je nevaren.   Do-
POTAPENKO;
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Dalje.)
Po obedu je prišla liivrja čisto blizu k Marji Vladimirovni in jo vprašala s ta-jinstvenim glasom:
»Ali je zanimivo, gospodična?«
»Zanimivo, liivrja, zelo zanimivo!« je odgovorila Manjička.
»Moj Bog, kaj bi jaz dala, da bi mogla prebrati ta njen rokopis? Pravila mi je, gospodična, večkrat, ne enkrat: tukaj, pravi, prav na tem papirju, izlivam svojo dušo... Ampak ona ni imela človeške duše, marveč, da rečem resnico — nebeško ...«
Manjička je odšla v šolo in se znova lotila knjižice.
Zinajida Petrovna ni mogla razumeti spremembe, ki se je zvršila z njeno hčerjo. Najbolj se je čudila temu, da se je očitno pokazalo nekako zlaganje med Ma-njičko in Hivrjo, dvema elementoma, ki nista imela, kakor se je zdelo, med seboj ničesar skupnega. Hivrja, ki ji je preje na tihem, da ne bi slišala Manjička, pripovedovala svoje tajne, se zdaj ni niti ozirala nanjo, temveč je brez strahu prihajala k Manjički in se polglasno, zaupno
bernig pa ni zadovoljen le s tem, da pu- I stijo Italijani Nemce pri miru, da se jim, i kjer se snidejo, globoko   klanjajo in jim | če le mogoče   gredo na roko,   ne,   on hoče še več: on hoče imeti Italijane pri-klopljene k Nemcem, on hoče   nemško- \ romanski blok, potem bi rastla   nemška moč ob Adriji!
Italijansko stališče je doslej: faremo da se! Ne potrebujemo ne Slovanov ne Nemcev, sami vse opravimo. Italijani čutijo še moč, dasi jim je včasih prav tesno pri srcu, da zajavkajo in potožijo o preteči slovanski nevarnosti. Dobernig jim jo riše z najernejšimi barvami.
Stvar je pač ta: Nemec je nevaren Slovanu in Italijanu. Enega kakor drugega hoče izkoristiti v nemške cilje. Italijanom res prede slabeje, odkar je narast-la narodna zavednost primorskih Slovakov; zato pa vabi Dobernig Italijane na nemško stran, češ, v bloku poginejo in Nemci se. razšopirijo na njihovem mestu. Dobernig pač dobro ve, da primorskih Slovanov ne dobi za svoje nemške svrhe, kot Nemec, po katerem se pretaka slovenska kri, seveda tudi prezirljivo gleda na nje; zato pa jih stavi tim prid-nejc pred oči Italijanom: glejte nevarnost! Mi Nemci pa smo vaši prijatelji! To prijateljstvo bi stalo Italijane dokaj drago in bi jih kmalu upropastilo.
Kakor se vidi, ostanemo bržčas vsak zase. Med Italijani in Slovani, domačini ob Jadranskem morju, ni mogoč sporazum in kak skupen boj proti Nemcem, ker Italijani odklanjajo vsako skupnost s Slovani, kateri pa vidijo, da bi bil slovanski-ro-manski blok najboljša trdnjava proti pro-dirajočemu Nemštvu. Med Italijani in Nemci tudi ni prišlo in najbrže ne pride do take sklopitve, v kakoršno vabijo sirenski glasovi iz nemškega časopisja. Ako se udajo kedaj, jih bo tim prej konec. — Umevno, da se tudi Slovani ob Adriji ne bodo vezali z Nemci, da bi ti želi sadove njihovega truda. Ostanemo pač vsak zase, s čemur pa ni še rečeno, da se ne bi smeli mi poslužiti ugodnosti, ki bi jih nam nudil sedanji položaj ob Adriji!
razgovarjala z njo. Nekaj se je moralo zgoditi med njima. Toda Zinajida Petrovna ni imela niti najmanj veselja do tega, da bi preiskovala vzrok te spremembe; njej je bilo zadosti, da se je čudila. Mislila pa je, da se bo vsako dejanje, in naj bo še tako tajinstveno in nerazložljivo, preje ali pozneje samo razjasnilo in raz-predlo; zato se je zdaj popolnoma mirno veselila udobne postelje, ki si jo je osvojila za stalno, in se s trpkostjo spominjala noči, prečutih na prejšnji vroči »postelji«.
Manjička se je zaglobila v čitanje.
»Lidino svatbo so določili na čas po preteku dveh mesecev. V naši hiši je vladala nekaka svečana sreča. Vsi — papa, mama, babica in Lida sama — so živeli samo v misli ha to svatbo. Pripravljati balo kajpada ni bilo potrebno: Lida je imela že vse; a vendar so se zelo mnogo bavili z balo. Zlagali so stvari iz omar, pregledovali jih, primerjali jih po sto in stokrat, presojali jih, izpopolnjevali in premišljevali, kaj bi še kupili novega. Babica je pustila svoje dobrodelno delo in je postala središče brige in skrbi v hiši. Že zjutraj se je zbirala okrog nje družba ženskega sveta, ki je sodeloval pri tem opravilu; okrog nje so se dvigale barikade naslonjačev in stolov, na katerih so bili nagrmadeni kupi vsega prekrasnega. Babica je predstavljala nepristopno trd-mjavo, ker so do nje ni dalo priti. In bila je
Iz knjige
o   najvažnejših   političnih   in   socijalnih
strankah in strujah aH kratek uvod   v
praktično politiko.
(Konec.)
3. Ovire proti zedinjenju slovenskih
Z obzirom na vse to bi človek mislil, da bi iaeja zedinjene Slovenije   morala biti najvišjim in odločilnim krogom simpa- ; ticna in da bodo nje vresničenje podpirali. Pa temu ni tako. Avstrijski najvišji krogi so simo konservativni in   vsied   tega vsern radikalnim reformam nasprotni. Pa ne le konservativni   najvišji krogi,   proti zedinjenju    Slovencev bi vstale   složno tudi vse nemške stranke, ki stoje v na- i rodnih vprašanjih vse pod vplivom skrai- . uiti nemških nacijonalcev, češ, da bi se s tem zgodila Nemcem velika krivica. Vse-nemci in nacijonalci pa imajo tudi še svoje posebne   razloge za to   postopanje.   Te ; nemške stranke delajo z vsemi sredstvi na to, da bi bile slovenske zemlje čim prej ponernčene. V ta namen si prizadevajo polastiti se vseh državnih oblastev ter je ; postaviti z deželami in občinskimi   uradi \ vred v službo germanizacije. To se jim ; je na Koroškem že popolnoma, na Štajer- j skem in Kranjskem pa v malo manjši meri j posrečilo. Avstrijski Vsemenci in nacijonalci stoje v zvezi s sorodnimi strankami na Nemškem in je danes prav težko reči, kako velik je že njih upiiv na vnanjo politiko naše nemške zaveznice.
Na istotako odločno nasprostvo bi naletelo zedinjenje Slovencv pri Italijanih, kateri se boje, da bi bili v zedinjenji Sloveniji za večno obsojeni na vlogo neznatne manjšine. Ta strah je prazen, kajti čeprav bi ne bilo mogoče dati Italijanom teritorijalne, zajamčila bi se jim lahko popolna narodna autonomija, kakršno vži-vajo dandanes v Dalmaciji. Naši italijanski nacijonalisti stoje v stiku s sorodnimi strankami v Italiji ter tudi o njih ne vemo,
kako daleč sega njih upliv na vnanjo politiko druge naše zaveznice Italije.
Vrhu tega bi se Poljaki brez dvoma protivili proti delitvi Štajerske in Koroške in bi morda tudi Čehi temu nasprotovali, ker so oboji sicer pristaši deželne autono-mije, pa istotako odločni nasprotniki teritorijalne delitve dežel češke krone oziroma Galicije na češki in nemški ter na poljski in rusinski del.
Tako vidimo, da se tej za nas Slovence neobhodno potrebni reformi stavijo za sedaj navidezno nepremagljive zapreke od znotraj in od zunaj.
4. Temelj pravice do narodnega zedinjenja-
Zedinjenje slovenskih dežel je za nas življenjski pogoj. Dokler ne bo ta zahteva vresničena, je naš vsestranski razvoj nemogoč. Temu se pa nikakor ne moremo odreči, mi hočemo živeti, zato imamo tudi pravico se narodno zediniti. To bomo pa dosegli samo, ako si bomo prizadevali spoznati in prav oceniti težave, ki se stavijo naši težnji nasproti; ako bomo delali na to, da se bode vsak Slovenec zavedal velike odgovornosti, ki jo nosi za svojo in za bodočnost vsega slovenskega naroda. Se-le ko bo ta zavest splošna in ko bode vsak Slovenec smatral za svojo najsvetejšo dolžnost, kar najpopolnejše izpolniti svoje mesto in kar najbolj šmotreno izrabiti vse svoje moči sebi, svoji rodbini in svojemu narodu na korist, še le potem nam bo mogoče udejstviti naš narodni ideal.
Samo na ta način se vstvarjajo narodi in domovine, takb so ravnali tudi Italijani in Nemci v boju za narodno zedinjenje. V spoznanju naših dolžnosti ter v njih vestnem izpolnjevanju je naša rešitev.
»Samo ljudstvo lahko vstvari (politični) narod iz ljudstva in za ljudstvo«, pravi Mazzini. »Iz tega sledi, da če prebivalstvo kakega ozemlja želi postati narod, ima pravico za to, ako je njegova želja oprta na moralne namene.   Pravi narod
zelo stroga v svoji visoki čipkasti čepici, z ogromnimi okroglimi očali.
»Vsi so se tako zaglobili v ta posel, da so, kakor se je zdelo, popolnoma pozabili name. Naj sem vprašala kogarkoli in o čemerkoli, vsi so mi odgovarjali kratko, kakor da se me žele čim preje odkrtžati. Sama sem opažala, da sem po-bledela, a v mojih očeh da se je pojavit namesto prejšnjega brezbrižnega in naivnega izraza strog, naravnost mračen, čmeren izraz.
»Nekoč nisem spala vso noč. Živci so mi bili razburjeni, srce mi je tolklo tako neprijetno —- nekako topo in pretrgano — nepravilno. Obhajalo me je čuvstvo, da sem razžaljena, pozabljena, nesrečna. Ne, nikakor se nisem mogla sprijazniti s tem, da me je mogel kakršenkoli slučaj odriniti na drugo mesto. Glejte, kako silna, dovršena egoistka sem bila! Lidino ženitev, nje, moje sestre, ki mi je bila tako blizu, Lidino srečo — sem smatrala brezpomembnim slučajem, ker vse to ni bilo zame, temveč za nekoga drugega. Ako bi primerjali Lidino cenitev in... no, recimo, mojo vožnjo ob primorskem bulva-ru, ne vem prav, če ne bi rekla, da prvo tii bolj navaden slučaj od zadnjega. In to zato, ker sem junakinja vožnje jaz, junakinja ženitve pa je — Lida, to se pravi, ne jaz.
»Vso noč nisem spala, in ko sem prišla zjutraj v kabinet, da pozdravim očeta, se je ta začudil, ko me je zagledal.
»Kaj ti je, draga moja? Ali si bolna?« je vprašal milo kakor vselej, in mi položil roko na čelo. »Eh, ti imaš vendar malo mrzlico! Klavo je treba deti v posteljo...«
»Že je hotel reči: treba je poslati po Semjona Andrejiča! In poslal bi, a Sem-jon Andrejič bi prišel, prisilil me, da mu pokažem jezik, del me v posteljo ih mi zapisal zdravila. Ali v teni je stopila mama v kabinet.
»Kaj misliš,« se je obrnila k očetu, »ali bi naročili tukaj cvetja, aH bi ga naročili iz Peterburga? Bojim se, da tukaj ne znajo napraviti tako fino...«
»Ves kaj, to je vprašanje!«- In oče je pričel resno razmišljati in presojati to vprašanje. On se sploh nikdar ni bavil s toaletnimi posli, toda ta neprestana skrb in briga za obleko, ki je objela celo hišo, je tudi njega, kakor je sam rekel, »poba* bila«, in tako se je pričel tudi on spuščati v razpravljanje o kostimih. In vsak'čas je kdo prihitet k njemu v kabinet in se posvetoval z njim. Spočetka ga je to jezilo, potem pa se je navadil, in kadar dolgo niso prišli k njemu, je stopil celo sam v gostinjsko sobo in se pridružil damam.
»Razpredel se je živahen razgovor o cvetju.   Jaz sem postala nekaj časa pri
mora - inteti, sv.oj, moralni namen, svoje jasna hV 4qbrq . razumljeni« poslanstvo, katero¦mora izpolniti sebivirvčloveštvu v blagor; svojo vlogo "v. udejstvenju božje ideje na svetu.** r   - .-¦.    rL.¦'• *'   '"
»Sftupnosti ljudi, katere drže skupaj ie sebična načela in zgolj materialistični nameni, ne moremo imenovat! narod. Narod/njega nameni in. pravjca, morajo sloneti na večnem temelju. Namen, mora biti bistveno moraličen, kajti materijalne koristi le nekaj časa ftajajo ter ne morejo služiti za temelj.večnega ;zedinjenia.« Poslanstvo - slovenskega naroda ob-, stoji v tem, postati.nepridobitna trdnjava države, v kateri .živi že dolga stoletja. To je ob enem moralni namen njegove težnje po združenju v narodno celoto. ,.,           !
»Domovina ni ozemlje,   ozemlje   je i .samo nje podlaga«,, uči dalje   Mazzini. j »Domovina je ideja, ki se dviga na tem ozemlju, ljubezen; Tu veže sinove teli krajev skupaj.«
»O bratje moji, ljubite svojo domovino. , .Domovina je naš dem, hiša, katero nam je Bog dal, nastanivši'v njej mnogo-nrojnb rodbino, katera nas ljubi in katero moramo tudi mi ljubiti; katera nas razume in katero bi morali tudi mi bolje in bolj naglo razumeti kakor drugi.«
Človek, ki nevredno živi, ne more biti pravi rodoljub. »Glejte, da bode domovina vtelesena v vsakem od Vas; vsakdo naj se čuti ter naj se smatra odgovornega za svoje brate; vsakdo naj tako ravna, da bodo ljudje v njem spoštovali in ljubili njegovo domovino. Dežela, katere sinovi ne vedo, da ji morajo oni dajati sijaj in slavo in ne izposojevati si slave od nje, je pač lahko mogočna, nikakor pa ne more biti srečna.«
Navajal bi lahko še dolgo iz tega in drugih graditeljev italijanske domovine, iz buditeljev drugih narodov. Tudi to bo zadostovalo v dokaz, da sso vsi veliki rodoljubi, vsi voditelji narodov, zahtevali od vsakega, da mora postaviti vse svoje najboljše moči v službo domovine. Še-Ie ko se vsak poedinec zdrami iz moralne, otrplost« in nedelavnosti ter se z napetjem ^ vseh svojih moči dvigne na najvišjo stopnjo moralnosti in požrtvovalnosti za skupni blagor -^ skratka, šp-le ko. se narod .. moralno,.preporodi, Je tudi politični preporod mogoč.
Ti.zakoni tudi danes še niso zgubili svoje moči in bodo za majhne in velike narode vedno enako veljavni.
,      Zahvala.
Podpisaiii so došla za naše vrle vojake na meji od vsreh strani tolika darila, da sem zamogia odpremiti v Bosno vže dve pošiljatvi se skupno več nego 800 kosov različnih pletenin in druzega volnenega odela, za kar sem sprejela od poveljstva 12. gorske brigade v toplih besedah izraženo zahvalo.
Ginjena zbog take vsestranske pomoči izrekam vsem tistim gospem in gospo-
dom, ki so (noj^ prizadevanja natoli hV beznjiv in zdaten način podprli, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Pri tej priliki javljam, da nadaljujem z nabiranjem darov ter da sem z radostjo pripravljena odposlati dalje vsako mi došlo darilo. '
Doslej se je odzvala, mojemu povabilu ta-le gospoda: Tvrdka^adel & Delpiero, gospa Cazafura-Fogar,.'grofica Karla.Co~ ronini; gospa Arniete Jacobi, gospod Di\ Piki, Ekscetenca grofica M. Degenfeld, gospa Dr. Gresič, gg. Ivan in Wilma. Peli-con, ^Rubije, "grofica Olga Coronini,-gospa Matilda Bockslaff, gospa Lujiza Rebek, gospa Sofija Galle, gospa Wiligut, major-jeva soproga, gospa Noth, stotnikova soproga, gospa Maver, polkovnikova soproga, grofica Seli Cor.onini, g. Ivan Vi-sintin, Rubije, Ivan Ferligoj, Rubije; W. F., gospa Traunstciner, major jeva soproga, Karol Peteavi, Rubije, gg. Andrej in Anton Cotič, Rubije, g. Josip Peteati, So-vodnje, g. Josip Vižintin, Sovodnje, g. Ivan Čotič> Rubije:, -g. Ema Fornasar?,' gospa -Antonija pl. Leitgeb, Miss Geofgina- Whit-nell, gospa-Izidora Culot, grofica trma Serenni, baronica lika Sedlnitzkv, gospa Malasz, stotnikova soproga, gospa Medved, gospodična Ivana piirr. Ignac Stei-ner, g. Anton Cejan, Rubije, baron Friderik Bianchi, Iuomost, gospodična Vitki Franc Josip Pavletič, Rubije, Miseri in Pinausig. gospa Štefanija in g.čna Herta Schneidef, gospa Palm, gospa Antonija pl. l Grab-•nayr, Božen, g. A. Peric, Peč, ekscelenca Kamila pl. Buchter, Trst, gospa Maif* stotnikova soproga, baronica Berta in Antonija Baum, g. Mihael Mušina, gospa Eleono-ra Battig, gospa Henrijeta pl. Almstein, markiza Josipina Paulucci, gospa Sclinei-der, stotnikova soproga, gospa Hedvika Kapper, soproga višjega Štabnega zdravnika, gospa Schvvarzer," majorjeva soproga, prostovoljci 47. infant. reg., gospa Hiissler, nadporočnikova soproga,' gospodična Ema Schaup, Monsignor Koderrhatz, gg. Josip in Adela Bridiga, Rubije, g.r Ivan Petean, Rubije, gospa Kincel, stotnikova soproga, korvetni kapitan Julij Schopkes in gospa Meran.gospa lika pl. Engel, Dr. Georg in Lednie pl. Grabmaver, baronica Julija Pcteani in,'hčere, Fiumičel,5 grofica Roža- Pace in hčere; fapogliano; preč. ss. Uršulinks, gospa Džinič, stotnikova soproga, grofica Margareta Attems, Kon-štanz, baronica Josipina Bianchi in hčere, ter 23 žen hi deklic iz Rubij.
Baronica Marija Bianchi m. p.
mizi, nato pa sem odšla VrStran; tega ni nihče opazil. Ta trenutek sem vsa zadrge-tala od jeze, in tedaj, sem zasovražila ne samo Lido, marveč tudi vse ostale. — teto, mamo in.... c*lo ubogo babico. Zbežala sem kakor strela iz kabineta, moja togota pa je vzrastla posebno Še zaradi tega, ker to ni nikogar ganilo, niti ni nihče zapazil, da me ni, me poklical ali se spomnil, da »ima K lava mrzlico in da jo je treba deti v posteljo«. Stekla sem v svojo sobo,, rgrabila svojo malo, svileno blaznico, ki ini je prišla ravno pod roke, in jo pričela trgati; metati po tleh, teptati z nogami in trgati na kosce. Po celi sobi je letelo perje, in se lovilo na pohištvu, na mojih laseh in obleki.
»Papa se je kmalu spomnil name, klica! me je in prišel slednjič v mojo sobo. Ko se ie; začudil, sem mu morala reči, da je mojo blazinico raztrga! maček Miha, moj Jepi pisani ljubljenec... Kolika laž in hinavstvo I. >, Bila sem razžaljena, pa sem zato trdila uporno, da sem Popolnoma zdrava^n^prosila sem, naj ne pokličejo zdjavnika. In;. tudi to je bila svoje vrste osyeta,;fma#i sebična os veta, Papa me je nagGV.arM dokazoval, da s;em bleda, da mi oči gore, jaz- pa sem' odbijala. Mene je zadovoljevalo tfosebno to, ker sem vedela, .da se ho balzame, .. .
noto velesil, ki jo predložijo turški vladi. Po seji pa so izrekli uradnim angleškim krogom, da smatrajo konferenco za n e u-spelo, ker turški delegatje niso imeli cel teden nikakega novega predloga.'
Poslaniki, ki pridno zborujejo, iščejo Se. vedno izhod iz sedanje napetosti, vplivajoč na turške in balkanske delegate. Turkom nasvetujejo, naj odstopijo Odrin na vsak način, ali balkanski delegatje naj se tudi v nekaj udajo, tako da premaganec ne bo prisiljen, prav vse zahteve zmago-
! valčev sprejeti, marveč bo mogel pokazati
' armadi in ljudstvu kaj, kar smatra lahko za uspeh.                                     '    '
j        Najnovejša poročila naznanjajo, da so
' dobili turški delegatje ukaz, naj ne zapustijo Londona, dokler ne sledijo nova na-
j vodila po odgovoru, danem na kolektivno
j noto velevlasti.
;        Poslaniki so včeraj popoldne   zopet zborovali pod predsedstvom sir Gr"eya.
Iz Carigrada pa poročajo, d a j e k o n-č n o določen in odobren   tekst
1 no t e, k a t e r a s e predloži Turčiji.
Tako ni položaj pravzaprav nič poslabšan pa tudi nič poboljšan.. Čakamo pač...
Iz Londona poročajo glode spora med Bulgarijo in Rumunijo, da potekajo pogajanja med Danevom in Jonescu prav po-voljno ter da je pričakovati mirne poravnave....
Položaj se na sploh presoja le še bolj pesimistično, toliko v Londonu, Dunaju, Parizu, Berolinu, Petrogradu kakor tudi na Balkanu, kjer se tudi vršijo neprestana posvetovanja in se še vedno misli na — vojno!
Položaj pa se gotovo tudi še par dnj ne spremeni, marveč Ostane kot je, kajti nota velevlasti še ni predložena turški vladi in odgovora na noto tudi najbrže ne
.  bo tako hitro. Torej bomo še — Čakali!
Na Balkanu.
Upor skaderske posadke, boji.
Poulični
Čakajo....
Mirovni delegatje so še vedno, v Londonu in — čakajo, da velevlasti predložijo Porti kolektivno noto, na katero da Turčija odgovor, ki bo odločilen: ali za mir ali za nadaljevanje vojne. Radi tega nimajo turški delegatje nikakih novih itistruk-cij iz Carigrada, temveč čakajo....
Balkanski delegatje so zborovali včeraj. Določil) so, da počakajo odgovora na
Cetinje, 1$. januarja. Predstraže pred Skadrom javljajo, da je prišlo včeraj do krvavih pouličnih bojev v Skadru. Del posadke se je uprl in zahteval, naj trdnjava kapitulira. Temu vojaštvu se je pridružilo tudi civilno prebivalstvo.   Poveljnik
: Riza bej se tej zahtevi ni vdal in je upor-
1 nike ukrotil z oboroženo silo.
Zdravje v srbski armadi.
| Iz Beograda poročajo, da se je zdravje, v armadi, kjer so bile razširjene bolezni, zelo zboljšalo; Tifus je večinoma ponehal. Glasovi o teh boleznih v zunanjih listih pa so skrajno pretirani.
V Odrinu. Iz Carigrada poročajo, da so javili tje iz Odrina, da so žive obitelji vseh častnikov ter da dobivajo redno živež in plačo.
»  lr
»Na razpolago mi je bilo tisoč slučajev, da se prepričam, kako je vsa hiša zaposlena z balo in da se nihče ne briga zame. Vsak tak slučaj je vzbudil besnost v mojem Srcu.
»Zaspala sem slednjič in spala do dvanajste ure. To me je zopet užalilo, Preje bi gotovo kdo prišel k meni dk^pg desete ure ter melšbudil oprezno;« v naši hiši so* se vsi ravnali po pravilih zdrave higiene. Zdaj pa puščajo, da še spi po prosti volji! To sem si dobro zapomnila. Šla sem v zajutrkovalnico. Na mizi je bil samovar — mrzel; kotleti so bili nelepo razmetani po skledi," — gotovo so zajutr-kovali malo preje. Vse je bilo zoprne, neokusno. Sedla sem in si podprla glavo z dlanmi. Čakala sem, kaj bo dalje. Mimo mize je; prišla mama in me poljubila mimogrede na glavo, hiteč nekam.
»Zdaj si šele vstala? O, ti lenoba!« je rekla šaleč se.
»Vse je mrzlo!« sem zamrmrala skozi zobe.                       ' V '' ¦
»Naj segrejejo... Liza, recite, naj segrejejo samovar in zajutrk!«
- »Takoj!«Je zaklicala Liza (naša gospodinja) iz gostinjske sobe. Mama je odšla iz obedrjice, Slišala sem, kako je rekla babica Lizi, na) prinese iz omare ne-
Trdnjava vstraja in more vstrajati še dolgo.,
Buigarskl generalni svet.
Iz Sofije poročajo, da se je vršil v Svilenu (Mustafapaša) pod predsedstvom-carja Ferdinanda generalni syet, katerega so se udeležili vsi ministri in armadni poveljniki. Vojni svet se je bavil tudi z okoliščino nadaljevanja vojne.
Politični pregled.
.. Inozemstvo.
Nove baterije in   novi   krediti.   —
»Zeit« poroča, da se v kratkem osnuje peta baterija za vsaki izmed 42 poljskih artilerijskih polkov. Število vojaštva se pomnoži: za 168 oficirjev in 4158 mož; konj bodo rabili več 2058. Največje potrebščine za nove baterije na leto bodo znašale pkoli 3!/ft'niHiiona K.»Novi krediti bodo že'v'proračunu'1014. Čez Čas se osnuje še šesta baterija.
Ogrsko-ttrVašJka poslanska zbornica je sklicana na dan 22. t. m.
Avstro-Ogrska.
Avstrija in Bulgarija. — »Večerna Pošta« v Sofiji piše o zahtevah Rumunije in napada Rumunijo kakor tudi Avstrijo, rekoč, da slednja razprostira svoj plašč za-' ščitništva nad prijateljsko jej Rumunijo. »N a j v e n a § sosed onstran D u -jnava, da bulgarski narod, navzlic velikanskim ž r t v a m v v o j-ni za svobodo, ima še dosti moči, da bo branil svojo .deželo proti vsakemu   napadalcu«!
Rumunski kralj svoji vojski. — Povodom pravoslavnega novega leta,je izdal kralj Karol na svojo armado dnevno povelje, v katerem pravi: V tem kritičnem času kaže vsa dežela zaupanje in svojo ljubav do vojske, ker ve, da bo armada junaško s sarnozatajevanjem branila interese države. Nadalje izjavlja kralj, da je trdno pripričan, da se bodo vojaki izkazali kot vredni nasledniki svojih prednikov.
Rusija mobilizira dalje. — Vse one vojake, katerih službeni čas je potekel s pravoslavnim novim letom, pridrži ruska vlada še dalje pod orožjem. Na zapadno mejo pošilja Rusija Še vedno.vojaštvo.
Darovi.
Iz Podgore. — 13 K 13 v je nabrala g.čna Zmagoslava Brezigar ob priliki rednega obč. zbora tuk. podružnice med udeleženci. — Živeli!
Domače vesti.
Današnji Čitalnični družabni večer v
rezervirani dvorani hotela pri Zlatem Jelenu se prične ob 8. uri in traja do polnoči. Plesalo :se bo pod vodstvom priznanega plesovodje razven četvorke in češke besede tudi druge figurirane plese. Kdor se želi   med zabavo   pokrepčati,   temu   so
', kakšen čipkast robec. Liza je odhitela in seveda pozabila na samovar, zajutrk . in
'• name. V tem pa je prikipela v nemi bes-nosti do skrajnosti. Hotelo se mi je, da za-
f jokam, da raz) ''em posodje in zakričim, in vsega tega ni^em storila le vsled tega, ker sem bila dobro vzgojena. Pred menoj je ležal krožnik, zraven njega pa vilice in nož. Opazila sem, da je nož menda baš danes nabr.ušen in zelo oster. Ne spominjam se, po kateri poti sem prišla do ssvoje divje odločitve, ker je ta hip v meni kipela strašna jeza. Vzela sem nož in z nerazumljivo neusmiljenostjo zarezala z njim v prst, v veliki prst na levi roki.
»Ah, ah!« se je razlegel v obednici
j divji, obupni vzkrjk. To sem vzkriknila jaz, vzkliknila vsled resnične fizične bolečine, ki je bila strašna. Kri sq je vlila iz rane na krožnik, na prt na mizi, na mojo obleko, jaz pa sem kričala, v obednico je hitro pritekla cela hiša, celo babica se je prizibala na svojih drgetajočih nogah.
»Kaj je? Kaj si naredila? Kako? Moj Bog! Vode, compresse, angleški obliž, Semjona Andrcjiča!« so klicali in vpili vsi vprek.
»Vsa sem trepetala in vsa bleda sem bila. Prestrašila sem se tudi sama,'ko sem videla, kako globoka Je rana in koliko krvi je izteklo. Rano so seveda takoj zavezali
skrbno, Semjon Andrejič je prišel in vsi • mi stregli. Rekla sem, da sem se ranila po nerodnosti. Ležala sem na postelji in slavila zmagoslavje. »Pa sem vas vendarle prisilila,« sem ponavljala sama pri sebi, »da se pečate tudi z menoj. Zdaj le imejte skrbi, le vzdihujte!«    •
»Rana me je bolela teden dni. Pričela se "je celiti irf zopet1 šo polagoma pozabljali name. In še sedaj se mi pozna na prstu brazgotina, in še ta trenutek jo gledam in se živo spominjam tistega časa, kakor da" je vpodobljen v tej   brazgotini.
Do svatbe je bilo samo dva tedna Še. Treba je bilo, da minejo božični prazniki. In kaj on? On mi je bil vedno'Jedriako nedosežen ideal, istočasno pa tudi zasov-raženi žalitelj. Toda jaz nisem opustila niti jedne prilike, da ga ne bi pogledala zagonetno, izzivajoče, in mu povedala, včasih celo Šepnila kak" nedoločen stavek, ki ga je moral zmesti. A zdelo se je, da se ga ni vse to niti najmanj doteknilo. Smehljal se mi je ponižno in inilp, kakor milemu in svojeglavemu otroku in bil je z menoj ljubezniv, uljuden, iti ničesar drugega.
(Dalje prih.)
stranski prostori na razpolago, kjer mu bo gotovo dobro postreženo. Ker je to razven plesnega venčka zadnja čitalnična prireditev v letošnjem kratkem predpustu, pričakuje se od strani goriškega občinstva večje udeležbe. ;
Smrtna kosa. — Umrl je v tukajšnji vojaški bolnišnici ter bil s pripadajočimi mu vojaškimi častmi pokopan   g.   Anton
Pa p p, c. ki ^.aYniš^,,as,jstejittfpry*ega>   Splitu, političen tečaj in na tem tečaju je razreda v poKojiH Pd!&jnife*kf                                                                   Rekel je
visoko starost, je bil v Gorici znana oseba,
več se bodo dalje borili ob Adriji, za svoje cilje, katerim obilo pomaga italijanska politična negotovost in omahljivosti j    .   Goriški deželni zbor bo baje sklican ' zopet brez razpisa novih volitev! I       Dr. Krekove besede. — Poslanec dr. Krek se postavi včasih izven   strankarskega stališča ter spregovori besede,   ki prijetno donijo. Klerikalci so priredili   v
saj je bival tu od leta 1866, Doma je bil z Ogrskega, Zapušča vdovo in hčer.
Tečaj za slovensko in nemško stenografijo. — Trgovsko in.obrtno"^društVCr naznanja, da otvori dne 21. t. m. tečaj za slovensko in nemško stenografijo v prostorih Šolskega doma.
Učne ure bodo od 6V2 do 7Va vsak torek in petek. Šolnina znaša za dobo 6 mesecev K 30, koja se plača v naprej.
Prva učna ura se vrši dne 21. t. m. ob 6V2 uri zvečer.
Opozarja se, da se jih je za ta zelo koristen predmet do sedaj še premalo priglasilo, radi česar bi se pouk ne zamogel vršiti, ako se do 21. t. m. ne priglasi zadostno število.
»Goriška   Slovenska   Mladina«.   — Prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. se bo vf- j šila predzadnja plesna vaja. kot običajno j od 4.-—8. ure zvečer v Trg. Domu! Vadilo < se bode celi »Variete«. — Na svidenje!      i Odbor. Tatici. — Policija v Gorici je prijela 4 mlade fantiče, ki kradejo okoli, kjer kaj dobijo. Ti so: Al. Kaver, H. Šole, R. Mafeš in Angelj (!) Portner, vsi iz  Gorice, — sami fantički v starosti 12—15 let.   Žalostno!
Izpred sodnije. — 18-letni Al. Infanti iz Brume pa italijanski podanik se ni odkril in je hotel s kolesom skozi procesijo na dan Vseh svetih v Brumi. Obsojen je bil za to v Gorici na 3 dni zapora.
Central Bio. —- Današnji vspored je nekaj tako lepega, da se lahko po vsej pravici imenuje vspored »Highe-Lif«. Iz-bera slik in njih krasota očarajo vsakega, tudi one, ki so navajeni velikomestnim prireditvam, Slike na obrežju Orne so jako zanimive in poučne. Za šolsko mla-dež je priporočljiva slika Okona Sam. Slika nam kaže noše in običaje iz japonske dežele. Posebno pa moramo omeniti 6. , sliko t. j. »Dama iz Maksima«, ki je jako dovršeno delo in ena najlepših slik, ki jih je nudil dosedaj kinematograf. Vprizoritev te slike je dosegla v vseh večjih mestih splošno priznanje. Ta vspored je veljaven za četrtek in petek.
je ta Goričan povabil pred časom nekega človeka iz Vidma y Gorico ter da se mu je tu obljubila velika svbta, ako poskrbi načrte utrdb ob vshodni meji. Oni Videm-čan je rekel Goričanu, naj pride v Videm, ta. je, prišel in bil aretiran,'
Lenassi in luzzatto
oproščena.
Trst, 16. ob 3. pop.
Danes popoldne je   bila   razglašena
razsodba glede Lenassija in dr. Luzzatta
toženih radi poloma Banke   popolare   v
Gorici.
; Obtoženca sta oproščena. V razlogih navaja sodni dvor, da veČino pisem, ki so tudi vzročila polom, so podpisali drugi u-pravni svetniki in ne Lenassi in Luzzatto. Sodni dvor smatra za neresnične izpovedi Colleja in Pianija, naslanja pa se na pričo Nodus.
Domača politika.
Italijani in Dobernig.   (K   uvodnemu članku). »Piccolo« odgovarja   Dobernigu
pa pravi med drugim:___»Zveza je lepa
beseda in lepa reč.... Ali slediti mora pred njo pravičnost in politična realnost, ki združi na prijazen in trajen način oba naroda. Kadar bodo razne nemške stranke edine glede sedeža italijanskega vseučilišča v Trstu, glede tega, da se da Tri-dentu avtonomija, da našin mladeničev ne bodo pretepali po nemških mestih, ko se Nemci odvadijo, povdarjati, da so državni element v deželah, ki niso njihove, kadar končno Nemci storijo za Italijane vse to, kar smejo od njih zahtevati, takrat bomo Imeli vsaj temelj, da bomo smatrali za prijateljskega narod, s katerim želimo skupno nastopati«. — Bodo čakali Italijani, da storijo Nemci vse to, kar oni smejo od njih zahtevati. Ali čakali ne bodo Nemci, mar-
med drugim to-le:
,,»So narodi, ki žive tudi 1000 let, ne dajbi se jim način življenja spremenil; pojavijo pa še v življenju kakega naroda tudi momenti, ko en teden, en mesec odtehta 100, 200 in 300 prejšnjih let. V tak- i snem momentu živimo sedaj Jugoslovani.
Sami smo se do sedaj smatrali   za ¦ male, za male nas je smatral ostali svet. I Sedaj pa smo nenadoma začutili in z na-' mi tudi ostali svet, da nismo majhni.   V . tej dobi smo ustvarili nekaj, kar tudi pred ; zunanjim svetom dokazuje, da smo veliki r — združili smo se, premagali srno kam-; panilizem in separatizem... i   .-,  Vsakdo izmed nas se zaveda, da so ', balkanski Slovani, ki se nahajajo v vojni, I. naši bratje. Idealizem, ki je umrl v zuna- I I nji politiki, dviga balkanskega kmeta in za ] ta idealizem rad ta kmet tudi umre. Ve-1 lesile hite od blamaže do blamaže,   mali j narodiči, za katere preje nihče niti vedel \ ni, pa od zmage do zmage...  * ?       Ker smo   se   bavili   z malimi in efemernimi   stvarmi, za-i t o   smo   bili    majhni    v    velikem   tr eno t k u!« _, l       Majhni v velikem času   smo bili mi j Slovenci vselej prav iz vzroka, kakor ga navaja dr. Krek, ker smo se bavili z ma-¦ limi in efemernimi stvarmi. Če je res, da i smo premagali kampanilizem,. mora po-! kazati to v prvi vrsti politika klerikalne ; stranke, katera mora ubrati pa tudi čisto drugo pot nasproti   slovenskim   riapred-njakom. Kdo pa je glavni krivec med Slovenci, če smo se bavili z malimi in efemernimi stvarmi ter stali tu majhni v velikih in malih trenotkilt?!    Roko   naj si dene na srce dr. Krek in reče odkrito: S. L. S. je v glavnem kriva tega, da smo se toliko bavili doslej z malimi in efemernimi stvarmi ter puščali v stran velikopotezno politiko, v kateri je naš spas. Ali bo odslej kaj drugače??
Na južnem kolodvoru v Gorici so razmere, za katere je treba temeljite re-medure. Že pod načelnikom Kropschem, hudim nemškim nacijonaicem, je bilo v narodnostnem oziru dovolj povoda za pritožbe, ampak Kropsch je bil vsaj toliko koncilijanten, da je spoznal, da uradniki, kateri občujejo z občinstvom, morajo biti vešči tudi slovenskega jezika. Pod Ber-zetom, sedanjim načelnikom, pa je prišlo drugače. Pri vseh tovornih blagajnah so uradniki, kateri niso vešči slovenskega jezika, dobi se celo takega, ki mrzi Slovence črez vse in ne more pri nobeni priliki zakriti svoje mržnje proti Slovencem. Ti ljudje so pa tudi tako kolegijalni, kakor čujemo, da celo proti svojim tovarišem Slovencem ruvajo in hujskajo. Dozdaj smo molčali, čeravno smo imeli toliko gradiva, da bi lahko vsaki teden govorili o teh razmerah, molčali smo že več časa, a zdaj pustimo vse obzire na stran, treba odločno govoriti. Ker ti ljudje v svoji slepi strasti ne poznajo nobenih obzirov, jih ne bomo poznali tudi mi.
Slovence pa opozarjamo, da naj se izključno slovenskega jezika poslužujejo pri opravkih z južno žeieznico ter nam vsako nevšečnost naznanijo. Zaliti se ne bomo pustili na svojih tleh od nobenega!
Narodna obramba.
Ciril-Metodova podružnica v Mirnu
priredi v soboto, dne 18. jan. 1913. cvetlični večer s predavanjem, godbo, petjem in plesom v prostorih g. J os. Marmolja v Mirnu'.' Začetek ob 8. uri zvečer.
Književnost
Vladimir Knaflič: Jugoslovansko vprašanje. L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 1'80, po pošti K 1'90. — Knjigo tvorijo politična razmišljanja o priliki balkanske vojne. Balkanska vojna je vrgla jugoslovansko vprašanje v ospredje; o tem, o razmerah med balkanskimi Slovani, med Jugoslovani sploh, o gospodarskih, kulturnih, političnih, socijalnih razmerah, o trženju z Balkanom, o zvezah, o trializmu itd. vse polno takega gradiva in raznih misli je položenih na 94 strani te brošure,   katero hajtopleje priporočamo.
Knjige »Slovenske Matice« so izšle: Radivoj Peteriin-Petruška: P o c e s t i i n stepi (poezije). Dr, Fr. Detela: Tuj s k i promet, povest. Zabavna knjižnica, vsebina: Zločinci, novela, spisal J. Milčinski; Madež, spisal Jos. Premk; Mojster Roba, spisal dr. Ivan Lah; Mladih zanikernežev lastni ž i v o t o p i s i spisal J. Milčinski. Prevodi iz svetovne književnosti: A. M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma, prevel Vladimir Levstik. Zbornik, vsebina: Abbe Martin Kuralt (dr. M. Remeš™ dr. Zupan); Slomškov učitelj Ivan Anton Zupančič, spisal dr. Fran Ilešič. Letopis Matice Slovenske za leto 1912. — Torej dosti zanimivega čtiva!
Sokolski vestnik;
Na občnem zboru tel. društva »So-kol« v Gorici, ki se Je skončal sinoči, so bili izvoljeni sledeči bratje: . za starosto Anton Šapla, za podstarosto dr. Drago Marušič, za načelnika Ludovik Kfanjc, za odbornike pa: Turk Josip, Košir Mihael, Kozman Avgust, BaŠin Alojzij, Malik Josip in Miklavc Ivan, za odbOrniške1,namestnike: Paš Anton in Adolf Škrabar, Natančno poročilo prihodnjič.
Redni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Kobaridu bo dne 18. t. m. v prostorih brata staroste Juretiča, in sicer točno ob 8; uri zvečer.
Društvo Sokol v Mirnu bo imelo »voj redni občni zbor v nedeljo, 19. t. m. ob .4. uri pop. v gorenjih prostorih gostilne g. J. Marušiča.
Sokol v Podgori bo-imel v nedeljo 19. t. m. redni občni zbor združen s predavanjem. Predava br/Faganeli: »Nekaj iz zgodovine iz statistike slovanskega Sokolstva«.
Opozarjamo obenem na;' p 1 e s n i ven ček, ki ga priredi Sokol skupno s C. M. podružnico v soboto 18. t. m. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, naj se oglasi. Odbor.
Tel. dr. »Sokol« v Škrbinl bo imelo svoj tretji občni zbor dne 19. januarja 1.1. ob 3. popoldne v dvorani g. Adamiča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Postajenačelnik VVieser v Gorici je avanziral za inšpektorja. Dosegel je to imenovanje še mlad, ko so njegovi vrstniki še višji revidenti. Ali VVieser je eksponent nemškega Volksrata v Gorici in misli več na nalogo Nemcev na jugu kot pa na svojo službo. Da bi Šel iz Gorice, ni verjetno; mu je preveč k srcu prirastla in če treba, gredo zanj v ogenj tudi Italijani, kakor pred časom, ko je bilo že na tem, da zapusti Gorico.
Xy.
Goričan aretiran v laškem Vidmu radi špijonaže? — Iz Vidma poročajo, da so aretirali tam nekega G. M., GoriČana, slov. narodnosti, ki si je baje hotel prilastiti vojaške dokumente v prid naši državi. Baje
Gospodarske vesti.
• Podaljšanje roka za predalo napovedi za prihodarlno In osebno dohodarlno. —
Glasom parlamentarnega načrta državnega zbora pride najbrže v prvih tednih tekočega leta v posvetovanje tudi reforma zakona o osebnih davkih. V slučaju da se dotična reforma sprejme, se dosedanji način izpolnitve napovedi' bistveno premeni (med drugim odpade proračunanje troletnega povprečja) in bode osobito tudi nameravana amnestija najbrže močno učinkovala na izpolnjevanje napovedi. Z ozirom na te okoliščine je finančno minis-terstvo odredilo, da se za leto 1913 prenese rok za predajo napovedi za prihoda-rino in osebno dohodarino na dobo od 15. februarja do 15. marca 1913. Te napovedi se morajo torej predati davčnim oblastim šele od 15. februarja 1913 (namesto kakor do sedaj od 1. januarja) dalje; v smislu člena 29, št. 4, izvrševalne naredbe k IV. poglavju zakona o osebnih davkih bodo torej davčne oblasti vročevale davkoplačevalcem obrazce za napovedi šele v drugi polovici meseca januarja 1913.
Čebelarska podružnica na Grahovem bo imela dne 2. febr. t. 1. ob 1. popoldne v šolskih prostorih svoj redni občni zbor.
Ustavljen tovorni promet. — Ogrske državne železnice razglašajo, da je tovorni promet loco in transit Zemun od 12. t. m. ustavljen ter motivirajo *o odredbo z velikim navalom. Ker pride za blagovni promet v Srbijo in Bolgarsko v poštev samo proga Terezin-Zemun, je promet v Srbijo in na Bulgarsko ustavljen.
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
V Ajdovščini je v nedeljo župni upravitelj g. Rejec zopet pozival liberalce na »korajžo«.
Najraje bi se bil znesel nad klerikalnimi kaporjoni N. D. O., ki so priredili ples ravno isti dan, kot se je vršila veselica, za katero se je on toliko trudil; pa ne kaže. — Zato pa hajd, liberalci, določite dan, kraj, uro, da se pograbimo!
Značilno je, kako g. Rejec ob takih prilikah spretno vihti svoj lastni »brač« še izpred one dobe,   ko je maturiral v
dražestnih   sanjah.....   ter se. prav po
svetopisemsko bajč spremenil Savel v Pavla.
Običajno pa zgreša svoj cilj, ker ga muči kratkovidnost, da ne vidi .»hilike«, ki najbujnejše cvete po njegovih lehah.
Le pamet, g. Rejec! Dokler bote otepali s tepci in enacimi ljubeznivostimi raz prižnico, ne pridobite na ugledu in tudi Vaša inteligenca bode trpela.
Iz tolminskega okraja.
Podbrdo.   —   Občinski sluga Miha Kaltnekar je dobil častno kolajno za svoje 40-letno zvesto službovanje. ,     Kmetijska Čitalnica v Podmelcu   bo
imela dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v Podmelcu svoj redni letni občni zbor po običajnem dnevnem redu. K polnoštevilni udeležbi uljud-no vabi odbor.
h komenskega okraja.
Z Nabrežlne. — Naše godbeno društvo priredi dne 19. t. m. cvetlični ples v dvorani g. Fr. Grudna. Začetek bo ob 7. zvečer.
Iz goriške okolice.
Društveni ples »Slovenske Čitalnice« v Solkanu se bo vršil v nedeljo, dne 26, -; stokholma poročajo^ <k Je »teki delaveg, ,        . _   ^ «    i:x_    ki je udan pijači, r^Dtet; ^o^nčatj svo^ družino z .dinamitofv^i^                 §
ubila njega, ženj^J^W^MfW^l^oVi so regjlii \ , '-%J&:.'~:$m$!^.. 1 '¦• * ¦ '•¦"'. -Ay ¦:&»>-&. \i^.;o^iek0 * ,*             DaJjo na 4. strani.
Razne vesti.
Akad. - tehn. društvo »Triglava v Gradcu bo imelo svoj II. redni občni zbor za zimski tečaj dne 18. L 1913 ob 8. uri ?večer v društvenih prostorih Schonaug. 17.
Izbrisani papeži. — Vatikansko letffo poročijo prinaša zanimivo, novost: y kronologiji rimskih papežev od sv. Petra do Pija X. so izginila 4 imena. I?b*isal iih Je iz zgodovine sedanji papež, kile po nova listi 259., dočim je bil njegov prednik Ley XIII. 163. Suprimirani papeži so: Boni*-iacij VI. (leta 890, Bonifacij VIL (leta 984.), Ivan XVI, (996) in Benedikt XV|. (1058—1059), češ, da teh papežev v resnici nikoli ni bilo!
Dvoboj med dečki. — V kraju Makp na Ogrskem sta se dvobojevala.dva mlada dečkav študentka, z revolverjema, katera sta vzela doma. Dvoboj je bil v gozdu. En deček je bil* ranjen na rofci^katei;p so mu morali v balni$tiici odrezaiii v     f
Kam   pripelje   pijančevanje.,^—
prosinca 1913 v dvorani g. AL Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Svirala bode godba na lok. vstopnina za člane 2 K, za vabljene goste 3 K. Med plesom se vrši srečolov. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Monsterftroces Puljske   občine.   —
Dne 27. t." m. prične v Rovinju veliki proces proti bivšim občinskim uradnikom in uslužbencem v,Pulju. Obtoženi so ponc-verjenja, tatvine, goljufije, ponarejanja dokumentov itd. Razprava bo trajala naj-brže 14 dni.
Inženir Leban iz Pulja, ki je bil v Rovinju obsojen kot bivši nastavljenec Puljske občine, je puščen na svobodo proti kavci>i 40.000 K. Preseli se v Trst. , Sulgarcke izgube. — Oficielne bul-garske informacije izkazujejo, da je padlo v vojni .in umrlo vsled bolezni, dobljenih v vojni, 21.018 mož in 284 častnikov. Ranjenih in obolelih pa je vojakov 51.000, častnikov 876.
Ozdravelo je bulgarskih ranjencev do konca leta 1912. vsega vskup 28.000. Velik uspeh skrbnih ^zdravnikov.
Na Dunaju imajo občuten mraz. V notranjem mestu je mraza 13 stopinj, v zunanjih delih 15,
Srbija bo gradila trdnjave, in sicer, kakor poročajo razni listi, najprvo med Kragujevcem in Nisem.
Stavke v Newior.ku. — Natakarski štrajk je izbruhnil v Ne\vjorku na Silvestrov večer. Štrajk ni ponehal, marveč se Še vedno bolj širi. Povsodi manjka nata-karsko osobje.
Stavkati je začelo pa tudi 100.000 krojaških pomočnikov.
Samomor oficirja. — Iz Liberc naznanjajo, da se je.ustrelil v Trnovi v domobranski . vojašnici poročnik Josip Urasse, star 26 let.
Major se je ustrelil. — V Moravski Belicerkvi se je ustrelil major Borek. Baje se mu je arnešalo. Imel je 56 let.
Velike tatvine v prosti Inki v Trstu
še dogajajo od novega leta dalje dan na dan, ne da bi bilo mogoče doslej še priti na sled tatovom, ki so naoravili škode že za 10.000 K. Sumi se, aa tatovi prihajo s čolni, se utihotapijo v prosto luko in iz-vrše tatvine. — Zmanjkalo je iz proste luke tudi precej dragocenih . predmetov, kakor biserov, preprog, potem kož, sladkorja itd.
Zverinskega zločinca so ujeli v Be-rplinu. Na vesti ima s svojimi tovariši vred grozen trojni umor v RingemvaldiL Piše se Sternickel. V, hlev k posestniku Kalissu je prišel v družbi s tremi svojimi tovariši ter se začel kregati s Kalissem, zakaj da mu je pridržal del zaslužka. Ka-rissa so zvezali in umorili. Sternickel mu je odgriznil z obraza kos mesa. Potem je prišla dekla Ana Filip. Tudi to so zgrabili in umorili. Potem so ob truplih se smejali in kadili cigarete. Tako je izpovedal Sternickel. Na to je prišla gospa Kaliss, katero so tudi umorili; nato je vzel Sternickel truplo Kalliseve na ramo ter je nesel v deklino posteljo. Na vesti ima pa še druge zločine. Tako je umoril pred leti bogatega mlinarja Knappeja v L6wenbergu; baje je bil mlinar vržen živ v ogenj. To zver v človeški podobi ima sedaj sodnija v rokah; ujeli so tudi sokrivce.
Ponesrečil je belgijski parnik Congo, "in sicer pri uhodu v pristanišče Cartage-ne. Moštvo so rešili.
Odgovorni urednik in Izdajatelj Ivan Kavči« v Gorici.
tiska: •OoriSta Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Fabči«).
Zalaga: Družba za fidajanje listov >SoLa« in »Primorec«.
napredek vede!
K. Casile.
NajenergiCnejSe in gotovo se adravt sifilis s svetovnim sredstvom
- ItlRUBlN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostutitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
konfeli Casile
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi hilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažujcjo peCenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanjc urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casile K 4-—.
Iorubiu Gasile, najboljše protisifilitiuno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sirilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec nri-nove kiseline itd. — Steklenica Jornbina Casile K 3'50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vagiuitis, uretretis, endo-metritis. vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis iia lekarno Setravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in x vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE so prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti iuTromba.                   fi—20
Slovenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti loniu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasniCar.
P
osetnice
= (vizitke)
elegantne fazone
in z najmodernejšimi Črkami   l
izdeluje
»Goriška Tiskarna" A. GABRlČEK
Gorica, Gosposka ulica 7.
Anton FotatzScy v Gorici
naslednik Jas. Terpin.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeie]e kipevaliče sfriberikega d drsbaogt fcltfa ter tkaili, preja !¦ iWj.
potreeSOine
ia pisarnice, kadilce in popotnike
Nsjboljfie šivaake za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za ktojaiš in ieoljatje*
8TetInJice. — %9%n\ venci. — Faši?*>
knjttlee.
tišna obuvala za vse letne Saše faneaa za zelenjavi, trave in defelfe.
Najbolje    etVriljtne zaloga za kramarje,
brošnjarje,  prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.    *    ^f   8___
Kupujte samo dvokolesa „IUfElia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original lllClDrla so najprak-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slataorezniee in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po to-"~        varniski ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, n Stalnem trgu it. 9. GORICA.
1
Vodstvo.
Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delavnikih ob 4. in 5., ob nedeljah in praznikih ob 3., 4. in"5i
CENE: 1 sedež v loži K 1, rezerv, prostori ^0 v.
I.  prostor 50 vin.; II. prostor 30 vin.', III. prostor 20 vin., otroci in vojaki do narednika plačajo I. p. 40 viri., na
II.  20 vin. in ha III. 10. vin.
K večernim predstavam šolski mladini ni dovoljen vstop.  Začetek ^večernih predsiftvl/ofr 6 «kŽS,9, ob "^U8" m praznikih ob 6., 7% in 9. CENE: 1 sedež v loži K 150, reserv. p. K 1«-I. prostor 60 vin., II..^ p. 40 vin., III p. 80 vin. — Dijaki iri  vojaki  do narednika I. p. 50 vin., II. p. 30 vin., III.
p. 20 vin.___________________
.    Cb nedeljah in praznikih Matine ob 11. url.
Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Krušič
Gorica
na Tržaški ulici St. 16;
Izdeluje se vsakovrstne I obleke  od  najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn  čas.
Uzorci na razpolago.
Specialist   za    izdelovanje oblek za  enoletne  prostovoljce,
udlifeevana pekarija in sladšičarna
Karo) Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
1 nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In llkor|a
na drobno ali v originalnih   butelkah
Priporoča se slavnem« občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
«**¦* po Jako zmernih cenah, -'•«
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drukvka Gorica, Raštelj 3.
PAlMfl
^jl Zaloga usnja,