GOSPODARSTVO TO XV Š TEV. 388 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 8. SEPTEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-983 Blagovni promet čez Trst nazaduje Skrčil se je avstrijski tranzit - Manj premoga in žita Podatki o razvoju blagovnega pro-:ta čez tržaško pristanišče za prvih mesecev letošnjega leta niso prav : spodbudni. Promet čez Trst je nadeval, medtem ko se na primer □Iftoiet čez Benetke in Genovo še ved-dviga. Druga neugodna okolnost šl tudi ta, da je avstrijski promet čez 2fl, 'st tudi nazadoval; napredek se je p 'kazal le pri prometu s Ceškoslova-,ai°. Zahodno Nemčijo in za malen j ti St pri Švici. Napredoval je' promet ti L'd Trstom in notranjostjo Italije. A Pomorski blagovni promet je v pr-1 sedmih mesecih tega leta dosegel 3 '02.153 ton, lani v istem času 3,035.933 Nazadovali smo glede uvoza po °rju (letos 2.261.743 ton, lani 2,332.085 ,v0f), kakor tudi glede izvoza po morji (letos 690.410, lani 703.848 ton). ■ !čje je nazadovanje glede dovoza 'ga. ŽELEZNIŠKI PROMET ^iidi promet po železnici v smet i ,0ti Trstu in iz Trsta se je skrčil. Ta-so letos po železnici pripeljali v 'st 545.863 ton blaga (lani v istem $u 514.522 ton), odpremili pa so 1699 ton (lansko leto 1,024.137 ton). edtem ko sc je letos dovoz blaga 1 železnici nekoliko povečal, se je u atno zmanjšal odvoz blaga, in si-Ulr za okoli 200.000 ton. P d 940.231 na 681.209 ton), nekoliko nazadoval tudi jugoslovanski tran-[ (od 49.519 na 35.652 ton). Seveda 'farno v obeh primerih upoštevati Podatke o prometu s tema država-po cesti, ki vsaj nekoliko izprosijo to sliko. Tudi promet z Mad-rsko je nekoliko upadel, medtem ko je promet z Češkoslovaško skoraj ‘dvojil. Nekoliko je napredodal tu-Promet z Zahodno Nemčijo. secih leta 1961 dvignil za 80.000 ton v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. ter dosegel 257.000 ton. Glede same sestave blagovnega prometa naj omenimo težnjo za povečanjem lažjih vrst blaga nasproti množičnemu blagu, ki še vedno traja in se je pokazala tudi. v mesecu avgustu. Med množičnim blagom je zlasti upadel dovoz žita po morju, zaledne dr zave so letos očitno uvažale iz tujine manj žita čez Trst; tako je izvoz žita v tržaško zaledje po železnici nazadoval od 237.000 na 67.000 ton. Oglejmo si podrobnejše podatke o sestavi blaga najprej v pomorskem prometu, nato v železniškem (v oklepaju navajamo podatke za leto 1960): Celoten promet: premog in druga trda goriva 154.125 ton (324.906); žitarice 125.782 (227.914); rudnine 607.923 (529.064); mineralna olja 1,308.384 (1,249.616); les 135.804 (140.417); drugo blago 620.135 (564.016). Promet po železnici: Premog in druga trda goriva 63.284 (185.676); žitarice 67.500 (236.923); rudnine 409.315 (327.173); mineralna olja 132.452 (103.161); les 102.759 (121.320); drugo blago 649.252 (564.406). Poleg dovoza žita po morju je upadel tudi dovoz premoga in drugega trdega goriva, kakor nam kažejo zgornji podatki; na pomorskem prometu pa se je povečal delež rudnin, mineralnih olj in raznih drugih vrst blaga. Za naše pristanišče je vselej bil velikega pomena promet z lesom. Nazadovanje celotnega prometa z lesom še ni tako obsežno, vendar nam podatki o letošnjem prometu z lesom kažejo, da se trgovina z lesom v Trstu spreminja. V prvih sedmih mesecih fega leta je dovoz lesa po morju močno napredoval in se je v primerjavi z lanskim razvojem celo podvojil (le- železniški promet z zaledjem (v tonah) Notranjost Italije Jvstrija ;eškoslovaška •ah, Nemčija 'iBoslavija ivica Madžarska Nazadovanje avstrijskega tranzita je 'ko bolj občutno, če pomislimo, da Avstrija glavni klient tržaškega pri-tiišča — saj se je avstrijski delež tržaškem prometu običajno sukal °li 60% in še više — in da se je Vsem lanskem letu dvignil za 30% Primerjavi s prometom leta 1959, le-1 je dosegel komaj 48%. Napredek Phleta s Češkoslovaško ni niti zda-Pokvil zgube v prometu z Avstri-: Poleg vsega je toliko manj po-1 Tiberi. kolikor se je češkoslovaški ‘Tzit čez Reko v prvih šestih me- ■/ ■mmmmmmmmmtimmmm’ Beograda do Trsta tvič je bilo z velikega mednarodna foruma, kakor je bila beograjska tferenca, poslano v svet opozorilo, bo ustanavljanje takoimenovanih 'Redarskih skupnosti, ki ustvarjajo Prte trge, razbilo svetovno gospodar-10 in s tem tudi postavilo nepremost-!e pregrade svetovni trgovini. Prednik Tito je obširno spregovoril o važnem in kočljivem vprašanju, ki le'ra ves svet. /akov je za ohranitev miru pogubna Uvoz Izvoz Skupaj 1961 1960 1961 1960 1961 % 1960 189.344 156.758 164.785 131.888 354.129 (24,86) 288.646 201.628 254.054 479.581 686.177 681.209 (47,82) 940.231 88.201 36.267 94.657 58 211 182.858 (12,83) 94.478 21.675 22.201 69.673 57.856 91.348 ( 6,41) 80.057 26.982 28.572 8.670 20.947 35.652 ( 2,50) 49.519 5.217 3.479 28.710 29.634 33.927 ( 2,38) 33.113 5.875 7.767 27.007 33.341 32,882 ( 2,30). 41.108 tos 53.695, lani 21.927 ton), medtem ko je izvoz lesa iz Trsta po morju dosegel komaj 82.109 lani 118.690 ton, Cez Trst je torej šlo po morju v svet mnogo manj lesa, uvozili pa smo mno- go več, in sicer gre za uvoz eksotičnega lesa, ki odhaja potem iz Trsta v zaledje. Vzporedno z nazadovanjem uvoza premoga po morju je nazadoval tudi izvoz iz Trsta po železnici, (letos 31.009, lani 172.227), medtem se je izvoz rudnin in kamenja povečal od 266.248 na 361.641 ton in mineralnega olja od 100.154 na 126.905 ton. TUDI V AVGUSTU NAZADOVANJE Po nepopolnih podatkih, ki obsegajo samo promet Javnih skladišč, so la ’;c v avgustu izkrcale 64.800 ton blag , vkrcale pa 64.700 ton. Skupen promet Javnih skladišč je dosegel torej 129.000 ton. Tako se je promet v prvih osmih mesecih letošnjega leta povzpel na 1 milijon 401.000 ton, ter je bil za 14,1% nižji od lanskega v istem razdobju. Po količini so še vedno na prvem mestu premog, rudnine in železni odpadki (letos 515.000 ton, lani 641.000), sledijo žitarice in oljarice (letos 110.000, lani 296.000 ton), les M24.000. 1380.000). umetna gnojila (32X"'3, 39.000) in drugo blago (620.000, 516.000 ton). Glede lesa velja omeniti, da sc je izvoz rezanega mehkega lesa po morju skrčil od 110.000 ton v prvih osmih mesecih 1960 na 68.000 ton v istem razdobju letos. Nasprotno pa se je povečal dovoz eksotičnega lesa, in sicer od 29.000 na 55.000 ton. Količina blaga »splošnega tovora« se je letos povečala za približno 104.000 ton. P : SET PO CESTI SE VEČA Blago eni promet po cestah v smeri proti Trstu in obratno se iz leta v leto bolj razvija in odjema delo železnici. Po podatkih statističnega urada pri Generalnem vladnem komisariatu je, promet po cesti v prvih štirih mesecih tega leta dosegel 519.452 ton ter je bil znatno večji kakor v istem razdobju lanskega leta (435.329 ton). Na prvem mestu je notranjost Italije (300.147 ton v obe smeri), sledijo Avstrija s 118.563 tonami, Tržaško ozemlje s 70.213, Jugoslavija z 21.671, Zah. Nemčija s 7.561 in druge države s 1.297 tonami. Avstrija uporablja tovornjake zlasti za uvoz bencina in drugih naftnih derivatov (v štirih mesecih 97.517 ton), ter sadja in povrtnine (4.556) in izvoz lesa (7.755 ton). Jugoslavija uvaža iz Trsta po cesti zlasti naftine derivate (1.575 ton), medtem ko izvaža v prvi vrsti les in drva (5.136), železo in polizdelke (9.722 ton) ter razne kovine (1.518 ton). Ostale zaledne države, kakor Češkoslovaška in Madžarska ne pridejo v poštev glede tovornega prevoza po cesti. Ameriško sovjetsko srečanje v Južni Ameriki »Zveza za napredek" = Ameriška pomoč. 20 milijard dol. '!,e\ sveta na politične in vojaške stvarjanje gospodar-^‘.l blokov, pa naj se imenujejo kakor lG tako je ustvarjanje gospodar- Q blc i1 — in zaprtih trgov nezdružljivo s /'bodo mednarodne trgovine. Te gobarske skupnosti: Evropski skupni v Organizacija za gospodarsko sode-(®nje in razvoj (OECD) in Svet za i/jemno pomoč, nujno dovajajo v j/Mi in diskriminiran položaj druge Lave, ki iz kateregakoli vzroka ne ,,rejo pristopiti k njim. Sami pobud-j,,1 Evropskega skupnega trga poudaril,’ da ima ta gospodarska skupnost Fh ■ C5 Politične namene, pa tudi OECD, v'°r Svet za vzajemno pomoč, izrec-Postavljata za pristop politične poji/6- kakršnih druge države ne more-i'9 nekatere niti ne smejo (kakor Jralna Avstrija in Švica) sprejeti. !ja saka izmed teh skupnosti postav-°koli sebe carinske pregraje in te-i^.hstrezno usmerja svojo zunanjo tr-t/';isko politiko. To mora nujno do-b do trenja z ne včlanjenimi drža-b' in končno do medsebojnega gobarskega pobijanja. Zgodovina nas V. da takšno gospodarsko obračunale pogosto dovede celo do vojne. je čas, da se človeštvo obvaruje ib tem nevarnim razkosanjem. Pred-Tik Tito predlaga v ta namen skli-;» Je svetovne gospodarske konferen-/ ki naj bi razbila vezi ozkih gospo-Vi^h skupnosti in našla pot k no tj!1 osnovam gospodarskega sodclova-y in svetovne trgovinske izmenjave, te “Gospodarstvu« smo ob vsaki pri-bosti, zlasti ko je šlo za povečanje Vla med državami Evropskega skupil!11 trga in EFTA ali za uvajanje no-'j /arinskih pregrad, naglasili, da mo V, lakšna gospodarska okrepitev nuj-Ije •Vesti d° gospodarske diskrimina-»i 'T s tem povzročiti neizmerno ško-ti svobodni mednarodni trgovinski iz- Vlavi- ii, ečkrat smo tudi opozorili na poseb-i(Aemljepisno lego Trsta in posebne t, bodarske nujnosti, ki izvirajo iz te-Jugovega položaja. Končno so mo ti /udi tisti gospodarski stroko vnja-'!|j k' dajejo ton tržaški gospodarski jkjki, javno priznati, da Trst nima V bne gospodarske koristi od Ev-bkega skupnega trga, temveč prav-!estav samo škodo, ker so države, ki izvijajo njegovo zaledje, izven te Podarske skupnosti. Politične krize v Južni Ameriki, združene tudi z državnimi udari, niso nič posebnega. Južna Amerika se v ustavnem pogledu še ni dovolj utrdila, da bi se lahko izognila kaj pogostim krizam. še danes se dogaja, da se zbere nekaj generalov in vrže vlado. Kljub temu je ustavna kriza v Braziliji zbudila veliko mednarodno pozornost, ker gre za eno izmed velikih južnoameriških držav, ki igrajo že tudi z mednarodnega političnega in gospodarskega vidika važno vlogo. Poleg tega je predsednik republike in hkrati predsednik vlade Janio Ouadros v svoji poslanici na brazilski narod omenil še pritisk tajnih domačih in tujih sil in tudi zaradi tega zbudil še večjo pozornost po svetu, že zadnjič smo omenili, da je Ouadros morda pri tem mislil na pritisk Amerike; to trdijo tudi poročila iz sovjetskega vira. Da sta se ameriški in sovjetski vpliv srečala in spoprijela tudi v Braziliji, ni nič čudnega. Prav tiste tajne sile naj bi hotele preprečiti, da bi se Brazilija naslonila na socialistične države. Ustavna kriza je. bila rešena z nekakšnim tihim državnim udarom; saj je Kongres spremenil državno ustavo v smislu, da predsednik republike v bodoče ne bo hkrati predsednik vlade, temveč samo več ali manj simbolični predstavnik države. Pod tem pogojem bo lahko podpredsednik J. Goulart prevzel mesto predsednika republike. Kako daleč sega ameriški vpliv na vse te dogodke, je pač težko reči, čeprav so si Združene ameriške, države z ustanovitvijo »Zveze za napredek«, do katere je prišlo nedavno na zboru ameriških držav v Urugvaju, zagotovile močan gospodarski vpliv na Juž. Ameriko. Zveza za napredek je bila ustanovljena na sestanku vseli ameriških držav, severnih, srednjih in južnih, ki je, bil sredi avgusta v Punti del Este v Urugvaju in katerega so se udeležile vse države Organizacije ameriških držav (OAS). Samo Kuba ni podpisala ustavne listine Zveze za napredek. Sicer ni v Punti del Este prišlo do posebnega obračunavanja med ameriško in kubansko delegacijo, kakor so mnogi pričakovali. Ersnest Guevara, ki je vodil kubansko odposlanstvo in je znan kot nekakšen ideolog nove vladavine na Kubi, je sicer napadel Združene ameriške države, češ da hočejo z novo organizacijo samo omogočiti ameriškim kapitalistom nadaljnje izkoriščanje južnoameriških držav, vendar ni predstavnik ZDA Douglas Dillon posebno odločno zavrnil tega očitka in pozneje je prišlo za kulisami tudi do zaupnih razgovorov med odposlanci obeh delegacij. V uvodu v ustavno listino »Zveze za napredek« je rečeno, da hočejo ameriške republike pospešiti gospodarski in socialni napredek svojih narodov in pri tem spoštovati politično svobodo svojih državljanov. Toda 3. člen ustavne listine ugotavlja, da ne bodo mogle vse latinskoameriške države doseči tega smotra z lastnimi finančnimi sredstvi. Zato so Združene ameriške države pripravljene pomagati in poskrbeti potrebna sredstva. V ta namen bodo dale na razpolago 20 milijard dolar- jev, ki jih bodo latinske države porabile v 10 letih. Dogovorjeno je bilo, da bi se morale gospodarska dejavnost v latinskoameriških državah dvigniti vsako leto za 2,5%. Tc države naj bi se čimprej povzpele na višjo gospodarsko in socialno raven, predvsem z industrializacijo. Poznavalci razmer pravijo, da pred - leti ni bilo niti zdaleč pričakovati, da se bodo Združene ameriške države vezale na Latinsko Ameriko z tako velikimi vsotami. Očitno so Američani sedaj postali bolj prožni in to iz strahu pred širjenjem sovjetskega vpliva v Južni Ameriki. Ameriško odposlanstvo je najprej za tako velike kredite postavilo pogoj, da bi morale južnoameriške države svoje načrte za uporabo ameriških kreditov predložiti posebnemu odboru izvedencev, ki bi te kritično pregledal; toda predstavniki južnoameriških držav so se temu uprli, češ da bi bila s tem kršena vrhovnost njihovih držav. Končno je prišlo v tem pogledu do sporazuma, da bodo o načrtih izrekli svojo sodbo izvedenci Organizacije ameriških držav (OAS) in Mednarodne banke za razvoj, toda njihovo mnenje bo samo posvetovalne narave. Glede bodočnosti »Zveze za napredek« obstajajo razna mnenja; nekateri so v tem pogledu tudi pesimisti. Mnenja so namreč, da bo industrializacija južnoameriških držav zadela na odpor velikih ameriških koncernov, ki danes izkoriščajo južnoameriška naravna bogastva in surovine sploh za svojo lastno industrijo. Ali bo mogoče te velike (Nadaljevanje na 2. strani) lito za svetovno gospodarsko konferenco Na beograjski konferenci nevezanih držav se je predsednik Tito dotaknil tudi izredno važnega vprašanja gospodarskega sodelovanja med državami in narodi, že v pozdravnem govoru je naglasil, da ima ustvarjanje političnih in vojaških blokov nezdrave posledice tudi na gospodarske odnose med narodi. »V blokovskih okvirih sklepajo gospodarske dogovore,« je dejal, »ki imajo pravzaprav diskriminacijski značaj nasproti drugim državam. Izvajajo embargo (prepoved izvoza) na razne proizvode z namenom, da bi izvajali pritisk na določeno državo ali več držav. Vse te in mnoge druge značilnosti blokov so v nasprotju s splošnimi koristmi in s pojmovanjem nevezanih držav, najbolj pa z dejstvom, da te države izključujejo vsako urejanje spornih vprašanj z vojaško silo.« NUJNA JE POMOČ NERAZVITIM DRŽAVAM V drugem svojem govoru, kjer ja predsednik Tito nastopil kot predstavnik Jugoslavije v vrsti drugih govornikov, ki so predstavljali na konferenci zastopane države, je predsednik Tito posvetil gospodarskim vprašanjem celo poglavje. Naglasil je potrebo, da je treba čimprej odstraniti razlike med gospodarsko slabo razvitimi in močno razvitimi področji sveta. Te razlike so dandanes vzrok mnogih spopadov in teženj za vmeševanje ter vsiljevanje vpliva na notranje življenje nerazvitih dežel. Sodelovanje razvitih dežel z nerazvitimi je še posebno nujno v Afriki in Aziji, kjer. gospodarska nerazvitost ovira osamosvojitev kolonialnih dežel in omejuje neodvisen razvoj tudi tistih držav, ki so formalno že dosegle svojo neodvisnost; v teh državah gospodarska odvisnost pogosto omejuje politično neodvisnost dežele na naj nižjo raven. V tem je tudi vsebina neokolonializma, ki teži za tem, da bi formalno osvobojene dežele ostale gospodarsko odvisne od prejšnjih gospodujočih držav. Tako si hočejo te države še nadalje ohraniti svoje politične postojanke v novih neodvisnih deželah. To velja tudi za dežele Južne Amerike. DENAR ZA OBOROŽEVANJE ZAVRŽEN Gospodarsko razvite dežele, in to še posebno tiste, ki trošijo danes veliko denarja za oboroževanje in ga tako zapravljajo v neproduktivne namene, bi ničnega sodelovanja v šolanju strokovnih, znanstvenih in drugih kadrov, da bi tako nerazvite dežele lahko uspešno izkoristile prejeto pomoč. Do neke mere se tehnična pomoč že izvaja s posredovanjem OZN, toda to še ne ustreza dejanskim potrebam. Pri podeljevanju pomoči nerazvitim državam priha-ia tudi do negativnih pojavov, kakor do medsebojnega kosanja in nasprotovanja med raznimi državami ter do vmeševanja v notranje politične razmere. Predsednik Tito je mnenja, da bi bilo treba na konferenci še posebej obravnavati gospodarsko sodelovanje med nevezanimi državami. To vprašanje je povezano z današnjim mednarodnim položajem,, ki zaradi blokovske razdeljenosti čedalje bolj zavira gospodarsko sodelovanje in tesnejše' povezovanje gospodarstev posameznih držav v okviru svetovnega trga. Potrebo po čim tesnejšem, in vsestranskem gospodarskem sodelovanju čuti gospodarstvo vsake dežele ne. glede na družbeno gospodarski sistem. PROTI EVROPSKEMU SKUPNEMU TRGU »Ena naj večjih ovir za gospodarsko povezanost in sodelovanje je ustanovitev skupnega trga v Zahodni Evropi,« je dejal predsednik Tito, »v najnovejšem času pa ustanovitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jo danes nekateri začenjajo imenovati Atlantsko gospodarsko skupnost, nadalje ustanovitev SEV, organizacije vzhodnonevropskih držav. Zaradi tega se države, ki niso v teh organizacijah, to pa so predvsem neangažirane (nevezane) države, v diskriminiranem položaju.« Ta položaj se v bodoče utegne še poslabšati in še bolj škodljivo vplivati na razvoj nevezanih držav, pa tudi drugih. Predsednik Tito je naglasil, da je treba prav zaradi tega, pa tudi iz drugih razlogov zastaviti gospodarsko sodelovanje, med nerazvitimi deželami najširše in pri tem zajeli vse nevezane dežele, pa tudi vse druge nezadostno razvite države, ki bi bile pripravljene na tako sodelovanje. S tem ne bi hoteli ustvarjati kakšnega novega zaprtega trga, ampak pomagati, da se odstrani razcepljenost v svetovnem gospodarstvu in omogoči sodelovanje vseh držav. To bi ne bilo samo regionalno gospodarske nareve, temveč bi imelo v nekem smi- Predsednik Josip Broz Tito zoblje grozdje svojih političnih uspehov lahko pomagale rierazvitim deželam. Ce bi samo desetino denarja, ki gre danes za oboroževanje, potrošili za gospodarski razvoj nerazvitih področij, bi zagotovili nagel razvoj dežel, ki jih danes tare beda. Seveda bi to morale storiti, ne da bi postavljale za to politične. pogoje. Odprava gospodarske nerazvitosti v Afriki, Aziji in drugod bi v največji meri prispevala k povečanju možnosti za izmenjavo ter tako k splošnemu napredku na svetu. POMOČ S POSREDOVANJEM OZN Predsednik Tito je naglasil, da bi se takšno pravilno sodelovanje brez diskriminacije lahko zagotovilo preko Organizacije, združenih narodov. Pri tem bi ne bilo treba izključiti uspešnega gospodarskega sodelovanja na dvostranski podlagi. Hkrati z gospodarskim sodelovanjem z nerazvitimi državami nastaja tudi vprašanje teh- slu univerzalen značaj; poleg tega bi to ne, bilo samo gospodarskega temveč tudi velikega splošnopolitičnega pomena. SVETOVNO GOSPODARSTVO JE RAZBITO Položaj v svetovnih gospodarskih odnosih, zlasti pa na svetovnem .trgu je zelo težaven in pomeni enega poglavitnih vzrokov številnih težav, ki breme-ne mednarodne odnose. Svetovni trg in gospodarski odnosi sploh so razbiti z raznimi pregrajami in pripravljajo ugodna tla za ustvarjanje zaprtih sistemov. Posledica tega je tudi, da svet danes na primer nima skoraj niti ene univerzalne gospodarske organizacije. Potrebno je, da si nevezane države, pa tudi vse sile po svetu, ki se zavzemajo za bolj univerzalno gospodarsko sodelovanje, bolj prizadevajo za ustanovitev univerzalnih gospodarskih orga- Noe je s svoje ladje spustil goloba, da bi ugotovil, ali so vode pričele upadati ; toda golob se je kmalu vrnil, ker ni nikjer odkril niti koščka suhe žemlje, kamor bi se bil lahko spustil. To je prispodoba , v bujni domišljiji karikaturista za nadanšnjo mednarodno napetost po vsem svetu: Golob miru in sprave se ne more nikjer na svetu spustiti in vgnezditi. Berlinsko krizo spremljajo zdaj še razstrelitve atomskih bomb. Dogovor o prekinitvi atomskih poskusov so bili odpovedani. Doslej jih ni spoštovala samo Francija, te dni pa je obnovila poskuse z jedrskim orožjem tudi Sovjetska zveza. To se je zgodilo prav tisti dan (pretekli petek), ko se je v Beogradu začela konferenca nevezanih držav. Blizu Se-mipalatinska v notranjosti Sovjetske zveze je eksplodirala srednje velika bomba, pozneje sta sledili še dve eksploziji. Američani in Angleži so pozvali Ruse na nova pogajanja, da bi obnovili dogovor o prekinjenju atomskih poskusov, vendar je predsednik Kcn-ncdy nekaj dni nato najjovedal, da bo Amerika obnovila atomske poskuse pod zemljo. Svet zdaj z zaskrbljenostjo čaka, kje se bodo spustile radioaktivne snovi od teh eksplozij. Z beograjske konference ponesejo predstavniki afriških in azijskih držav v Ameriko in Sovjetsko zvezo povabilo k spravi in pomiritvi, in sicer predsednik Indonezije Sukamo in predsednik Malija Mo-dibo predsedniku Kennedyju ter predsednik indijske vlade Nehru in predsednik Gane dr. Nkrumah predsedniku Hruščevu. Novost na zagrebškem velesejmu Pomorsko rečna razstava Zagreb, septembra Zagrebški velesejem se mrzlično pripravlja ne svečano odprtje svoje letošnje jesenske - mednarodne prireditve, (9. septembra), ki bo 61. po vrsti. Po svojem značaju bo ta prireditev splošni vzorčni sejem, vendar se v njenem okviru organizirajo še druge specializirane prireditve, med katerimi je tudi nekaj takih, ki ima že večletno tradicijo. Tako na primer Mednarodni teden kože in obutve, ki bo doživel letos svojo deseto prireditev. Zagrebški velesejem je že večkrat organiziral take posebne prireditve, ki so presegle število 200. To jesen pa bo posvetil veliko pažnjo mednarodnemu sejmu po-morsko-rečnega gospodarstva. Čeprav je Jugoslavija pomorska dežela z dolgoletno pomorsko tradicijo, je to prvič, da se posveti posebna pozornost tej gospodarski panogi, tako da bo našla posebno mesto na mednarodnem velesejmu svetovne važnosti. Mesto, ki ji gre po pravici. V resnici ni bila doslej na nobenem sejmu ta dejavnost prikazana tako temeljito in na tako široki mednarodni osnovi. Že leta 1935 so organzirali v okviru XXIII. zagrebškega velesejma specializirano »Razstavo ribarstva« in leta 1938 specializirano »Jadransko razstavo«, toda ti prireditvi sta bili pretežno propagandnega značaja v omenjenem okviru. O ribarstvu je bilo še večkrat govora na zagrebških prireditvah, toda vedno le v okviru gostinstva in turizma. Poudarek letošnje prireditve pa bo v glav- nizacij na raznih področjih gospodarske dejavnosti ,v OZN in izven nje. ZA SKLICANJE SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE »Mislim, da bi svetovna konferenca,« je nadaljeval predesdnik Tito, »na kateri bi proučili vsa važna gospodarska vprašanja, bila lahko pot, ki bi pomagala, da bi se čimbolj uspešno lotili urejanja teh vprašanj. Morda bi bila OZN najustreznejše mesto za takšen sestanek. Važno področje medsebojnega sodelovanja postaja čedalje bolj tudi sodelovanje na atomskem področju v miroljubne namene. Krepitev tega sodelovanja, predvsem z nezadostno razvitimi državami, bi bila vsekakor velik prispevek k mednarodnemu sodelovanju, ne le v gospodarskem, temveč tudi v vsakem drugem pogledu. Po mojem mnenju so popolnoma upravičene zahteve, da je treba pravičneje razdeliti in univerzalno izkoriščati vse znanstvene dosežke, ker so dejansko dosežki vsega človeštva.« nem na ladjedelstvu, proizvodnji ladijske opreme in deloma na delovanju dejavnosti. Na sejmu nameravajo zgraditi poseben paviljon v ta namen. Ko bo paviljon dograjen, bo pomorsko-rečno gospodarstvo na zagrebških prireditvah zavzelo mesto in obseg, ki u-strezala njegovemu pomenu. UDELEŽBA JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNIC Za sedaj bo pomorsko-rečno gospodarstvo prikazano v paviljonu št. 20, na razmeroma omejeni površini. Tu bodo prikazane strokovne možnosti in dosežki jugoslovanskega in tujega pomor-sko-rečnega gospodarstva. Največ prostora bodo zavzele jugoslovanske pomorske in rečne ladjedelnice. Te bodo razdelile svoje izdelke na več skupin, tako da bo vsaka skupina predstavljala obseg dejavnosti posamezne ladjc-(Nadaljevanje na 2. strani) u i/o/iVii r/Vrir/i/V moro ittleo Staro pristanišče, ki se razteza na zahodni obali koprskega polotoka, je dopuščalo le skromen pomorski promet v obalni plovbi. Dolžina njegove operativne obale je znašala le 'kakih 200 metrov in plitvo dno pristaniškega bazena z globino od 3 do 6 metrov ni dovoljevalo pristajanje večjih ladij. Mednarodnega tovornega prometa je bilo le malo, od časa do časa. V po štev jc prihajal skromen izvoz lesa in uvoz prehranjevalnih artiklov in nekaterih industrijskih surovin, kakor na primer bombaža. Razmejitev, ki jo je leta 1954 določil londonski sporazum o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja, je močno povečala pomen in važnost Kopra kot skrajnega pristaniška mesto ob jugoslovanski obali severnega Jadrana in je dala pobudo za izgradnjo pristanišča, ki naj bi omogočalo pristajanje sodobhih večjih prekomorskih ladij in s tem večji mednarodni tovorni promet. Glede na prirodne pogoje, ki jih nudijo konfiguracija terena, smer vetrov in razsežnost možne površine pristaniškega ozemlja, je za izgradnjo povečanega pristanišča mogla priti v poštev le severna obala. Gradnja se je pričela leta 1957 v povezavi z deli za osušitev Škocjanskega zaliva, ki jih je pričela izvajati koprska »Vodna skup- nost«, in je že od začetka bila zamišljena kot gradnja v etapah. PRVA TRETJINA OPERATIVNE OBALE Nova severna operativna obala bo po načrtih, ki so bili doslej odobreni, segala po končani izgradnji, proti vzhodu do nasipa, ki zdaj že zapira škocjanski zaliv. V celoti bo dolga 400 metrov. Gradnja te obale je razdeljena na tri skoraj enake dele. Prva tretjina, obsegajoča 135 metrov obalne dolžine, je bila izročena prometu dne 7. decembra leta 1958. Prva ladja, ki je tega dne, pristala ob novi obali in dala priložnost za slavnostno otvoritev, je bila ladja »Gorica«, last piranske »Splošne plovbe«. Morsko dno pred novo obalo je bilo poglobujeno na 9,5 metrov, kar je omogočilo pristajanje ladij do 13.000 dvvt (nosilnosti); za vskladiščenje blaga so bila preurejena stara skladišča, v prejšnjih časih skladišča soli, ki so dajala za prvo silo 8.170 kv. m koristne površine. Tako je bila dovršena prva etapa izgradnje, ki je omogočila, da se je ta del obale že lahko pričel uporabljati, ko so se nadaljnja dela še nadaljevala. GRADITEV PRISTANIŠKIH SKLADIŠČ V prvi vrsti so za nadaljnjo izgradnjo bila potrebna nova skladišča. Tako je bilo do julija 1960 sezidano prvo novo obalno etažno skladišče s koristno površino nad 5.000 kv. m. Urejeno je za sodobne metode pretovarjanja in vskladiščanja generalnega tovora, za transport na paletah z viličarji. Enaka skladišča bodo zgrajena vzdolž celotne obale, kolikor bo namenjena generalnemu tovoru. Obenem z izgradnjo tega etažnega skladišča je z zasipavanjem terena bila pridobljena površina 40.000 kv. m za skladišča obdelanega lesa in postavljeni sta bili dve lopi s 1.300 kv. m koristne površine za vskladiščanje izdelkov lesne industrije. DOVRŠITEV DRUGE TRETJINE OPERATIVNE OBALE Med tem se je nadaljevala tudi izgradnja operativne obale. Meseca maja 1961 je bila dovršena druga tretjina z dolžino 134 metrov. Nato so bili položeni temelji za izgradnjo novega tro-etažnega skladišča, katerega koristna površina bo znašala 17.600 kv. m. Od- --------- prti skladiščni prostor je pa bil pove- * Uradni naziv pristaniške uprave je čan z nasipavanjem. sedaj »Pristanišče Koper«, ki bo pa v Že uporabna nova operativna obala kratkem spremenjen in se bo glasil je sedaj dolga že 270 metrov. Ta oba- »Luka Koper«. Uradna terminologija se la obsega, da se poslužim izraza, ki je bo tako prilagodila srbohrvaškemu iz-v rabi kot strokovni izraz za to, dva razoslovju z uvedbo naziva, ki je sku-»veza«. Ta izraz pomeni isto kakor ita- pen obema jezikoma, lijanski izraz »pošto di ormeggio«, to- Dr. O. rej prostor ob obali, kjer se ladja, ko (Konec prihodnjič) je pristala, lahko priveže ob obalne naprave. Ker mi pa »vez« kot samostalnik moškega spola ne ugaja, bi bil po mojem jezikovnem čutu morda bolj priporočljiv izraz »privezovališče« ali pa skrajšano »vezišče«. Toda ta problem prepustimo lahko rade volje poklicanim strokovnjakom, jezikoslovcem in pomorščakom. Vsekakor je z vidika praktičnega gospodarstva izredno važno dejstvo, da se oba doslej izgrajena »veza« že zdaj koristno uporabljata. O tem sem se osebno prepričal, ko sem si dne 28. avgusta z dovoljenjem uprave pristanišča* ogledal izgrajeno obalo ter delo na njej in ob njej. Ob obali sta tega dne izkrcavali svoj tovor dve veliki ladji, japonska motorna ladja za ribolov na oceanih »Ei Kyu« in zapadno-nemška ladja »Westfalen« iz hamburškega pristanišča. Prva je pripeljala velik tovor zmrznjenih tunov za predelavo v konserve, z drugo je pa prispela s Kube znatna pošiljka sladkorja v vrečah. Tako je koprsko novo pristanišče dejansko že vključeno v mednarodni pomorski tovorni promet. m n nase MII n U n Dopust zaradi dopusta »Dobro sem se imel, štirinajst dni na morju, štirinajst v planinah, a še se mi ne ljubi na delo. Zdaj bi mi bilo treba drugih štirinajst dni, da se odpočijem od dopusta .. .« To modrovanje sem sl šal z lastnimi ušesi iz ust dopustnika, ki se je vrnil v pisarno na delo. Prav nič se nisem začudil tem besedam, ker sam vem, kako se človek težko loti dela po daljšem odmoru. Težko zležeš zopet v oklep vsakdanje robote, pa naj bo ta v škatlah visokih stolpnic ali v prostrani stari podrtiji, ki čaka že leta na kramp. Bolj kakor samo delo te utruja njegova vsakdanjost. Prinesla nam jo je civilizacija s takoimenovanim napredkom. Povezala nas je med seboj z Železnimi okovi in spravila v takšno odvisnost, da ne moreš storiti več koraka po lastni volji. Razumnik je priklenjen na uro javnih ustanov in ob-lastev — k sreči javne ure nikdar ne kažejo pravega časa — ter roke sodnih razprav, dospelih menic, davkov ali tramvajskih izkaznic. Že šolskega otroka pričenjajo šolski ravnatelji obdelovati po listih z opomini na vpisni rok; študent se niti med počitnicami ni mogel iznebiti datuma popravljalnega izpita, če je seveda se študent »po starem« in ga šola res še skrbi. Trgovec ne gre več po blago ob uri, ko se to njemu zljubi, temveč mora čakati na poltovornik dobavitelja, kakor kovač na železo, profile in votle cevi ali zidar na votlake in cement. Tesar ne teše več za hišo smrekovih tramov, ki še dišijo po smoli in gozdu, temveč opekarne sestavljajo traverze iz trdega betona in mrzlega železa. Vse je med seboj povezano in stisnjeno ter bolj kakor kdaj odvisno drugo od drugega in človek ne more več misliti z lastno glavo, kakor da bi napredek izključeval prostost. Verjetno nam je prav zato duša utrujena, še preden se lotimo dela ter st med sabo še bolj mrzimo, tako nekako kakor sosed soseda. — Ib — IZ ŽIVLJENJA Ljudje niso proti tebi; oni so samo zase. (Gene Powler) —e— Dušeslovci pravijo, da je pravilno, ako poljubiš otroka, preden gre spat, ako se ti dogodi, da si še na nogah, ko prihaja domov. —•— Jaz sem popolnoma prepričan, da nikakšno bogastvo na svetu ne pripomore k napredku človeštva, čeprav v rokah najbolj vnetega delavca za stvar. Zgled velikih in čistih osebnosti je edina reč, ki nas lahko navaja k plemenitim mislim in dejanjem. Denar samo neuporno vodi k sebičnosti in izkoriščanju. (Albert Einstein) ss tOS&fti MIRNEJŠE OZRAČJE OKOLI JUŽ-NOTIROLSKEGA VPRAŠANJA. Zaradi svetovne napetosti v zvezi z berlinsko krizo in obnovitvijo atomskih poizkusov je stopilo južnotirolsko vprašanje bolj v ozadje. Zadnje dni ni vesti o novih incidentih na Južnem Tirolskem. Zunanji minister Segni je dal izjavo nekemu avstrijskemu listu, iz katere se vidi, da je. Italija pripravljena na nova pogajanja za ureditev južno tirolskega vprašanja, in sicer na podlagi sporazuma De Gasperi - Gruber; v primeru, da ne bo mogoče doseči sporazuma, naj odloči mednarodno razsodišče v Haagu. Avstrijci odbijajo italijanski predlog, češ naj bi o zadevi odločalo mednarodno razsodišče ter se pripravljajo na zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kateri bodo izročili posebno poročilo o zadevi. Po italijanskih poročilih z Dunaja ne nameravajo Avstrijci nastopiti v New Yorku tako ostro kakor lani. Zunanji minister Kreisky se je mudil nedavno na Švedskem in v Jugoslaviji. Zanikal je vest, da je imel v Jugoslaviji med svojim dopustom tudi politične razgovore. Med avstrijskimi strankami je bil dosežen sporazum glede bodočega ravnanja pri reševanju juž-notirolskega vprašanja. Med tem je notranji minister Scelba sklical posebno komisijo, ki jo je imenoval za proučevanje južnotirolskega spora. V njej je 19 članov. Predseduje ji socialni demokrat P. Rossi, podpredsednik pa je krščanski demokrat Lucifredi. Med člani je nadalje 5 nemških parlamentarcev iz Južnega Tirola, italijanski parlamentarci iz teh krajev, predsednik Južnotirolske ljudske stranke Maniago, deželni glavar, predstavnik ladinske narodnostne skupine, nadalje predsednik trgovinske zbornice v Bocnu (Nemec) in predsednik trgovinske zbornice v Tridentu (Italijan). Poleg tega so še nekateri poslanci liberalne in republikanske stranke. Tajnik komisije, je podprefekt dr. Fabiani. ITALIJA OSTANE ZVESTA ATLANTSKI ZVEZI. Italijanska vlada je na posebni seji proučila mednarodni položaj, ki je nastal zaradi berlinske krize. Uradno poročilo pravi, da je vlada obsodila obnovitev atomskih poskusov Italijanska vlada je. prepričana, da je Atlantska zveza potrebna za zagotovitev miru in obrambe svobode. Ta izjava je očitno v zvezi z glasovi o posredovanju Italije med vzhodnim in zahodnim blokom z namenom, da bi se pričela pogajanja. Osebno pismo predsednika Hruščeva italijanskemu ministrskemu predsedniku Fanfaniju glede sovjetske' pripravljenosti na pogajanja je v političnih krogih zbudilo vtis, da zavzema Italija nekakšen poseben položaj med državami Atlantske zveze. Morda je predsednik Hruščev tudi upal, da bo Italijo oddaljil od Atlantske zveze ter je prav zaradi tega tudi povabil Fanfanija v Moskvo. NAPOVEDANE VAJE SOVJETSKE MORNARICE. Agencija »Tass« je napovedala, da bodo v bližini Barentso-ve ožine (med Sibirijo in Aljasko) septembra in oktobra velike vaje sovjetske mornarice, kombinirane z nastopom letalstva in raket. Določeno je bilo že področje, kateremu se ne bodo smele približati trgovske ladje. SPOR MED PROTESTANTSKO CERKVIJO IN VZH. NEMČIJO. Škof Di-belius je imenoval pastorja K. Šebarta, predsednika Sveta evangelske Cerkve v Nemčiji, za upravitelja Cerkve v Vzhodni Nemčiji, to je tistih delov škofije Berlin-Brandenburg, ki so ostali v Vzhodni Nemčiji. Pastor Scharf stanuje v vzhodnem Berlinu, kjer je uradoval, družino pa ima v zahodnem Berlinu. Vzhodna policija mu je podelila prepustnico za obisk zahodnega Berlina, ko pa se je hotel vrniti v vzhodni Berlin ga je zavrnila. V cer kvenih krogih razlagajo ta ukrep v smislu, da hoče Vzhodna Nemčija u-stanoviti lastno neodvisno evangelsko Cerkev. ATENTAT ZARADI ALŽIRSKE POLITIKE. Na hišo, v kateri stanuje De Gaullesov svetovalec Geoffrey de Cour-cel, so neznanci izvršili bombni atentat. Ranjen ni bil nihče. Malo prej so neznanci položili bombo tudi pred stanovanje poglavarja židovske občine v Franciji rabina Jakoba Kaplana. Očitno gre za skrajneže, ki ne odobravajo De Gaullove politike. PRIZNANJE ZAČASNE ALŽIRSKE VLADE. Državni poglavar Kambodže princ Sihanuk je na beograjski konferenci izjavil, da je kamboška vlada sklenila »de jure« priznati začasno alžirsko vlado. Takoj nato sta maršal Tito in predsednik Gane dr. Nkrumah tudi izjavila, da sta enak sklep sprejeli tudi vladi Jugoslavije in Gane. Isto je sporočil tudi predsednik kongoške vlade Adulah. Afganistan je že poprej »de jure« priznal začasno alžirsko vlado. IZ VZHODNE V ZAHODNO NEMČIJO je meseca avgusta pribežalo 47 tisoč 433 Nemcev. Pred 13. avgustom, ko so vzhodne oblasti zaprle mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom, je prešlo mejo 21.828 oseb. VATIKAN NE BO PRIZNAL MIROVNE POGODBE. Kardinal J. Franks, nadškof v Kolnu, ki prisostvuje konferenci nemških škofov v Fuldi, je izjavil časnikarjem, da Vatikan ne bo priznal ločene mirovne pogodbe, ki bi jo Sovjetska zveza sklenila z Vzh. Nemčijo, »ako bi predsednik Nikita Hruščev izvršil svojo pretnjo.« VELIKE DEMONSTRACIJE V SOVJETSKI ZVEZI. Sovjetski tisk je vidno poročal o sklepu sovjetske vlade, da obnovi atomske poskuse. Hkrati objavljajo sovjetski listi protestna pisma delavcev, razumnikov in visokih uradnikov proti »Zahodnim imperialistom, ki hočejo povzročiti novo vojno«. Po vsej državi so bila velika protestna zborovanja, na katerih so govorniki odobravali sklep sovjetske vlade, da se obnovijo atomski poizkusi. Japonska vlada je v Moskvi protestirala proti obnovitvi jedrskih poizkusov; na Japonskem pa tudi na Formozi so v dežju ugotovili večjo radioaktivnost po eksplozijah atomskih bomb v Sovjetski zvezi. Mednarodna trgovina Obilni posli NABEOGMEM VELESEJMU Peti mednarodni sejem tehnike je trajal od 23. avgusta do 2. septembra. Letos je bila sejmu dana izredna priložnost, da se njegov sloves še bolj tazširi po svetu. Obiskali so ga namreč predstavniki številnih afriških in azijskih držav, ki so bile zastopane na beograjski konferenci nevezanih držav. Uradnih podatkov o zaključenih poslih med vsem časom trajanja sejma še ni; vendar so ugotovili, da je bilo že ,v prvih šestih dnevih sej ma zaključenih za 64 milijard dinarjev poslov', in sicer v domači izmenjavi pa tudi v trgovini s tujino. Letos je prišla še posebno do izraza razstava motorjev in motornih vozil, ki se je spremenila v pravi sejem v okviru mednarodnega sejma tehnike. Pomen te razstave je dvignila močna udeležba podjetij iz tujine. Med italijanskimi avtomobilskimi tovarnami se je postavila zlasti tovarna OM, ki je razstavila vrsto najrazličnejših motornih vozil, to je avtobusov, tovornjakov — malih in velikih, kamionov za prevoz bencina pa tudi posebno vozilo za odvažanje smeti iz mest; razstavljene so bile tudi razne prikolice. Osebne avtomobile in tovornjake je razstavljala tudi družba Alfa-Romeo, en tovornjak pa družba Lancia. Tovarna karoserij »Adige« iz Verone je zbudila pozornost s posebno prikolico, ki lahko natovori kar trideset ton blaga. Tržaška družba »Uni-versal« je razstavljala zlasti pribor za goseničarje, podjetje Bondavalli, s katerim je povezana v kolaboraciji tovarna »Aluminium« v Komnu, pa pribor za pretakanje vina. Na sejmu je razstavljalo 408 domačih in 701 podjetij iz tujine, in sicer iz 25 držav. NENADNA PODRAŽITEV CINA V preteklem tednu je cena cina na londonski borzi poskočila pod vplivom vesti, da je bilo zasedanje Sveta za cin odloženo. S tem so prekupčevalci lahko ohranili nadzorstvo nad zalogami londonske blagovne borze in so pričeli z obsežnim špekulacijskim gibanjem. Predvidevajo namreč, da bodo z zasedanjem Sveta za cin nastopile precejšnje spremembe v okviru mednarodnega sporazuma za cin tako glede cene cina, kakor tudi glede razpoložljivosti kovine za prosto prodajo. Dne 19. avgusta, ko je še vse kazalo, da bo zasedanje 22. avgusta, so znašale angleške zaloge. 5.919 ton cina, od tega 2.850 ton v Londonu, 1.803 ton v Liverpoolu in 1.266 ton v Hullu. SOVJETSKA RAZSTAVA V PARIZU — FRANCOSKA V MOSKVI V Parizu so v ponedeljek odprli v Versajskem parku sovjetsko industrijsko razstavo, ki bo trajala do 3. oktobra. Razstava zavzema površino 25 tisoč kv. metrov, in sicer v 23 dvoranah. Razstavo je pripravljalo okoli 300 francoskih in sovjetskih delavcev. Sovjetski strokovnjaki so posvetili veliko pozornost izdelkom sovjetskih avtomobilskih tovarn; zanemarjena ni niti znanstvena in tehnološka stran. V posebni dvorani bodo predavanja in filmske predstave. Iz Sovjetske zveze so prišli tudi predstavniki mnogih trgovinskih podjetij. Francoska razstava v parku Sokol-niki v Moskvi je po svojem obsegu obširnejša, saj zavzema 40.000 kv. metrov; vendar ugotavljajo sami Francozi ,da ni tako strnjena in pregledna kakor sovjetska v Parizu. V Moskvo prispe 30 francoskih strokovnjakov za zunanjo trgovino, da bi si ogledali francosko razstavo, hkrati pa tudi zato, da bi z razgovori pripravili ugodna tla za povečanje trgovinske izmenjave. OGNJENIK SE JE PREBUDIL Na dnu Kaspiškega morja je nenadoma pričel bruhati goreč plin — star ognjenik. Ogenj se je dvignil do 200 m iznad površine morja. Ognjenik je oddaljen samo 20 km od Baku ja znanega petrolejskega središča. Cene hmelja na nemškem trgu Po poročilih iz Muenchena bo letošnji pridelek hmelja za 10°/o pičlej-ši kakor lansko leto in bo znašal okoli 292.500 »centnerjev« (en centner tehta 50 kg). Letos se cena hmelja Hallertauer suka okoli 330-350 nemških mark. Površina posejana s hmeljem je v Zahodni Nemčiji nazadovala od 8771 na 8200 hektarov v letošnjem letu. Število posestev, ki se ba-vijo s hmelarstvom, se je skrčilo od lanskega leta za 5% in znaša 13.777. Hmelarstvo upada zaradi šibkih cen, na mednarodnih trgih, Nemci trdijo, da prodajajo druge države svoj hmelj izpod cene, to je, da trgovci izvajajo dumping z državno pomočjo. Cena je bila leta 1957 na višku, saj je znašala 1200 mark. V zadnjih dveh letih ?o si nemške pivovarne nabavile mnogo hmelja, in sicer 20% več, kakor ga uporabijo. Proizvodnja pivovarn se dviga iz leta v leto. V letu do konca 30. septembra bodo pridobili 56 milijonov hektolitrov piva, v prihod7 njem letu naj bi proizvodnja dosegla 60 milijonov, lansko leto pa je znašala 53 milijonov hektolitrov. Nemške pivovarne ne bodo uvažale hmelja. Lani so uvozile 309.900 centnarjev hmelja (leta 1959: 40.000). Izvoz je leta 1960 dosegel 100.000 (leta 1959: 131.000) centnarjev. (Pomofckfo© »JUGOLINIJA« (Odhodi iz Trsta) — Indija — Pakistan: Dinara 20/9, Velebit 21/9. — Indonezija — Daljni vzhod: Velebit 21/9. — Japonska: Velebit 21/9. — Sev. Evropa: Rijeka 20/9. — Sev. Amerika: Primorje. 20/9. — Sev. Afrika: Rijeka 20/9, Primorje 20/9. — Južna Amerika: Treči maj 25/9. — Perzijski zaliv: Topusko 25/10. »JADROLINIJA« Proga Jadransko morje — — Dalmacija —' Grčija (tedenska): Orebič 12/9, Opatija 19/9. — Grčija — Kreta (14-dnevna): Tastovo 15 in 29 septembra. »TRŽAŠKILLOYD« Trgovinska proga Trst — Juž. Afrika: U. Vivaldi 23/9. Hitra trgovinska proga Trst — Daljni vzhod — Avstralija: Isarco 18/9. Trgovinska proga Trst — Indija — Pakistan: Spuma 10/9. Trgovinska proga Zah. Afrika — Kongo — Angola: Piave 15/9, Portoro-se 10/10. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je raztovorila blago v severnoameriških pristaniščih. Dne 8. septembra je ladja odplula iz New Yorka proti pristaniščem na Sredozemlju .Ladj,a »Bohinj« je konec avgusta odplula iz Kopra proti New Yor- ku, kamor bo dospela 16. septembra. Ladja »Bovec« je konec avgusta odplula iz Neaplja proti pristaniščem Te-saloniki, Reka itd. Ladja »Bovec« bo odplula z Reke. 28. septembra. CENE NA TRŽAŠKEM TRGU Navajamo prevladujoče cene sadja in zelenjave na debelo na tržaškem trgu. Cene veljajo za kg vštevši embalažo. Pomaranče 435, limone 129, fige 71, jabolka 100, hruške 106, breskve I. 100, ll. 83, slive 36, grozdje 88; pesa 80, kumare 94, čebula 41, fižol v stročju 94, drobni fižol 153, solata 100, melancane 77, krompir 41, paprika 41, paradižniki 41, radie I. 300, II. 100, špinača 130 in bučke 141 lir za kilogram. SADJE IN ZELENJAVA V PIRANU Piranski trg je dobro založen s sadjem in zelenjavo. Prejšnji teden so prodajali na drobno: grozdje po 120-140 dinarjev, breskve 80-90, smokve 40, jabolka od 50 dinarjev naprej, hruške 130-160, slive 60, krompir 35, čebulo 100, kumare, 70, papriko 80, paradižnike 40, mandlje 150, radič 100-120 in fižol v stročju po 120 dinarjev kilogram. Levantski velesejem v Bariju Preteklo nedeljo so v Bariju odprli XXV. levantski sejem. Jubilejne prireditve se je udeležilo poleg italijanskih veliko število tujih razstavljavcev iz 33 držav. Med drugimi so letos prisotni v Bariju razstavljavci iz Argentine, Brazilije, Tunizije, Maroka, Libije, Združene arabske republike, Liberije, Gane, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Romunije, Madžarske, Albanije, Češkoslovaške, Poljske, Francije, Belgije, Holandije, Zah. Nemčije, Velike Britanije, Norveške, S. Marina, Japonske, Vjetnama, Indije in Cejlona. Sejem je odprl minister za trgovino in industrijo Colombo. yvodni govor je imel predsednik sejma prof. N. Tridente. Predsednik jc zlasti poudaril potrebo po industrializaciji italijanskega juga. Od kmetijstva nimamo kaj pričakovati, je dejal prof. Tridente, bodočnost juga je v industrijski dejavnosti. Nekatera velika podjetja s severa že gradijo industrijske obrate na jugu. Tako na primer Pirelli, Pignone - Sud, ENI -Breda, itd. Toda še mnogo več tovarn je potrebnih, da se vprašanje juga "dokončno reši. V tem pogledu je prof. Tridente naglasil potrebo, da bi denarni zavodi na jugu omogočili najemanje posojil v industrijske namene pod ugodnejšimi pogoji kakor doslej. Marsikatera dejavnost je mrtva prav zaradi previsokih obresti, ki jih zahteva bančni sistem na industrijska posojila. JUGOSLOVANSKA UDELEŽBA NA LEVANTSKEM SEJMU Jugoslovanski zavod za gospodarsko propagando v tujini je letos organiziral kolektivno razstavo izdelkov jugoslovanskih industrijskih pod jetij v Bariju. Med razstavljavci so tudi velike tovarne, kakor zagrebška Rade Končar, ki razstavlja elektromotorje in transformatorje, Industrija moto ra iz Rakovice, ki razstavlja izbor Dieslovih motorjev. Obsežna je tudi udeležba jugoslovanskih proizvajalcev s področja mehanične industrije. Med drugimi izdelki so tu razstavljeni izdelki iz lahkih kovin, drobni izdelki kakor vijaki itd., sanitarne naprave, akumulatorji, verige, igra- če in podobno. Poleg izdelkov so raz stavljene tudi surovine, in sicer marmor, boksit, keramika, ilovica, silicij, cement, itd. Poseben poudarek je jugoslovanska industrija postavila na razstavo prehranjevalnih izdelkov: razstava obsega ribje konserve, sadna pulpe in šoke, suhe slive, semena in alkoholne pijače. Poleg tega je tudi letos bogato zastopana na sejmu tudi domača obrt. Med drugimi jugoslovanskimi izdelki velja omeniti še steklo, papir, potrebščine za urade, gumijaste izdelke, zdravilna zelišča, eterična olja, konopljo, svinčnike, glasbila, knjige, revije itd. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo Jugoslaviji sejemski kontingent v višini 300 milijonov lir (100 mil. za živino, 100 za konje in 100 za razno blago). iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNMiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii KITAJSKO ZLATO JE DOBRO. New York Times poroča, da so Kitajci poslali v London 10 palic svojega zlata, da bi ga tam preizkusili strokovnjaki. Njihovo mnenje je bilo ugodno, kitajsko zlato ustreza zahtevam trga. Kaže, da bi Kitajska rada prodala na londonskem trgu večjo količino zlata kakor to stori pogosto Sovjetska zveza, da bi si pridobila tujo valuto. Ameriški list je mnenja, da bodo zahodne države ta korak pozdravile, ker se bodo tako zahodne rezerve zlata povečale. SKRČENJE AMERIŠKIH ZLATIH REZERV V zadnjem tednu so se ameriške zlate rezerve skrčile za 150 milijonov dolarjev, in sicer v prvi vrsti zaradi berlinske krize in pomoči, ki jo je Mednarodni denarni sklad podelil Vel. Britaniji. Danes znašajo zlate rezerve ZDA 17.452 milijonov dolarjev. Vloge ameriških državnih obveznic, ki so v rokah tujih držav, so se v ameriških bankah zmanjšale za 53 milijonov dolarjev. (ftebedi« ifu* tudi itiuijun! V trenutku, ko se je. zaradi berlinske krize in obnovitve poskusov z a-tomskim orožjem še povečala napetost med vzhodnim in zahodnim blokom, bodo odposlanci iz Beograda, kjer se je zaključila konferenca 25 nevezanih držav, odnesli Hruščevu in Kennedyju poziv, naj se začnejo pogajanja za spravo. Pogajanja so nujno potrebna za o-hramtev miru. Podrobnosti, kako naj človeštvo končno stopi na pot miru, za zdaj niso važne; važno je, da ne pride do najhujšega. Predsednik Tito je v svojem uvodnem govoru poudaril, da o usodi sveta ne smejo odločati samo velike države, organizirane v bloku in med seboj sprte. Tudi nevezanih 25 držav hoče v tem kritičnem trenutku spregovoriti svojo besedo. Teh 25 držav tudi nekaj pomeni. Pomislimo samo na Indijo z milijoni in milijoni njenega prebivalstva in neizmernim naravnim bogastovm. V Beogradu so bili na konferenci tudi mnogi državni poglavarji, kakor predsednik Indonezije Sukamo, Haile Selassie, etiopski cesar, predsednik Gane dr. Nkrumah, maroški kralj Hasan, kralj Nepala, poglavar Kambodže Sihanuk, predsednik Ciprske republike nadškof Makarios, poleg drugih znanih ‘mednarodnih o-sebnosti, kakor Naser, predsednik vlade Združene arabske republike. Predsednik Kcnnedy in predsednik Hruščev sta imela za potrebno, da v posebnih pismih na konferenco označita svoje poglede, na mednarodni položaj in sta s tem priznala izreden pomen konference. »Park prijateljstva«, v katerem so predstavniki posameznih držav posadili v imenu svojih narodov platane za mir, naj bi ne bil samo zunanji simbol teženj za ohranitev miru. Težišče mednarodne politike je treba prenesti na Organizacijo združenih narodov, kjer naj se rešuje tudi berlinska kriza. Iz govorov vseh predstavnikov u-deleženih držav je zavela prav ta zahteva, da se Organizacija združenih narodov okrepi. V ta namen niso potrebne posebno radikalne spremembe; glavnemu tajniku naj bi dodali tri pomočnike iz zahodnih in vzhodnih držav in manjši izvršni odbor, ki bi sledil njegovemu delu. Beograjska konferenca je obsodila politiko koolnializma in imperializma. Priporočila je tudi razorožitev in naglaslia važnost gospodarske pomoči nerazvitim državam. Omembo zasluži tudi predlog predsednika Gane dr. Nkrumaha, naj Zahodna Nemčija izstopi iz Atlantske zveze (NATO), Vzhodna Nemčija pa iz Varšavskega sporazuma, ki jo veže na Sovjetsko zvezo in njene zaveznike. Nato naj o usodi obeh Nemčij odloči sam nemški narod. Predsednik Indonezije Sukamo pa je zagovarjal načrt, po katerem naj bi priznali tudi »de faeto«, obe Nemčiji. NA BEOGRAJSKI KONFERENCI 25 DRŽAV. Začetku beograjske konference nevezanih držav so prisostvovali predstavniki 24 držav, pozneje pa so prispeli tudi predstavniki republike Konga, in sicer ministrski predsednik Adula in podpredsednik Gizenga. Tako se je beograjske konference udeležilo 25 držav, in sicer: Afganistan, Alžirija, Burma, Cejlon, Ciper, Etiopija, Gana, Gvineja, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Jugoslavija, Kambodža, Kongo, Kuba, Libanon, Mali, Maroko, Nepal, Saudova Arabija, Somalija, Sudan, Tunizija in Združena arabska republika. AVTOBUSNE PROGE TRST -- SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: samo ob delavnikih ob 7.15 (SAT) in ob 14.00 (SAP). TRST — LJUBLJANA — ZAGREB Odhod iz Trsta: ob 15.30 in prihod v Zagreb ob 20.00 (Croatiatrans). TRST — PULJ Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.45 in ob 15.05. Odhod iz Pulja v Trst: vsak dan ob 7.00 in 15.40 (Autosaobračaj - Torta). TRST — REKA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 8.00 in ob 18.00. Prihod v Trst: vsak dan ob 19.20 in ob 8.50 (SARA - Autotrans). PROGA TRST — KOMEN Odhod iz Trsta ob 15. uri, iz Komna ob 16. 30. (La Carsica — Slavnik) TRST — FERNEčE Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 10.45, 13.10, 15.30 in 18.00; ob praznikih pa ob 10.00, 13.10 dn ob 20.30. TRST — SEŽANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 7.15, 15.00, 15.30; ob petkih in sobotah ob 7.00, 15.30; ob nedeljah ob 9.30, 19.00. (SAT - SARA - Slavnik) TRST — PESEK Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.39 ter ob 17.30 (SAP). TRST — HERPEUE - KOZINA Odhod iz Trsta: ob 13.00, in ob 17.30. Prihod v Trst: ob 8.10 in ob 19.40. (Slavnik - SAP) TRST — ŠKOFIJE Odhod iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 in ob 23.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 23.30. Avtobusi odpeljejo s Trga stare mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Odhod iz Trsta: ob 7.30, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 16.45, 19.00. Odhod iz Kopra v Trst: ob 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) TRST — PIRAN Odhod iz Trsta: vsak dan ob 10.15 in ob 12.10. TRST — UMAG Odhod iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.50 ter ob 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob, 7.30, 11.15, 15.15 in ob 18.05. (Autilinee Triestine - Istra auto) TRST — BUJE Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.00, 14.00 in ob 16.00. Odhod iz Buj v Trst: ob 9.30 in 18.00. (Torta - Istra auto) s » TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 6.45 in ob 15.00. (Avtopromet - USA) - »Gospodarsko pismo iz Jugoslavije Po načelih dobrega gospodarja Ljubljana, konec avgusta Na razvoj gospodarstva v letošnjem letu vpliva več novih činiteljev, ki jih lani ni bilo, ali pa niso vplivali tako izrazito. V prvi vrsti je tu pomemben čini tel j v poostreni politiki kreditiranja gospodarstva z bančnimi sredstvi in pritisk na to, da bi gospodarstvo vlagalo v ta namen čim več lastnih sredstev. Na drugi strani pa je nova politika v zunanji trgovini z uvedbo novega tečaja dinarja nasproti dolarju in s tem seveda nasproti vsem valutam. Temu se pridružuje še nova carinska politika, kar naj vsa podetja pripravi, da bi prešla na ren-tabilnejše poslovanje in zlasti, da naj bi čim manj, postopoma pa popolnoma odpadla politika podpiranja in premiranja izvoza. Cene na domačen trgu naj se čim bolj približajo in izenačijo s cenami na zunanjih tržiščih. To pa pomeni zlasti domačo proiz vodnjo poceniti, da bo lahko konki renčna tuji. Pot v tej smeri ni preprosta in tu di ne lahka. Morda je še nekoliko tež ja tudi s psihološkega gledišča, ker je pri nas dolgo prevladovalo načelo, da je treba proizvajati ne glede na ceno, ker je treba prvenstveno zado voljiti potrebe, ki so velike. Kolikor je ta proizvod dražji, naj ga krije drugi, ki je cenejši in obstajali so zato tudi izravnalni skladi, ki so se ustvarjali iz razlik v cenah, ki so bile v tistem času določene z administrativnimi ukrepi. Toda, kot vidimo, se je položaj bistveno spremenil, ker je tista doba razvoja v praksi daleč za nami, a je pustila določene sledove v' mišljenju. Sedaj je potrebno gospodariti po vseh načelih, ki veljajo v prostem gospodarskem sistemu in po načelih dobrega gospodarja. Postopen prehod k temu kaže, da so ukrepi povzročili nekatere motnje in da je prišlo do nekaterih nevskla-jenosti. Predvsem pa so novi ukrepi povzročili, da n. pr. industrijska proizvodnja ne raste tako naglo, kot je lani v tem času, da so zato blagovne zaloge nižje, da pa sta se zelo povečala povpraševanje in pa potrošnja. Kupna moč prebivalstva se je povečala za nad 2°/o v primerjavi z lani v tem času. NARODNA BANKA ZOPET PODELJUJE KREDITE je treba ukreniti za zboljšanje položaja. »TOMOS« PRIPRAVLJA LEPŠE AVTOMOBILE Če se še ozremo na zunanje znake gospodarskega položaja, moramo kljub vsemu ugotoviti nenehno rast in bolj-šanje življenjskih pogojev prebivalstva. V zadnjem času je zlasti opazno, da kupujejo ljudje predmete, ki imajo daljšo trajno dobo, zlasti razne gospodinjske aparate in avtomobile. Število motornih vozil se zelo hitro veča, in to v prvi vrsti večjih. Zato je značilno, da se n. pr. tovarna motornih koles »TOMOS« v Kopru bori z razprodajo malih motociklov, čeprav je še pred dobrim letom kazalo, da ne bo mogla več let zadovoljiti navala potrošnikov. Na drugi strani pa ne more zadovoljiti potreb po avtomobilih, čeprav so taki, da so dobili vzdevek »spaček«. Te proizvaja po licenci francoske tovarne »Citroen«. Zato »TOMOS« sedaj hiti, da bi čim prej začela proizvajati boljše in lepše tipe vozil po licenci iste tovarne. Te bomo še letos videli voziti po naših cestah. jo nove vile in stolpnice, kulturni c movi in drugo. Vse je obdano s p: kom zelenja in cvetja, ki je tako skl no negovano, kot je videti le redt kje po svetu. Zato se tujec, ki pri. v mesto, ne čudi zaman, da je srt oziroma nad enim največjih pre: Za :ber gokopov v Evropi. V rudnik namr) le: >a kai ka nac od vodijo drevoredi in aleje in nikjer videti visokih dimnikov, iz katerih se valil težak dim, ali pa drugih i prav, ki bi dvigale premogov prah ga odlagale po okolici. Rudarji stat j jejo v lepih čistih stanovanjih, v tj terih je vse novo. Vse to jim di veliko samozavest in voljo do de Njihova proizvodnost je med naj vi C jimi v Evropi, ker je tudi vse delo 1 rudniku popolnoma mehanizirano. mestu je jezero z lepo restavracijo hišicami — vikend. Omenimo naj še, da so v pripri načrti, po katerih naj bi zgradili Velenju veliko plinarno, ki bi po £ veh odvajala plin v razna industrijsl »Vil ouv ci j cir ci piui v i ciz. 11CI uiuuou 'J- ji. središča Slovenije. Za ta energed— VELENJE — NAJLEPŠE RUDARSKO MESTO cenen vir se zanimajo vse večje dustrije Slovenije od Tovarne glini in aluminija do železarne na Jesei cah in so zato pripravljene prispe' ti k investicijskim stroškom za gri njo plinarne in daljnovodov. — Ž; Velenje je znano po velikem rudniku lignita, katerega zaloge cenijo na 700 milijonov ton; žile tega premoga merijo do 140 metrov. Velenje je blizu Celja, do njega prideš po lepi cesti, ki bo te dni v celoti asfaltirana. To so splošni podatki. Drugo, kar je pomembno pa je, da je danes Velenje najlepše rudarsko mesto v Evropi. Novo Velenje je namreč zgrajeno poleg starega in ga predstavlja-' MILIJARDE ZA INDUSTRIJSKA PODJETJA Narodna banka FLRJ je dala i munalnim bankam na razpolago 14/ milijonov dinarjev, da bi lahko deljevale ustrezne kredite industf skim podjetjem. Za potrebe indust je v Sloveniji je bilo komunale’ bankam odobrenih 3815 milijonov (c. narjev. Zagrebški jesenski veleseiem Seveda je treba takoj poudariti, da so se nevsklajenosti pokazale in so bile večje posebno v prvi polovici leta, da pa se iz meseca v mesec položaj boljša. Pri tem seveda ne gre brez odstranjevanja vzrokov, ki vplivajo na taka gibanja in pričakovati je treba, da bodo postopoma ukrepi, ki so bili in bodo še sprejeti, ublažili nekatere sedanje morebitne ostrine. Brez dvoma pa bo najbolj vplivalo na nadaljnji razvoj dejstvo, da je konec strogih omejevalnih ukrepov v kreditiranju obratnih sredstev iz bančnih virov, ker Narodna banka v skladu s povečanimi potrebami, povečanja proizvodnje, prometa in storitev, zopet odobrava gospodarstvu nova sredstva. Zlasti posreduje z novimi oziroma dodatnimi sredstvi v tistih gospodarskih dejavnostih, kjer je takšen poseg potreben, da ne bi prišlo do zastoja in bi bil izpolnjen letni gospodarski načrt. Sicer bi prišlo do nadaljnjih neskladnosti, kar bi končno otežkočalo izpolnjevanje petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja. Še vedno pa je temeljni poudarek na tem, da bi morala podjetja in tudi samoupravni organi prenehati s prekomernimi često nenačrtnimi, včasih nerentabilnimi in s tem negospodarskimi investicijami. Značilno je, da podjetja kljub opozorilom in težavam, ki jih s tem povzročajo sebi in gospodarstvu, še niso začela v tem pogledu voditi novo politiko. Trde, da je trenutno to težko, ker ne morejo prenehati nenadoma z deli, ki so jih že prej začela in podobno. (Nadaljevanjie s 1. strani) delnice. Obiskovalcem in poslovnim ljudem bodo tu razkazali svoje izdelke ladjedelnice »Treči maj« z Reke, »Ulja-nik« iz Pulja in »Split« iz Splita, nato »Viktor Lenac« z Reke, »Piran« iz Pirana in »Titovo brodogradilište iz Kraljeviče. Razstave se udeleže tudi štiri rečne ladjedelnice, in sicer »Tito« iz Beograda »Brodogradjevno poduzeče« iz Novega Sada, »Begej« iz Zrenjani-na -in »Sava« iz Mačvanske Mitroviče. Prikaz jugoslovanskega ladjedelstva bodo razstavljale neodvisno ali pa po svojih izvoznih organizacijah. Pomorsko ladjedelstvo bo nastopilo kolektivno pod okriljem Sveta za pomorsko ladjedelstvo. Ta skupina bo obsegala 24 pomorsko-Iadijskih podjetij in agencij, medtem ko bosta rečno ladjarstvo podjetji »Dunavski Lloyd« in »Luka i skladišta« iz Siska. Na tej razstavi bo prikazan pregled ladijskih pomorskih in rečnih prog, na katerih se vzdržuje, potniški in blagovni promet. Nadalje bodo na tej razstavi prikazane dejavnosti pri gradnjah pristanišč in pristaniških naprav, izkop plovnih prekopov, usluge pri vkrcanju in izkrcavanju, pretovarjanju blaga itd. Na naslednjih prireditvah, ko bo na razpolago več razstavnega prostora, bodo prikazali obširneje tudi rečno plovbo, dejavnost rečnih pristanišč in pripravljalna dela za skorajšnjo gradnjo rečnega pristanišča v samem Zagrebu. VI ŠČU prostoru razne proizvode inozemsS tovarn, ki jih zastopa v Jugoslaviji-Mednarodni sejem pomorsko-rečnd 'e b, gospodarstva bo veličastna priredit® felo jugoslovanske pomorske sile in obelid prikaz dosežkov nove Jugoslavije f Ll tem področju. V tisoč in več letih P’ morske tradicije jugoslovanskega juS’ S. od časa kralja Tomislava in Kreši:/ ra IV., ni jugoslovansko pomorstvo1 lo tako močno kakor po drugi sveto’ Fra, ni vojni. Zagrebški velesejem bo ^ stvj] ugledno in poslovno mednarodno ti^ Men šče omogočil jugoslovanskemu pom0.1 i%i sko-rečnemu gospodarstvu še nadalje 1961 razširitev poslovnih zvez in širši rij mah. M. V. od od od od od Poe nai od od od od od Poi I So 'Ježu ;a d 4orj( "im ’ezn *tev st Sled Latinska Amerika p *io , »FIAT«, »MANN« IN DRUGA TUJA PODJETJA VPLIV NOVE DEVIZNE POLITIKE NA ZUNANJO TRGOVINO Mnogo je govora o vplivu nove devizne politike na zun an j e-trgovinsko poslovanje. Novi tečaj dinarja nasproti dolarju, ki služi za obračunavanje zunanjetrgovinskih poslov ter uvedba carin, vse to je zahtevalo nove u-vozne in izvozne kalkulacije. Pri tem se je pokazalo, da mnogi posli niso več donosni, da pa se je za nekatere odprla možnost zlasti izvoza. Doslej lahko ugotovimo, da je uvoz v primerjavi z lanskim padel za 3 — 4%, izvoz pa ni napredoval toliko, kot je bilo predvideno, to je le za 5%, do-čim je bil lani višji v tem času kar za 18% v primerjavi z letom 1959. Podrobne razčlembe, ki jih pripravljajo v tem pogledu bodo pokazale, kaj Proizvodnjo ladijskih strojev in o-preme bo na sejmu prikazalo 15 velikih podjetij. Pet izvoznih podjetij pa bo razstavljalo izdelke za ladjarstvo, ki jih izdelujejo manjše jugoslovanske tovarne. Tu bodo razstavljeni navigacijski instrumenti, pogonske naprave itd. Tudi tuji razstavljavci bodo prikazali na tej prireditvi vrsto zanimivih izdelkov. Med drugimi bodo razstavljeni izdelki tovarne FIAT in MANN ter izdelki danskih in norveških podjetij, ki bodo razpolagali z lastnimi izložbami. Reško predstavništvo podjetja »Delta« bo zbralo na svojem razstavnem (Nadaljevanje s I. strani) koncerne pripraviti do tega, da bi f, odpovedali tem svojim privilegije111. Gotovo se bodo tem načrtom upiral tudi domači magnati v južnoameriški državah. Ni dvoma, da bo prišlo močnega gospodarsko - socialnega tt® n ja pri izvajanju novih načrtov, ki S® dvignejo gospodarsko in socialno ra'* južnoameriških narodov. Glede zunanje trgovine naj oraef mo, da so se Združene, ameriške dr^ ve zaobljubile, da bodo olajšale iz'* iz južnoameriških držav in da bo* podprle sklepanje mednarodnih dot vorov, ki naj bi pravično razdelili ge 'osnovnim proizvodom Južne Atff rike. Toda ta zagotovila niso povsd' določena in konkretna. Prav v pogle* zagotovitve trgov južnoameriškim vf q izvodom se. je med državami Jtdf |j Amerike pogosto pojavljalo vznem^j nje zlasti, ko so se pričele izvajati ® ločbe Evropskega skupnega trga. T^' je pogosto protestirala zlasti argeidf ska vlada, ki je opazila, da je izvai® nje teh določb pričelo močno ovir/, izvoz argentinskega mesa. Vpraša11! je zdaj, ali bodo Združene ameri$ države lahko zadovoljile želje juza* ameriških držav, ko pojde za zag0^ vitev trgov njihovim proizvodom. V Než 8iČ ia i 6ut St-y Pad S BANCA Dl CAEDITO Dl TAIESTE 9. P. A. TRŽAŠKA KAEDITNA BANKA GLAVNICA LIR 800.000.000 - VPLAČANIH LIR TeO.OOOiOOO TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon er. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO Na p =ije stv. lile ' 3 Se '>jc lo sv-e Pte Soč (ih ie »se Ev Nai tia (8,; kv No *ai »d NIZKE CENE UGODNA KLIMA IN DOBRA POSTREŽBA Vam omogočajo prijetno bivanje na iLOTENIJA V MESECIH SEPTEMBER IN OKTOBER Celodnevni penzion dobite: od din. 600-800 v SOČI, KOBARIDU, MOSTU NA SOČI in ČRNEM VRHU pri Idriji; od din. 800-1000 v BOVCU, TRENTI, LOGU POD MANGRTOM, TOLMINU, VIPAVI in IDRIJI; od din. 1000-1300 v NOVI GORICI, LOKVAH, AJDOVŠČINI in KANALU. Vsa imenovana turistična mesta razen Trente imajo dnevno avtobusno zvezo z Ljubljano. Trenta ima do 15. septembra dnevno zvezo, od 16. septembra pa ob sredah in sobotah. Podrobne informacije v potovalnih pisarnah in pri turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, Idriji, Kanalu, Novi Gorici, Ajdovščini in Vipavi. * i j e k a «—I LJ G O L- I KI I |_J A Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 [brzih i modernih brodoua, ko ji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 920 putničkih mjesta. Prevozite robn prugama ” J CG 0 LI BI IJ E ” ivestnik SEDEŽ. TRST - Ul. I C A p A R I O PILZI ST. 1 « / I. . TELEFON ST. J • . o « SCUVGOSPO[)^RSI/62. NAŠE SOŽALJE y Trstu sta umrla Franc Jerkič in teža Barič, v Nabrežini Marija Per-3l roj. Gruden, v Bazovici Marija Grič roj. Gombač, na Kontovelu Mari-t C jak roj. Sonce, na Proseku Milan lukavec in v Števarjanu Klementina 'tekar. Pri Sv. Ivanu je za možgansko kap-3 Umrla Zora Gojca roj. Kalc iz Gro- ade. RAVN. DRŽ. INDUSTRIJSKE STROKOVNE ŠOLE na Opčinah obvešča, da so se popravni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960/61 pričeli že v ponedeljek, 4. septembra. Podroben razpored in urnik izpitov sta na vpogled na razglasni deski v šolski veži. Na političnem obzorju SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V GORICI. Prejšnjo nedeljo je Slovenska demokratska zveza, ki jo vodi na Goriškem odvetnik dr. A. Sfiligoj, imela v Gorici sestanek zaupnikov. Začel ga je prof. A. Kacin, ki predstavlja katoliško krilo in dal besedo dr. Sfiligoju. Ta je orisal položaj slovenske narodnostne skupnosti po zadnjih volitvah. Omenil je, da je bil volilni boj oster in hud. SDZ je s svojimi kandidati nastopila tudi v furlanskih občinah. V goriškem občinskem svetu in v pokrajinskem svetu so mirno sprejeli pozdravne besede predstavnikov slovenske liste v slovenščini. Predstavniki SDZ so v goriškem mestnem svetu zavzeli stališče konstruktivne opozicije. SDZ je v števerjanu ohranila svojega župana. Nato je dr. Kacin spregovoril o deželni avtonomiji ter se izrekel za ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina. Na. sestanku so obravnavali tudi vprašanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v smislu člena 6. italijanske ustave. Rimski parlament naj čimpre.j sprejme takšen zakon. DELAVCI moški Dl — El kategorija dnevno nad 20 let 161,50 od 18-20 157,00 od 16-18 139,00 D2 — E2 kategorija nad 20 let 145,00 od 18-20 141,00 od 16-18 124,00 pod 16 let 102,50 D3 — E3 kategorija nad 20 let 137,50 od 18-20 128,50 od 16-18 101,50 pod 16 let 80,00 Dl kategorija nad 20 let 129,00 od 18-20 120,50 od 16-18 95.00 pod 16 let 66,50 ženske Dl — El kategorija nad 20 let 153,50 od 18-20 149,00 od 16-18 132,00 D2 — E2 kategorija nad 20 let 138,00 od 18-20 134,00 od 16-18 117,50 pod 16 let 97,50 D3 — E3 kategorija nad 20 let 130,50 od 18-20 122,00 od 16-18 96,00 pod 16 let 76,00 D4 katerorija nad 20 let 122,50 od 18-20 114,50 od 16-18 90,50 pod 16 let 66,00 tedensko 969 942 834 870 846 744 615 825 771 609 480 774 723 570 399 921 894 792 828 804 705 585 783 732 576 456 735 687 543 396 VAJENCI moški dnevno tedensko nad 20 let 123,50 741 od 18-20 115,50 693 od 16-18 91,00 546 pod 16 let 72,00 432 ženske nad 20 let 117,50 705 od 18-20 109,50 657 od 1618 86,50 519 pod 16 let 68,00 408 VII. MEDNARODNI SEJEM VIN IN ŽGANIH PIJAČ TER SADNIH SOKOV Uprava sejma je povabila na otvoritev sejma, ki je bila v soboto, 26. avgusta v Ljubljani tudi zastopnike našega združenja. Združenje, so zastopali tajnik in nekateri člani. Na sejmu so zastopniki združenja izmenjali tudi nekaj misli z zastopniki razstavljavcev in s predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije. Tako je v Avstraliji Neki naš naročnik, doma v tržaški okolici, je te dni prejel pismo od svojega sorodnika iz Avstralije, kamor je ta pred leti odšel iskati zaslužka in kruha. Pismo je reš zanimivo, ker je v njem pisec pogumno napisal resnico, kako živijo naši ljudje v Avstraliji. V njem najdemo tudi pojasnilo, zakaj so avstralske oblasti, kakor smo svoj čas poročali, začasno skoraj popolnoma ustavile doseljevanje novih priseljencev. V zadnjem času se je iz Avstralije vrnilo v Trst že več izseljencev, ker so prišli ob delo ali pa se niso mogli prilagoditi tamkajšnjim razmeram, ki niso prikladne za naše ljudi. Iz pisma smo izpustili samo nekatere pripombe, ki se nanašajo na osebne zadeve med piscem in sorodniki, katerim je pisal. Pismo se glasi: Predragi! Končno sem se odločil, da Vam kaj napišem o tukajšnji1' ničnih razmerah. (Pismo je bilo poslano iz Sydneya). Pogosto brskam po knjigah in časopisih, toda misel se mi vedno vrača tja, kjer sem leta 1955 pustil svojo domačijo pred odhodom v Avstralijo. Res je, da si tu človek lahko marsikaj privošči s tu-kajšno plačo, gotovo več kakor pri Vas v Evropi. Pri vsem tem vedno mislim, da bi si toliko prihranil, da bi si lahko zgradil hišico z vrtom v domačih krajih, kjer sem se rodil. Tako bi si lahko ustvatil družino. Vem, da bi tam imel več sreče, toda za zdaj še nimam za to denarja, saj bi bilo treba najmanj tri milijone lir. Treba bo še potrpeti, nazadnje bo vendar prišel ta čas. Četudi imaš tukaj, kar hočeš, ostaneš vedno tujec in s tem sem že dovolj povedal, V zadnjem času je v Avstraliji vrh vsega zavladala še brezposelnost in je še ni konec. Samo v Sydneyu je zdaj okoli 35.000 ljudi brez dela in med temi bom prihodnji ponedeljek tudi jaz. Toda ker imam poklic, n pam, da Vam bom lahko v drugem pismu že pisal, da sem zopet našel delo. Oblasti pravijo, da bo te brezposelnosti konec, toda kdo ve, kaj bo pravzaprav. Marija dela še vedno tam; kajti tam je bolnišnica in ne tovarna. V bolnišnici morajo vedno streči in imajo seveda, vedno delo, kakor v pekarnah, kjer je treba vedno peči kruh, brez katerega ljudje ne morejo živeti. Naj še povem, da je za nove doseljence, ki še prihajajo, zelo slabo, ker ne najdejo dela; pravzaprav so bili tega vajeni že v Italiji. Pisec je ob koncu pisma svojim sorodnikom naročil, naj v njegovem imenu poravnajo naročnino za »Gospodarstvo«. TUDI TRGOVINE ZAPRTE OB SOBOTAH POPOLDNE? Pristojna obla-stva so odredila, da bodo v Genovi ob sobotah popoldne trgovine zaprte. S tem je bilo ugodeno zahtevi sindikalnih organizacij, ki težijo za tem, da bi se nedeljski odmor nameščenca in delavca podaljšal. Kakor znano, so na primer banke ob sobotah ves dan zaprte. Strokovne organizacije trgovcev se po drugih mestih upirajo genoveškemu primeru in pošiljajo oblastem proteste, češ da ni v interesu trgovine, da bi bili poslovni lokali ob sobotah popoldne zaprti. Tudi tržaške sindikalne organizacije si prizadevajo, da bi trgovci enkrat v tednu popoldne zaprli trgovine. fodoini *! ^A SVETU PREVLADUJEJO ŽENSKE / Po demografskem letopisu Organiza-jf c'je združenih narodov se je prebival-t? *tvo sveta v zadnjih 40 letih pomno-fli % za 1 milijardo in znaša zdaj oboje ' 3 milijarde; samo v zadnjih 10 letih [o (§[ooeiuji iastnag.a oo^ila Iskren prijatelj me je v Trstu bolj kot planinec in vnet Slovenec, kot zdravnik skoraj ozmerjal: »Kaj pa misliš, koliko le boš še taval po tej božji zemlji? Zakaj si vendar ne nabaviš vozila, da bi si lahko še ogledal toliko prelepih kotičkov slovenske zemlje, preden te ne pokosi smrt s svojo koso.« Verjetno je to povedal še bolj grobo, vendar vsekakor iskreno. Sam ima luksuzno SIMCO ali podobno znamko, zanj očitno ne igra finančno vprašanje nobene vloge in si ne more misliti, da bi bilo pri meni lahko drugače. Sicer sem prav te dni sam preizkusil, da danes tudi brez lastnega vozila lahko v kratkem času prepotuješ skoraj polovico Slovenije, le kotičke moraš pustiti ob strani, ker se avtobusi ne prerinejo do njih. Ne bi vam mogel navesti količkaj važne ceste v Sloveniji, po katerih ne bi danes že drveli avtobusi s potniki in turisti, in tudi ne mesteca ali večjega trga, ki ne bi imel že lastnega avtobusnega ali kakršnega koli prevozniškega podjetja. In potovalni uradi in agencije? Koliko jih je že! V Radovljici sem prvič odkril »Izletnika« — na novi zelo okusno urejeni avtobusni postaji — nekaj dni nato tudi na Tartinijevem trgu v Piranu. Letošnja sezona je tudi prinesla potovalni urad »Jadranturist«, ki je baje nastal iz Sap-turist-biroja. Kompas, naslednik Putnika - Slovenija, ki skrbi zlasti za zveze s tujino, vam je že tako znan, da vam ga ni treba omenjati posebej. Ne morem pa zatajiti svoje svete jeze nad njegovo agencijo na Bledu, ki je pozabila pod avtobusni vozni red na steni zapisati, da avtobusi ne odhajajo več od vogla pri agenciji, temveč z Jelovice. Tako sem zamudil zadnji avtobus z Bleda do Radovljice in moral plačati 700 dinarjev za taksi. Priznam sicer rad, da cena za 14-kilome-metersko vožnjo ni bila pretirana. Rad bi vam nekaj \'eč napisal o svetem miru okoli hotela »Zlatorog« ob koncu Bohinjskega jezera, ki ga začutiš kot balzam okoli svoje duše, ako se pripelješ iz mondenskega vrveža na Bledu. Toda o tem božanskem miru bi moral pisati prav od tam. Kako dolgo bo trajala ta tišina ob jezeru sredi slovenskih planin, ne vem, ko pa je bil prav v »Zlatorogu« tiste dni socialnopolitični seminar učenjakov kar z Teksasa ! V naš avtobus sta stopili pri »Zlatorogu« dve Rimljanki, da bi se odpeljali do hotela »Pod voglom«, kjer se je nastanila skupina 30 Italijanov; njihovo letovanje, je organiziral ENAL (ustanova za socialno pomoč delavcem). Vse je menda stalo 3000 dinarjev za osebo na dan. Sodeč po avtomobilskih tablah (Roma, BL, TO, TS, TV itd) je moralo biti tedaj še mnogo Italijanov na Bledu .Na stezi, ki se vzpenja proti muzeju na Gradu, me je ustavila plavolasa Američanka: »Je, to pot na Grad?« Slovenska imena je nekam lahko izgovarjala, z ženo sva takoj opazila, da očitno zna kakšen slovanski jezik. V resnici se je izkazalo, da je bila Rusinja iz Amerike. Stanovala je v hote- lu »Toplice«. »Tam mora biti penzion precej drag?« — »Zame, ki imam dolarje, ne«, je odgovorila; 5.800 dinarjev s kopalnico vred.« Tiste dni je bil hotel popolnoma zaseden. Zelo se je zanimala za zgddovino Blejskega gradu, vendar ji ni šlo v glavo, kakšno zvezo so imeli briksenski škofje z Bledom. V prikupni kavarni »Park hotela« si tudi sodelavec »Gosopdarstva« lahko privošči jogurt; dober je in razmeroma poceni. Radovljica me je presenetila. Poznal sem jo že iz predvojnih časov kot bogato; tu je bil sedež okraja in tudi turizem ji je prinašal lepe dohodke. Kakšna je šele danes! Poglejte samo nešteto kolibrijev (Tomosovih motornih koles) pred krasno novo kinodvorano. Nove stanovanjske hiše, asfaltirane u-lice, cvetoči vrtovi pred hišami in vilami, povsod snaga. Otroci pozdravijo tujca, medtem ko se,m v mestecu na slovenski obali opazil otroke, ko so tujcu iz nagajivosti vlekli kopalno blazino s stola. Kakšna razlika v vzgoji! V Radovljici, kakor drugod na Gorenjskem sploh, je bilo mnogo Srbov, ki so se porazgubili po hotelih, zasebnih hišah in Šlanderjevem počitniškem domu za sindikaliste, ki je pravzaprav postal njihov dom; tako radi se tja vračajo. Iz njihovih pogovorov kaj pogosto ču-ješ pripombe: Glejte kakšna snaga, glejte cvetje okoli hiš; vidiš otroke, kako pridno delajo in pomagajo staršem ... L. B. (Konec prihodnjič) Multura in življenje Križev pot samouprave Doline Aosta Italijanska ustava je priznala Dolini Aosta, kjer prebiva mnogo Francozov, deželno avtonomijo. Ta avtonomija ni samo .politična, temveč je tudi gospodarske narave. Poseben statut zagotavlja s svojimi določbami deželi gospodarsko avtonomijo. Člen 14 tega statuta celo določa, da je ozemlje Doline Aosta izven italijanskega carinskega pasu in da predstavlja prosto cono. Ta člen je bil potrjen tudi z zakonom z dne 26. februarja 1948. Dejansko ta določba, ki priznava Dolini Aosta položaj proste cone, ni bila izvedena. Šele zdaj je končno vsa zadeva prišla pred italijanski parlament v obliki zakonskega osnutka. Poročilo vlade k osnutku vsebuje nekatere zanimive podatke o tem vprašanju. Očitna je v njem težnja rimske vlade, da se gospodarska avtonomija, to je prosta cona čimbolj zoži. Poročilo namreč pravi, da prinaša prosta cona gospodarske ovire in s tem tudi škodo sami Dolini Aosti; gospodarske vezi z ostalimi predeli Italije bi utegnile popustiti, a poleg tega bi se razvilo tihotapstvo. Omenjeni zakon iz leta 1945 je bil s poznejšimi zakoni (3. avg. 1949 in 5. maja 1956) izpremenjen v smislu, da se ugodnosti proste cone omejijo. Začasno,to je dokler bi se vprašanje proste, cone ne uredilo dokonč no, je rimska vlada priznala prebivalcem Doline Aosta nekatere ugodnosti pri nabavi življenjskih potrebščin. Določena količina sladkorja, čokolade, likerjev in bencina je bila oproščena vseh davkov (tudi davka na promet — IGE). Izračunali so, da so s tem prebivalci prihranili okoli 2 milijardi lir na leto. Ministrsko poročilo pravi, da zaradi teh ugodnosti ni prebivalstvo Doline Aosta posebno pritiskalo, da bi končno prišlo do uzakonitve proste cone. če računamo, da šteje prebivalstvo 100.000 ljudi, je vsak prebivalec prihranil letno okoli 20.000 ljr. Leta 1955 je deželni odbor Doline, Aosta ustanovil posebno komisijo, ki je proučevala vprašanje proste cone do avgusta 1956. Decembra 1957 je bil osnutek predložen parlamentu; ker je bil ta razpuščen, je leta 1959 senator Chabod predložil osnutek senatu. Vlada je ta osnutek popravila; gre za oprostitev od raznih davkov. Vlada pa je proti temu, da bi ne bili obdavčeni predmeti državnega monopola, le glede tobaka je bila pripravljena na nekatere koncesije. Vse ugodnosti, na katere bi vlada pristala, bi zdaj predstavljale letno sa-Imo 451 milijonov prihranka, to je 4500 Ilir na osebo. Prosta cona bi torej prinesla Dolini Aosta 451 milijonov dobička. V gospodarskih in političnih krogih Doline Aosta se vprašujejo, ali bi bilo po vsem tem sploh vredno, da se prosto cono ustanovi in s tem zamotajo gospodarski odnosi med deželo in državo, pa tudi med domačimi podjetji in finančnimi organi, ki bi gotovo strože nadzirali poslovno življenje. Zato se deželni odbor ni sprijaznil z zakonskim osnutkom rimske zahteve. Tudi monopolni -predmeti naj bi bili prosti davka. Prav tako naj bi se ne obdavčila potrošnja plina in električne energije; ustanovila naj bi se kompenzacijska zbornica, ki naj bi preskrbela deželi potrebno tujo valuto, in sicer od izvoza iz Doline Aosta v tujino, od denarnih pošiljk izseljencev in turizma. Vse te svoje predloge je deželni svet sprejel soglasno. Proučiti jih bo seveda morala zopet rimska vlada in tako se bo vsa zadeva zopet zavlekla. IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllUlllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll, miiiiiiiiiiii Glas iz občinstva Obrabljen avtobus še vozi Z avtobusom podjetja SAT sem še v zadnjem času večkrat peljala z Opčin v Sesljan na kopanje. Skoraj vedno je bil avtobus poln; po večini smo bile matere z otroki. Med potjo so se potniki večkrat hudo prestrašili, ko se je avtobus nenadoma začel tresti, gugati ter se loviti, kakor da ni ma ravnotežja. Prepričane smo bile, da z njim ni nekaj v redu. V resnici je šofer skušal ohraniti vozilo v svoji oblasti ter je manevriral s krmilom zdaj na levo, zdaj na desno. Tisti dan smo prišli nazaj na Opčine z veliko zamudo, ker je šofer iz previdnosti vozil izredno počasi. Vsem je bilo jasno, da je bilo vozilo obrabljeno. Zato sem se toliko bolj začudila, ko sem se čez teden dni morala zopet peljati z istim starim avtobusom. In res zopet se je ponovil dogodek kot prvič. Med potjo nas je pošteno treslo in šofer je komaj obvladal avtobus. Toda niti to ni bilo zadostno svarilo odgovornim, naslednjega dne sem namreč doživela isto s tem avtobusom. Doslej je šlo vse brez nesreče. Kaj pa v bodoče? Zakaj podjetje ne menja avtobusa? V. B. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI Naš list je nenehoma sledil delu Slovenskega gledališča v Trstu in o njem poročal svojim čitateljem. Zato je razumljivo, da smo se tudi letos začeli zanimati za njegove načrte za prihodnjo sezono. Stopil sem do režiserja Rustje in ga prosil za ^razgovor. Prijazno me je sprejel in mi razložil okvirni program za prihodnjo sezono, o katerem pa je poudaril, da ga bodo verjetno izvedli. SHAKESPEARE: »HAMLET« Začetna predstava bo 14. oktobra -v Avditoriju s klasičnim Shakespearovim Hamletom, ki nam ga bo posredoval Starešinič, režiral pa Babič. Vaje za to zahtevno delo so se že začele. Potrebno je veliko komparzerije. še nekaj o zasedbi in scenski zamisli. Kraljica bo Sardočeva, kralj pa Lukeš. Sceno bo kot gost pripravil Rijavec. Delo naj na odru učinkuje zares mogočno. Scena je zato zamišljena brez zaves; učinkovala bo s posebnimi v les grajenimi elementi, ki bodo ponazarjali s svojim zlate-čim bleskom blesk elizabetinskega dvora. Pod bo pokrit s temnim linolejem, da simbolično poda nasprotje z mračnostjo dvomih nakan in spletkarij. Delo je bilo prvotno zamišljeno za izvedbo na prostem. Že . dosti let je bilo v načrtu kakor Celjski grofje in Primorske zdrahe. Finančne težave so izvedbo na prostem zavrie, čeprav bo tudi izvedba v okviru Avditorija precej stala. TAVČAR: »ZEH PRED SMRTJO« Druga predstava je rezervirana za slovensko izvirno novost. V poštev prihaja Tavčarjevo delo Zeh pred smrtjo, ki je bilo že v lanski sezoni objavljeno v gledališkem almanahu in o katerem -smo v našem listu že obširno poročali. Rustja mi je povedal, da Tavčar tega dela nima več za novega, ker mu že dalj časa leži v predalu; zato pa pripravlja novo. Utegne se torej zgoditi, da nas bo Tavčar res presenetil s popolnoma novo dramo. Njena tematika še ni znana. Ugibala sva o možnostih zanjo in se strinjala, da nam bo Tavčar verjetno spet dal nekaj splošnega, abstrahiranega glede tipičnega slovenskega okolja, ker je, že s Pekel je vendar pekel (to delo je doseglo doslej že lepo število uprizoritev izven našega Slovenskega gledališča) in Zehom pred smrtjo pokazal, da tudi našega človeka gnetejo isti splošni problemi kot italijanskega soseda. Delo bo na sporedu v prvi polovici novembra, utegne pa se zgoditi, da bo odloženo na januar, če bo Babič pripravljen režirati poleg Hamleta še drugo delo. Lahko dodam, da mi je Tavčar izjavil, da nima dovolje časa, da bi pripravil popolnoma novo delo in da prihaja zato v poštev njegov Zeh pred smrtjo. LONGO: »SQUASSAMONDO« V prvi polovici decembra' bo prišla na račun naša mladina. Režiser Lukeš pripravlja mladinsko igro hrupne narave, ki jo je avtor Giuseppe Longo krstil Squassamondo. Z Rustjo nisva pašla primernega slovenskega prevoda zanj. Naši čitatelji nama lahko pri tem pomagajo. Belec, ki se mu letalo pokvari nad Afriko, zaide med črne malikovalce: to je začetek njegove dogodivščine, ki nas uvaja v popolnoma (pravzaprav ne več popolnoma!) tuje okolje. Izvedbo bodo karakterizirali tamtamski črnski baleti. GREEN: »USLUŽNI LJUBIMEC« Kot četrto delo (ali pa drugo, če bo režiral Babič) bo na sporedu komedija Grahama Greena »Uslužni ljubimec« (»The complaisant lover«), ki jo prevaja Mira Sardočeva. Morda bo delo režiral Jože Babič ali pa kot gost Branko Gombač, ki nam je ostal v lepem spominu z mojstrsko režijo Ane Frank. Uslužni ljubimec je komedija, ki jo preveva lahka ironija s svojskim čudnim angleškim humorjem, ki skoraj prehaja v satiro. Mož ve, da ga žena vara, ampak vse žrtvuje, tudi moški ponos, ker je zanj bistveno, da ostane njegova žena; zato jo celo vzpodbuja, naj gre sama na počitnice, ker ga njeni flirti ne zanimajo. CANKAR: »POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI« Slovensko gledališče v Trstu je navezalo stike s prireditelji beneškega gledališkega festivala. Drugo leto bo nanj povabljeno. Zato je poiskalo slovensko reprezentativno delo in izbralo Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski kljub njegovi časovni odmaknjenosti. K Cankarju so se radi vrnili, ker je on še vedno mojstrski glasnik slovenske odrske umetnosti. Ljubljanska drama je pred leti nastopila v pariškem gledališču Sarah Beruhard s »Hlapci«. Francoska kritika je dramo ocenila za preživelo zaradi prikazovanja borbe med klerikalci in liberalci. Hlapce v Ježevem in Damanijevem prevodu so zdaj ponudili Malemu teatru v Milanu. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je bolj moderno. Delo sem pri nas videl že pred mnogimi leti. Celo za ljubljanske, razmere je bila tedanja Babičeva režijska zamisel drzna! Babič si je pa nov režijski prijem še bolj drzno zamislil, zato bo tudi druga izdaja Pohujšanja v dolini Šentflorjanski svojska novost v prihodnjem gledališkem sporedu Slovenskega gledališča v Trstu. FO’: »GLI ARCANGELI NON GIUOCANO AL FLIPPER« Novi spored ima na šestem mestu Daria Foa s sodobnim delom »Gli ar-cangeli non giuocano al flipper«. To delo so v italijanskem izvirniku predvajali v Trstu pred dvema sezonama. Kot igralec je nastopal sam Dario Fd s partnerko Franko Rame. Glede režije so že navezani stiki z Antonom Martijem, ki se je doslej izkazal kot televizijski režiser na Reki. Poleg tega so na sporedu letošnje sezone še Singe: »Potepuh z Zahoda«, Golia: »Jurček«, Christie: »Past za miši« in Achard: »Jean de la Lune«. O vseh teh delih in nadaljnjih načrtih Slovenskega gledališča kaj več prihodnjič. Janko Jež PEČARIČ RAZSTAVLJA V PORTOROŽU V Ljudskem domu v Portorožu razstavlja domači slikar Herman Pečarič 30 svojih del: olj, akvarelov, gvašev in grafik. Razstava ostane odprta do 12. septembra. Poleg domačinov se za razstavljena dela še posebno zanimajo tudi tujci. Pečarič se je lotil slikarstva pravzaprav šele po drugi svetovni vojni ter je leta 1949 dovršil Akademijo likovne, umetnosti v Beogradu. Živi v Piranu. Vsa njegova dela kažejo, kako je zrastel s svojo zemljo, morjem in človekom, ki se tod bori za obstanek. Pečarič doslej še ni razstavljal v tujini, pač pa po raznih kulturnih središčih Jugoslavije. Zdaj se pripravlja na večjo razstavo v Ljubljani. Med razstavljenimi deli jih je nekako polovica novejšega datuma. Z grafiko se je pričel baviti pred tremi leti, z litografijo pa šele v zadnjem času. Njegova dela sicer kažejo, da še ni našel dovolj trdne poti v svoji umetnosti, vendar odseva z njih nenavadna toplina, ki privabi, gledalca. NEMŠKO MNENJE O BENEŠKEM FILMSKEM FESTIVALU V daljšem poročilu iz Benetk ugotavlja Stuttgarter Zeitung, da je beneški filmski festival mnogo zgubil na svojem pomenu kot mednarodna kulturna prireditev. Festival je obiskal tudi Vladislav Gomulka, glavni tajnik centralnega komiteja poljske delavske stranke, ki je bil v istem času na oddihu v Italiji. Zguba za tržaški sejem Zakaj je pravzaprav odstopil inž. E. Sospisio, predsednik upravnega sveta tržaškega velesejma, ni bilo še do danes javnosti uradno sporočeno. Zato krožijo po mestu v tem pogledu razna ugibanja in domneve. Govorijo, da je bil njegov odstop sklenjen že med zadnjim velesejmom, in sicer med obiskom predsednika vlade Fanfanija, ki je prisostvoval odprtju sejma. Povod h koraku inž. So-spisija naj bi dale nekatere njegove neodobravane poteze ali prej pomanjkljivosti bolj hierarhično -— etiketne narave. Gotovo se bomo najbolj približali resničnemu vzroku, ako primerjamo osebnosti starega in novega predsednika. Inž. Sospisio je po poklicu industrijec in kot takšen neodvisen od uradne " birokracije. Ta njegova neodvisnost se je odražala tudi pri njegovih javnih nastopih in tudi dajala njegovi borbi za koristi tržaškega velesejma večji polet in tudi večjo vztrajnost, ko je bilo treba braniti te koristi nasproti osrednjim oblastvom. Novi predsednik je bil poklican iz uradniških krogov; zato pričakujejo od njega, da se bo laže prilagodil uradni gospodarski politiki. Pri tej priložnosti je treba ugotoviti, da je bil inž. Sospisio med prvimi tržaškimi poslovnimi ljudmi na odgovornih mestih, ki je sprevidel, da je treba iskati poživitev tržaškega gospodarstva v njegovem naravnem zaledju ter si je ustrezno temu spoznanju pogumno in vztrajno nn-zadeval, da ohrani za tržaški velesejem dva glavna klienta —• Jugos'avi-jo in Avstrijo. Prav ta njegova prizadevanja niso bila vselej pogodu tistim ljudem, ki iz političnih razlogov še danes nočejo videti tržaške gospodarske resničnosti. Vsekakor je velesejem z inž. Sospisijem zgubil svojega glavnega pobudnika, branilca in zagovornika. Za novega predsednika je bil imenovan kapitan G. Suttora, dosedanji ravnatelj tržaške podružnice genove-ške plovne družbe »Italia«, ki je že okoli 50 let prebil v pomorski službi. Mesto ravnatelja te družbe v Trstu je prevzel kap. Corrado Pinotti iz pokrajine Cremona, ki mu je 58 let. PRIZNANO MEDNARODNO avtoprevozniSko podjetje La goriziana BOBIZto - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - GOBICA prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRANS - TREST Sedeti a r. I. TRiesTE-TRST, v. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZV'A?,A: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode naj važne, j ših italijanskih industrij. Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03823 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OPČINE - Telefon 21-321 PRODAJA: krmile za živino semena pličeta kmetijske stroje se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 • PARK HOTEL - BLED • Največlj hotel na Bledu, s soddbndm konfortom Priznana domača in tar ja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progita-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom, in raznimi folklornimi In drugimi prireditvami1 GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL Cii" 81 1 €5 1) X KOPER Lestenci, svetilke, popotne opreme za kopalnice m m , po cenah, k! se ne dajo primerjati I Brandolin Via S* Maurlzio, 2 Grand Hotel Toplice ■ Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodne, kuhinja, odlična domača vina. Proste cone v Kopru in na Reki Milanski gospodarski list »11 Sole« poroča iz Beograda, da 'nameravajo jugoslovanske oblasti uvesti v Kopru in na Reki svobodna carinska področja. Tudi v Beogradu naj bi se ustanovilo svobodno carinsko področje ob rečnem pristanišču. Jugoslavija namerava s tem povečati uvoz, predelavo in tranzit sadja, agrumov, eksotičnega lesa, kave. popra, naravnih in umetnih vlaken, tobaka, kož, kakava, bombaža, semen oljaric, eteričnih olj, itd. AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Te^ 28-373 Prevzemamo vsakovrstna prereze zn tu In Inoznm-atrč. — Postrežba hitra. Cene ngodne TRŽNI PREGLED ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LODI. Cene veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevraču-nana, f.co hlev. Voli za zakol I. 350 do 380, II. 310-345, III. 250-295, debele krave za zakol I. 275-295, II. 220-230, III. 185-205, biki za zakol I. 345-385, II. 310 do 340, III. 290-305, junci in junice za zakol I. 345-375, II. 305-325, III. 250 do 300, neodstavljena teleta za zakol I. 810 do 940, II. 720-830, III. 600-680; voli za vprego 320-350.000 lir par, teleta do 1 leta stari 70-80.000 lir glava, krave 290 do 305.000, krave mlekarice 120-160.000, krave prvesnice 140-180.000, telice za rejo 30-80.000, biki za rejo 150.000-200.000 lir glava; konji za zakol I. 230-260, II. 195-235, žrebeta za zakol čez 6 mesecev stara 285-315, konji za vprego 150 do 170.000 lir glava, kobile 170-200.000, žrebeta čez 1 leto stara 130-140.000, odstavljena teleta 30-80.000 lir glava; neod-stavljeni prašiči do 15 kg težki 640-660, do 25 kg težki 600-620, svinje za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg 440465, 60 do 70 kg 400410, 80-100 kg 357-385, debeli prašiči 130-150 kg 352-354, 150-180 kg 350-358, čez 180 kg težki 355-359 lir za kilogram. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek ne-vračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 790-810, lombardsko maslo 730-740, domače maslo 740-750, emilijsko 720-730, iz sladke smetane 700-710; sir reggiano proizv. 1959 780-820, proizv. 1960 620-650, grana iz Lodija proizv. 1959 740-770, proizv. 1959-1960 720-740, proizv. 1960 610-630, proizv. 1960-61 580-600, grana svež (1-30 dni) 435440, 30-60 dni 455485, sbrinz svež 470480, postan 560-580, emmenthal svež 520-540, postan 580-600, originalen švicarski emmenthal 700-720, provolone svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390410, postan 440460, crescenza svež 280-300, postan 380-400, gorgonzola svež 285-290, postan 470-510, taleggio svež 320 do. 330, postan 430460, švicarski sirčki '(6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg. VINO MILAN. Cene veljajo za stop/stot, takojšnja izročitev, trošarina in prometni davek nevračunana. Rdeče piemontsko vino 10/11 stop. 480-540. 11/12 stop. 540-600, barbera superior 12/13 stop. 630-680, moškat 14-14.500 lir stot, Oltrepo pavese 10/11 stop. 500-550 lir stop/stot, moškat Oltrepo pavese 10.500 do 11.000 lir stot, mantovansko rdeče 9/10 stop. 450480, Valpolicella Bardoli-no 340-560, Soave belo 11 stop. 590-600, raboso 10/11 stop. 470-500, merlot 11-12 stop. 560-630, reggiano 10-11 stop. 500 do 520, rdeča filtrirana vina 11/12 stop. 7600-8000 lir stot, modensko vino 10/11 stop. 500-520, belo vino iz Romagne 9 do 10 stop. 450470, bel mošt 9-10 stop. 410420, toskanski glasični Chianti 12 do 13 stop. 360400 toskanska steklenica, navadna toskanska vina 9,5/10,5 stopinj 480-500 lir stop/stot, Aretino belo 9,5/10,5 stop. 490-510, belo vino iz Mark 10/11 stop. 470490, Barlettano extra 14 470-500, Sansevero belo 11/12 stop. 500 do 15 stop. 510-530, navadno 13/14 stop. do 510, Squinzano 13/14 stop. 450470, Martina Franca 11/12 stop. 500-510, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 9500 do 10.000 lir stot, iz Barlette 9000-9500 lir stot, Rionero Barile 12/13 stop. 650 do 700 lir stop/stot, Nicastro Sambiese 12 do 13 stop. 500-520, Milazzo Barcellona 12/13 stop. 520-550, Alcamo 13/14 stop. 440-450, mošt »Babo« 240-260, belo sar-dinjsko vino 12/13 stop. 480-500, rdeče 13/14 stop. 480-500, maršala 13.500 lir stot, vermut 200-230 lir steklenica. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000 lir stot, srednje vrste 19.500- 21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500-22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klejen 27.000 do 29.500, papir za registre srednje vrste 21.500- 23.500, finejši 25.500-27.000, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29-31.000, velina za kopije 42.000 do 44.000, risarski papir 49-52.500, pati-niran solex' 28-30.000, navaden bel per-gamin 40 g in več 23.500-25.000, extra 28.500- 30.000, srebrn papir 30 g 34.500 do 36.500. 40/60 g 31-32.000, velina za embalažo 20/22 g 25-26.500; navaden bel ali barvan kartončin 20-22.000, finejši 30-32.500, tipa Bristol 34.500-39.500, fin patiniran kartončin 37.500-39.500, navadna siva lepenka 8-9000, bela lepenka triplex navadna 13-14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500-19.500 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1960 v škatlah po 10 kg 140-145 lir kg, po 5 kg 145-150, po 1 kg 155-160, po Ya kg 165-175, v tubah po 200 g 1244 lir tuba. v tubah po 100 g (čiste teže) 30-31; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150-160 lir kg, po 5 kg 155-160, po 1 kg 160-165, po % kg 165-170, v tubah po 200 g (čista teža) 4648 lir tuba, po 100 g 32-33, olupljeni paradižniki po 3000 g 230-240 lir škatla, po 500 g 50-52, po 300 g 33-35 lir škatla. KRMA LODI. Cene- veljajo za stot, prometni davek nevračunan. Seno majskega reza 28003200, avgustovskega reza 2750 do 3050, seno tretjega reza 2200-2400, seno iz zdravilnih zelišč I. rez 2700 do 3000, II. rez 2100-2300, III. rez 2000 do 2200, koruzna slama 1550-1650 lir stot; koruzne pogače 38504250 lir kg, lanene pogače 6050-6450, ogrščične pogače 3000-3100, kokosove 4200-4400, moka iz zemeljskih lešnikov 3450-5700, kokosova moka 3800-3900, moka iz sončnic 2100 do 2900, lanena moka 4800-5000, iz sezama 5500-5700, iz soje 5800-5900 lir kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 13.8.61 25.8.61 5 9.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . . 189.3/s 198.3/4 197.7/s Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . 111.*/, 112.*/, !0B.‘/4 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . 31.— 31 - Cin (stot. dol. za funt) . 122.— 124 50 Svinec (stot. dol. za funt) . 10.80 10.80 Cink (stot. dol. za funt) . 11.50 11.30 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . 26,— 26 — 26.— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . 81.25 81.25 81.23 Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 35.05 35 13 35 30 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . 181.- 188.- 188,— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 36 23 35.50 35.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . 832.- 234.3/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . . . 925,— 864,— 982 - Cink (funt šter. za d. tono) . • - - 76.‘/s 74.3/a 75.3/8 Svinec (funt šter. za d. tono) . ■ • . Q4.6/s 65.'/,, 64.3/, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . . 736,— 736,— 736,- Italijani siti trg Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je dobro založen. Kupčije so dobre. V prometu je zlasti grozdje, dalje hruške, jabolka, breskve, paradižniki, razne vrste solat paprika, krompir in zelenjavo za zelenjavne juhe. Trg z žitaricami je tudi aktiven. Cene mehki pšenici težijo navzgor, medtem ko so cene trdi zmerne. Kupčije z rižem so bolj slabe, tako tudi kupčije z moko. Pri perutnini prevladuje ponudba in blago ne gre od rok: cene padajo. Trg z maslom je precej slab, kajti blago zaostaja; isto velja za mehke vrsta sira, medtem ko gre »grana« bolj r prodajo. Cene goveji živini za zakol se niso bistveno spremenile, cene živini za rejo pa se držijo bolj čvrsto. Pri prodaji prašičev ni posebnih sprememb in cene so zmerne. Povpraševanje po semenskem jedilnem olju kot po oljčnem je pre cejšnje, vendar se cene niso spremenile. Kupčije z vinom so zmerne, vina boljših vrst gredo bolj od rok in tudi cene se držijo čvrsto. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Lubenice 20-50, fige 30-60, jabolka različnih vrst 30-80, hruške 50 do 80, Wi!!iam extra 95-130, L 70-95, bele breskve e.xtra 120-180, I. 80-110, mer-kanlilne 40-90, rumene breskve extra 120-180, I. 80-120, merkantilne 40-80, limone I. 100-150. II. 50-90, amerikansko grozdje 70-90, moškat 120-180, »regina« extra 130-160, I. 100-130, jabolka Deli-cious I. 80-140, merkantilna 70-90; suh česen (neto) 150-250, jedilna pesa 40 do 70, bela čebula 3040, rdeča 40-60, dišeča zelišča (neto), 250400, svež fižol 50-100, fižol »boby« 100-160, kumarice 70-100, cikorija 70-130, endivija domačega pridelka 50-115, od drugod 140 do 180, melancane 30-70, krompir iz Bologne 24-38, paradižniki 30-00, zelena 40 do 80, domače bučice. 40-100, buče 30 do 60, huda paprika 70-150, domač peteršilj 50-120, domača čebula 3050, zelje 20-50 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 68006900, dobra merkantile 6550-6600, merkantile 6450-6500, dobra trda domača pšenica 8200-8300, Manitoba 8400-8500; moka tipa »00« 9400-11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8400-8500; navadna koruza 4300-4350, u-vožena koruza 43004325, domača rž 5500 do 5600, uvožena 3800-3900, uvožen ječmen 3800-3950, domač oves 3600 4700, u-vožen 39504000, uvoženo proso 3900 do 4000 lir za stot. Neoluščen riž arborio 9300-10.200, Carnaroli 8200-10.000, Ver-celli 8200-9800, R. B. 9600-10.100, Rizzot-to 8700-9500, P. Rossi 8500-9300, Mara-telli 7800-8300, Stirpe 136 7300-7600, Ar-dizzone 7200-7900, Balillone 6900-7100, o-riginalen 6600-7070; oluščen riž arborio 16.300-17.300, Vialone 15.500-17.000, Carnaroli 16.500-17.00, Vercelli 17-17.500, R. B. 16.300-16.600, Rizzotto 15.500-15.700, Maratelli 13.800-14.000, Stirpe 136 12.700 do 13.000, Ardizzone 12.800-13.200. Balillone 11.100-11.300; originalen 10.800 do 11.100, P. Rossi 13.800-14.100 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co že-lezniški voz Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: ricinus 13.700-14.000, koruza 5000 do 5300, riž 3100-3200. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.400 do 34.500, iz sončnic 34.700-35.000, iz koruze 32.300-32.500, iz soje 35.600-35.800, iz tropin 33-33.200, iz navadnega kokosa 19-19.500, iz industrijskega lanu 27.500 do 27 700, olje iz ricinusa za industrijo 36.500-37.500. Jedilno semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 39.200-39.500, iz rafinirane soje 36.700-37.000, iz sončnic 37.800-38.100, semensko jedilno olje I. 37.100-37.3300, navadno 36-36.500. Oljčno olje: lampante (4% oljčne kisline) 45 do 45.500, retificirano 50-50.500 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 800-850, živi domači piščanci I. 60-720, navadni živi piščanči 350-380, zaklani domači piščanci 850-900, zaklani piščanci i. 440-500, II. 370400, žive domače kokoši 600-650, žive uvožene kokoši 370 do 400, zaklane domače kokoši 800 do 900, uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-650, uvožene zmrznjene kokoši 400 do 570, žive pegatke 800-870, zaklane 950-1100. živi golobi I. 800-850, zaklani golobi I. 900-1000, II. 800-850, žive pure 600-620, zaklane 850-860, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 550-600, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 400-500, zaklane 500600, živi zajci 400450, zaklani s kožo 430510, brez kože 460570 lir kg. Sveža domača jajca L 3031,50, navadna domača jajca 28,50 do 29, uvožena ožigosana jajca I, 20,50 do 23,50, II. 18-20 Ur jajce. VALUTE V MILANU 25-8-61 5-961 Dinar (100) 75,00 65,00 Amer. dolar 619,50 619,50 Kanad. dolar 598,00 598,00 Francoski fr. 124,85 124,92 Švicarski fr. 143,70 143,70 Avstrijski šil. 23,98 23,99 Funt šter. pap. 1736,00 1430,70 Funt šter. zlat 6100,00 6200,00 Napoleon 5300,00 5325,00 Zlato (gram) 708,00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 5. septembra 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (100 nov. fr.) 86 Italija (100 lir) 0,692 Avstrija (100 šil.) 16,55 češkoslovaška (100 kr.) 18,00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,55 Švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (10C gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,125 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 7,00 Jugoslavija (100 din.) 0,525 Avstralija (1 av. funt) 9,52% Na londonski borzi se je. cin v zadnjem tednu povzpel do ravni, ki je ni dosegel že 10 let. Prekupčevalci zadržujejo blago, ker vse kaže, da se bo cena še dvignila zlasti v primeru, da Amerika ne začne z razprodajo strateških zalog. Cena bakra se še vedno dviga, razpoložljive zaloge se postopoma krčijo. Cena kavčuka je popustila. Med žitaricami je pšenica nekoliko nazadovala. Na trgu z vlakni je živahnost popustila, ker so se odtegnili ameriški in sovjetski kupci. To velja zlasti za volno, medtem ko je povpraševanje po bombažu še vedno živo. Sladkor je nekoliko popustil, medtem ko so ostale cene kave in kakava razmeroma čvrste. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 1. septembra nazadovala od 198 5/8 na 196% stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v septembru. Cena koruze je prav tako nazadovala, in sicer od 112% na 108 5/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Letos bodo Združene ameriške države izvozile. 675 milijonov bušlov pšenice novega pridelka (lani 650 milijonov). SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je cena kakava v tednu do L septembra napredovala od 19,65 na 20,15 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v septembru. Kava je v pogodbi »M« rahlo napredovala, in sicer od 40,25 na 40,50 stotinke dolarja za funt. Naraščanje cene spravljajo v zvezo s politično napetostjo v Braziliji. Cena sladkorja je popustila od 2,87 na 2,82 stotinke dol. za funt, proti izročitvi v septembru. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža napredovala od 35,15 na 35,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Pridelek bombaža v ZDA cenijo letos na 13,9 milijona bal, vendar je pridelek še izpostavljen morebitnim vremenskim neprilikam. Volna suint je v New Yorku nazadovala od 123,4 na 122,2 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B nazadovala od 102% na 100 penijev za funt proti izročitvi v septembru. V Roubaixu (Francija) je cena volne prav tako nazadovala, in sicer od 13,10 na 12,80 franka za kg. Juta Mili first je ostala v Londonu neizpreme-njena pri 145 funtih šterlingih za tono. KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RSS nazadovala od 257 7/8 - na 25 2/8 - 25 1/2 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena nazadovala od 30,50 na 30,15 stotinke dol. za funt, proti izročitvi v septembru. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je svetovna proizvodnja naravnega kavčuka dosegla 647.500 ton (lani v i-stem času 640.000 ton). V istem času so Američani in Angleži prodali iz strateških zalog okoli 6000 ton kavčuka. Svetovna potrošnja naravnega kavčuka je v omenjenem času dosegla 657.500 ion (690.000 ton v istem razdobju lani). Nasprotno pa se čedalje bolj širi potrošnja umetnega kavčuka. KOVINE Na londonskem trgu so zabeležili naslednje kotacije: baker 23314 (prejšnji teden 232) funtov šterlingov za tono (1016 kg); cin 994 (967); svinec 64 5/8 (65% ); cink 75 1/2 (74 7/8). V Ncw Yor-ku so bile cene naslednje: baker 31,33 (30,92) stotinke dolarja za funt, svinec 11 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (ne-izpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 28-2814 ; lito železo 67 dolarjev za tono, Buffalo 66, staro železo povprečen tečaj 38,15 (37,83), živo srebro 188-191 dol. za jeklenko po 76 funtov. KAVČUK Cena kavčuka se že dalj časa giblje precej neredno na najvažnejših tržiščih. V zadnjem času pa je opaziti rahlo napredovanje v cenah. V Singa-puru so bile v zadnjih letih kotacije naslednje (v Ožinskih dolarjih za funt): vrsta RSS št. 1 31/12 1958 94,125; 31/12 1959 se je dvignila na 113,62, nato je nazadovala na 110 (15/7 1960) in še bolj do konca leta 1960 (86,87 dol.). Letos je cena znašala 30/6 83,50 dol., 15/7 pa 85.87 dolarja. V Londonu je ista vrsta zabeležila naslednje kotacije: 31/12 1958 24.87 penija za funt (po 453 gramov), 31/12 1959 33,25; 15/7 1960 31,62; 30/6 1961 pa 25 penijev za funt proti takojšnji izročitvi. Cene kave nihajo Letošnja svetovna letina naj bi po zadnjih cenitvah vrgla 76,6 milijona vreč kave. Od tega naj bi bilo na razpolago za izvoz 61,8 milijona vreč. Lanska letina je dosegla 64,5 milijona vreč. Cena kave na svetovnih borzah v dolgih presledkih precej niha. Navajamo cene važnejših vrst kave v zadnjih letih. Cene na brazilski borzi (Santos) so izražene v kruzeirih za 10 kg, pri ameriških cenitvah pa so cene izraže-ne v stotinkah dolarja za funt (en funt je 453 gramov): Santos (Brazilija) Santos D 1958 1959 1960 1960 1961 31/12 31/12 15/7 31/12 15/7 436,00 520,00 566,90 608,00 694,00 Nevv York Santos 4 41,50 36,00 37,00 36,25 37,25 Pogodba »B« 57,68 35,30 36,11 36,06 37,12 Pogodba » M« 41,00 43,10 44,65 43,49 43,35 Cene v Trstu Tranzit kave čez Trst v Srednjo Evropo je zelo omejen. Razen majhnih količin, ki jih uvaža Avstrija, so ysi drugi trgi že davno odpovedali; tako tudi Jugoslavija, ki uvaža kavo neposredno iz dežel pridelovalk. Jugoslavija celo ponuja kavo Italiji, toda zaradi ureditve uvoza je ta prisiljena odklanjati ponudbe. Zasebni uvozniki ne prejemajo namreč uvoznih dovoljenj in vsako delovanje v tem smislu ostaja brez haska. Tržaški uvozniki bi lahko računali na nemški trg in na avstrijskega, toda konkurenca Hamburga je na področju kave nezadržna. Za Trst pride v poštev samo italijanski notranji trg. To velja sicer tudi za genovsko pristanišče, medtem ko ostala pristanišča skoraj nimajo opravka s kavo. Tradicija in specializacija Genove in Trsta kot uvozni in tranzitni pristanišči za kavo je ostala. Tudi kava iz brazilskega skladišča v Trstu gre samo v notranjost Italije. Objavljamo zadnje cene za ocarinjeno kavo, ki jo pošilja eno med največjimi tržaškimi podjetji po vsej Italiji f.co kupec (v lirah za kg): KAVA ROBUSTA. Kongo Robusta W2/A 1060, AP/2 Robusta 20-25% triage j 930, EK Special Robusta 1020, Slonokoščena obala Robusta m/m 6.35 1000, Java Robusta WIB Malangsarie 1200, Malabar Robusta cherry flats 1050, Kamerun Robusta Superior 980 lir. BRAZILSKA KAVA. Santos extra prime M.Ue Florita criv. 18 1350, Santos extra prime Alpha criv. 17 1330, Santos prime 'Anderson Clayton criv. 18 1260, > Santos prime Estella Perry criv. 17/18 1250, Santos Paulista good to large bean 1150, Santos I.B.C. - N.Y. 5/6 1030, Santos Paulistano criv. 17/18/19 1180, Victoria N.Y. 5 criv. 18/19 1180, in Per-nambuco Imperator criv. 18 1240 lir. SREDNJEAMERIŠKA KAVA. Portoriko oprana S. Carlos 1380, Kostarika oprana San Vincente 1420, Kostarika oprana Orlich-San Jose 1390, Kostarika oprana HTM 1480, Gvatemala oprana De Sola 1360, Gvatemala oprana Gua-xac supremo - strictly hard bean 1420, Kolumbia oprana Medellin Excelso 1350, S. Domingo oprana Barabona 1360, Jamaika oprana grana »A« 1330, Malabar Coorg Plantation »A« 1350, Ma-tagalpa oprana Verona 1350, S. Domingo naravna tipa Barabona 1290, S. Salvador naravna MILIA car. De Sola 1380, Honduras naravna Sula »A« 1260, Honduras naravna Coyote 1210, Haiti 5X Usine Manteque 1320, Malaja arabska Maragogype 1190, Ekvador extra superior Numun 1230 lir. AFRIŠKA-ARABSKA KAVA. Kenija oprana A/A finissimo 1400, Kenija o-prana grana A 1330, Tanganjika oprana KNCU grana A 1360, Tanganjika oprana A/B 1300, Moka Sanani car. Atha-nas Bros 1.340, Moka Harrar Longber-ry puro 1290, Moka Lekempti Longber-ry 1240 lir. Pričakujejo se pošiljke naslednjih vrst kave: AP/Robusta 50% triage (dospela 5/9) 890, Haiti 3X Wiener (dosp. 15/9) 1290, Haiti 5X Wiener (dosp. 25. 8.) 1320, Java Robusta Gunung Gumi-ter (dosp. 5/9) 1125, AP/Robusta 5/8% triage (dosp. 5/9) 980, Kongo Robusta 3/B Cafecongo (dosp. 15/9) 970, Madagaskar Kouillou superior (dosp. 25/9) 990, Bali Robusta 10-12% triage (dosp. 5/10) 980, Gvatemala iprana prime Ma-ragogype (dosp. 30/9) 1480, Haiti 5X Wiener (dosp. 10/12) 1295 in Haiti 5X Reinbold (feb. ’62) 1300 lir. V ceni je vključen 1% provizije za zastopnike. 6M KMEČKE ZVEZE Kmet je kralj Naš pisatelj Ivan Tavčar je v svoji noveli »Cvetje v jeseni« takole napisal: »Kmet je kralj. Ce ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov pač pa polne hleve in če ima še kopico zdravih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« Če bi danes naša kmečka mladina to čitala, bi se nemara hudo skremžila. Splošen pojav je, da se kmečka mladina za zemljo ne zanima več. Tako je tudi pri nas. Našo kmečko mladež je preveč zmamil in zgrabil duh modernega časa: tovarne, tehnika, motorji. To je neka vrsta neuravnovešene duševnosti, ki jo je izzvala današnja civilizacija z vsemi svojimi vabami, ki naivne mlade ljudi tako lahko zvabi v svoje mreže. Vsi drugi poklici so mladim ljudem več ali manj simpatični, samo kmečki ne. Mladina je vsekakor v veliki zmoti. Na žalost mladi ljudje svoje zemlje ne znajo ceniti in se sploh ne zavedajo, kaj jim zemlja v danih pogojih lahko nudi. Posledica je namreč ta, da kmečka posestva pri nas stalno propadajo. En tipičen primer. Pred prvo svetovno vojno je bilo samo v Nabrežini 26 parov volov. Danes noben kmet v vasi nima dva volovska repa; na nekaterih kmetijah imajo še po enega vola v hlevu. To , odmiranje kmečkih gospodarstev je za naše gospodarske in politične, razmere vsekakor negativen pojav. Ne glede na donosnost kmečkega gospodarjenja, o katerem so naši strokovnjaki po naših časopisih že veliko pisali, lahko ugotovimo, da človek, ki je. povezan z zemljo in ki z njo tesno živi,- je najbolj zdrav, telesno in duševno utrjen in odporen element. Kmečki stan tvori najbolj zdravo in nepokvarjeno plast vsake narodne skupnosti. Važno je to zlasti za nas, ki smo odtrgan, majhen drobec naroda, to je. manjšina, ki živi v mejah večinskega drugo-rodnega naroda. Kosmina Stanko Anglež - čebelar v Plavjah Kmetje, vrtnarji! za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, VIA MILANO 18 - TELEF. 35 1B9 katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGR1A WERKE Transmlria «1. d. IMPORT - EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO TRST - Sedež: ulica Cice.rone 8/II Telefon: 30-214 gleži nimajo posebno radi. Gospoda je prihajala na svojo kmetijo iz mesta pravzaprav samo ob nedeljah: stari Nemec s kočijo, mladi Anglež s kolesom. Ko se je Anglež pripeljal na Plavje s svojim kolesom, je zagledal na topolovi veji roj čebel; v bližnji gostilni je našel domačega fanta in z njim sta spravila roj v zabojček. Pripovedujejo, da je Anglež nagradil mladeniča s petimi kronami. Takrat je bil to lep denar. Vidite, je pripovedoval g. Eler, to je pravzaprav začetek našega čebelnjaka. Anglež si je na Plavjah tako uredil čebelnjak ter se v prostem času zabaval s čebelami; sam je tudi zbijal panje zanje. Čebelarsko orodje si je nabavil kar iz Londona, na njem je stalo »Made in England«. Naposled je stari Nemec Raman prodal kmetijo in pri tem izrazil željo, da bi se čebelnjak, ki ga je uredil njegov zet, ohranil. čebele sta kupila družini Eler in Hrovatin iz Badihe nad Plavjami. Naši predniki so si uredili vzoren čebelnjak s 120 družinami čebel. Vsako leto so prodali do 70 kg medu. Naše družine so se pričele množiti in delili; to je bila tudi usoda čebel. Moj rajni oče si je sezidal hišo na tem mestu ter se leta 1920 iz Badihe preselil na Beloglav. S seboj je pripeljal tudi svoj delež v čebelah in jaz nadaljujem delo svojega rajnega očeta. Vidite, to je zgodba Elerjevega čebelnjaka, kakor nam jo je sam opisal. Mislim, da bo zanimala vse bralce »Gospodarstva«, zato sem si jo tudi zapisal. S. N. neKaterm vmograum je začeto ustji*-, že rumeneti, sicer je suho vreme ugoJ/J* no vplivalo na kakovost grozdja ter po” množilo sladkor. MNOGO VINA NA FRANCOSKE« I V Franciji pričakujejo razmeroma do bro vinsko letino in cenijo letošnji pri delek na 46 milijonov litrov. Letina bi srednja; spomladansko mrzlo vreme j'V tudi tam napravilo veliko škodo. GroZ; n dje bo imelo mnogo sladkorja, ker bilo’ vreme v zadnjem času suho. Tl -ecj gatev se prične na Francoskem okol s^. 25. septembra. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt:.«i[|lllllllllllllllllllllllllllllllil I Lepota ne počiva ponoč oln iki tčr Na Garje pri psih Nekaj sto metrov naprej od Oreha sc od ceste proti Kopru odcepi pot za Plavje, in sicer prav ob vzhodu v opekarno. Cesta se polagoma vzpenja v breg in ppav kmalu si na Beloglavu. Nekaj hiš naprej je dvolastniški »blok« Oreh-Plavje, sicer ne pojdemo čez mejo, pa se ustavimo na Beloglavu pri številki 106, kjer ima domačin Eler Vladimir vzorno urejeno domačijo. Da je ta domačija res vzorno urejena opaziš na prvi pogled: vzoren hlev z lepo živino, silos, klet, opremljena z vsem sodobnim kletarskim orodjem, garaža s poltovornikom, freza, kosilnica itd.; tudi kumik je sodobno urejen. Na vrtu zagledaš zidan čebelnjak. Prav do tega smo se pravzaprav namenili, čebelnjakov na deželi nimamo na žalost mnogo, zato nas je ta toliko bolj zanimal. Že zunanjost čebelnjaka govori o skrbnem čebelarju. Na vsakem panju opaziš datume, ki ti povedo, kdaj so bile čebele vložene, kdaj je roj zapustil panj in podobno. To so Žniderši-čevi panji. Eden je celo izpred prve svetovne vojne; naročil ga je Vladimirjev oče v Ljubljani. Povprašali smo ga, kako je letos s čebelarstvom. Navadno odpelje čebele v suhih letinah na pašo v Bazovico. Letos ni bilo to potrebno, ker je bilo leto mokro. Paše je bilo dovolj doma. Pravijo, da je letos v Furlaniji zaradi mokrega vremena slaba paša za čebele. G. Eler nam je še povedal, da prodaja svoj med na trgu pri Stari mitnici (Bariera) v Trstu; kmetijsko nad-zorništvo v Trstu mu je namreč izposlovalo pri pristojnih oblasteh dovoljenje za prodajo. Med lahko prodaja dvr do tri dni, dokler proda ves svoj pri delek. Elerjev čebelnjak ima pravzaprav ži svojo zgodovino. Še v avstrijskih ča sih je imel na Plavjah svojo »kortino« Nemec Raman, ki je bil po poklicu trgovec. Nepričakovano je dobil za zeta Angleža, in sicer uradnika angleškega pomorskega kabla. Nič čudnega, če nista bila tast in zet posebna prijatelja, če pomislimo, da se Nemci in An- Garje so pri psih zelo pogost pojav. Navadno se prvi bolezenski znak pojavi na nosu; od tam se bolezen razširi okrog oči, ušes, na prsi, na potrebuš-je in drugod po telesu. Na koži opazimo tu pa tam rdeče kroge, ki so jih povzročili srbci. Rdeči krogi se pokrijejo z mehurčki, ki se naknadno raz-tržejo in spremenijo v gnojne ranice. Polagoma se te pokrijejo z luskami, ki so podobne na debelo zmleti koruzi. Ko luske zginejo, se vneti deli kože pokrijejo s sivo rumenimi krastami. Dlaka, ki še štrli iz krast, polagoma izpade pa tudi kraste zginejo in ranice se nekako zacelijo. Telo pa ostane posejano s številnimi plešastimi madeži. Ves čas poteka bolezni preganja psa huda srbečica, zaradi katere se pes grize in čeblja. Če psu kmalu ne pomagamo z zdravljenjem, bo v kratkem času shujšal. Zlasti mladi psi se garij pogostokrat nalezejo od mačk. Take garje pa imajo bolj mil potek. Tudi notranjemu vnetju ušes se kaj rade pridružijo garje, ki povzročajo pri psu veliko vznemirjenje in tudi bolečine. Bolečine so običajno hujše kot tiste, ki jih povzroča navadno otitis. Oboleli pes se meče po tleh, udarja z glavo ob zid itd. Da so se navadnemu vnetju ušes pridružile tudi garje, bomo spoznali z opazovanjem bolnega notranjega dela učes, kjer bomo opazili srbce, ki se nam bodo predstavili v obliki belosivih pikic. Carjeve pse bomo ostrigli v celoti ali vsaj na bolnih mestih. Kraste bomo omehčali z milnico, in jih pozneje odstranili s krtačo in mlačno vodo. Nato jih namažemo s posebnimi mazili. Vse to lahko izvršimo sami, vendar po navodilih, ki nam jih bo dal veterinar od primera do primera. dr. D. R. Ameriški poslovni ljudje in v prvlcd vrsti seveda Američanke, so postali po R° zorni na lepotni salon Larry Mathevv: - z v New Yorku,,ki je te dni prvič ostajal odprt vso noč. V resnici je imel ve*1 ji čas, torej tudi ponoči, dovolj obiska ihti valk, ki so bile podnevi preveč zapo,vr slene, da bi se šle počesat do večera K Mathews ima 22 lepotnih salonov v 1* velikih ameriških mestih, toda prvi p06la skus, da bi bil namreč njegov saloni) odprt tudi ponoči, je napravil v Nev0, Yorku. Doslej so bili njegovi lokali odwi prti samo do polnoči. Surovi dohodk arr njegovih salonov so lani znašali 4,5 dd. milijona dolarjev. 1 j Na pobudo Mathcvvsa je postal pozo- Ra ren Jerry Finkelstein, predsednik drui" '■ 1 be All-State Properties Inc., to je druž' ■ I be, ki gradi stanovanjske hiše in pre Ki daja posamezna stanovanja. Pogodil sv,Jdi je z Mathewsom ter od njega kupil za !tlj 500.000 dolarjev njegove, lepotne delat'č j niče. Finkelstein je takoj napovedal, da 'h bo vložil v Mathewsove lepotne salona ti 1 milijon dolarjev. Odprl bo nove le"lai potne salone po vsej državi, ki naj jitre! bo 400, in poleg tega 100 brivnic. Mat' 'o. hews je imel tudi brivnice. V samen1 j-New Yorku bo odprl brivnico, ki b6 odprta vso noč. Da bi .privabili čim ve6 *k klientov, bo postavil enotno ceno 12 de larjev (7.440 lir), in sicer za striženj6 K las, britje in barvanje las. Prišel j6 ; namreč na misel, da je treba klient6 i8 zadržati čim delj časa v brivnici, d6 1,0 bo ta polagoma dobil vtis, da se v l,e brivnici odpočije. Sam Mathews n1 č imel denarja, da bi izvršil velike ni1" k črte, pač pa je priznal, da je Finkel' °1 slein res iznajdljiv. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v aeatru mesta) - Tel’ 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in te pla tekoča voda. centralna kurjave telefon v sobah. Dvigalo. Ceue od 79* lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 • Tele/on 20-4^ do 46. — Priporočamo obiskovalce^ svoje obrate: kavarno, restavracij6 in bar. - UBARNA IN ZLATARNA — iHiholj Haial - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike MNOGO VINA ŠE V KLETEH Na srednjem Vipavskem je od lanske letine ostalo še mnogo vina v kleteh. Kmalu po trgatvi se je. kupčija z vinom ugodno razvila, toda pozneje je nastal dolg zastoj. Zadnje mesece se prodaja nekoliko poživlja, toda še danes je precej vina lanskega pridelka neprodanega. Cena se suka med 100 in 120 dinarji za liter in je razmeroma ugodna. Letos bo na Vipavskem malo vina. Kakor znano, je spomladansko deževje in mrzlo vreme hudo pokvarilo zarod. V močnih legah bo še manj pridelka kakor drugod. Podobno se glasijo poročila iz Brd; isto velja tudi glede letošnjega pridelka terana. .VISTfi' T88T, Ul. Carducc! 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šesti/, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. BLAGODEJEN DEŽ V sredo se je na Tržaškem v jutranjih urah vlila močna ploha dežja, ki je prišla res ob pravem času. Tudi drugod v naših krajih je deževalo. Suša se je že, pričela močno čutiti še posebno v krajih, kjer navadno piha veter. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — URBDNl' ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa tel. 38-933. — CENA: posamezna St* vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20/ NAROČNINA: letna 850 lir, polietn6 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda1" stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letn9 700 din, polletna 350 din; za ost«*6 inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča 56 pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI' JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/'1 tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENL OGLASOV: za vsak m/m višine v 5>" rini enega stolpca 50 lir. — Odgovof' ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zalo* nik: Založba »Gospodarstva«. — Tl' skama »Graphis« v Trstu. fvorihotel POKL3UKA (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom « Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! IMPEXPORT UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, UL Cicerone 8 T e 1 e L 38-136 - 37-725 UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT .IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA, TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Oddelek za kolonialno blago Ul. del Besce 20 - Tel. 50010 Telegr.: Iropezport - Trieite POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN SORIŠKEM SPORAZUM« SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE lOBILI MADALOiiO Ua