nosti, ko se Posočje in Benečija v kulturnem življenju in ustvarjanju vse bolj prepletata in povezujeta. Pogled vseh nas pa je uprt v bodočnost, ki se nam odpira in je polna izzivov a tudi pozitivnih možnosti. Za uvod v proslavo, ki so jo priredili Posoške ob- Na proslavi so sodelovali tudi mladi Benečani \/ C30F^Ellv'J._Jirv'1 T F '* 1943* 2003 Četrtek, 16. oktobra 2003 ———-— Aktualno = Velika retrospektivna razstava v palači Attems Zoran Mušič na ogled v Gorici Večer posvečen mladi slovenski poeziji v Rimu V petek 17. oktobra v samem središču glavnega mesta Svečanost v Kobaridu s pogledom v bodočnost Na sedežu združenja “Casa delle Letterature” na Trgu dell’Orologio v samem središču Rima se bo v petek, 17. oktobra ob 18. uri odvijal pomemben literarni večer. Na njem bodo nastopili slovenski pesniki Peter Semolič, Taja Kramberger in Matjaž Pikalo, predstavniki mlajše slovenske poezije, ki so sicer v italijanskih krogih že poznani, saj so njihove pesmi izšle v antologiji, ki si jo je omislil in jo oblikoval Michele Obit z uvodnim esejem slovenista Mirana Košute. Večer je vključen v pomemben pesniški festival Romapoesia 2003 pod okriljem Odborniš-tva za kulturo Občine Rim v sklopu prireditev za promocijo slovenske kulture v okviru pobud italijanskega semestra Evropske unije. Srečanje prirejata veleposla- s prve strani “Kobariška republika je bila prvo tako obsežno o-svobojeno ozemlje na Primorskem med drugo svetovno vojno. Obsegala je o-zemlje zahodno od Soče, od Gorice do Bovca in Trbiža ter od Tolmina do Čedada. Njeno središče je bilo v Kobaridu” je v svojem nagovoru podčrtal kobariški župan Pavle Gregorčič. “Njen pomen je bil vsestranski. Osvobojeno o-zemlje je nastalo na vzhodnih mejah italijanske države, kjer se je širilo slovensko osvobodilno gibanje in s svojo dejavnostjo vplivalo tudi na furlansko prebivalstvo, med katerim se je še pred kapitulacijo italijanske vojske širil antifašizem. OF je na območju kobariške republike prevzela javno u-pravo in kot nosilka oblasti postala znanilka novega časa in narodne osvoboditve. Osvobojeno ozemlje, kjer se je prebivalstvo množično vključevalo v partizanske e-note, sem pa so se zgrinjale tudi reke internirancev iz bližnjih furlanskih in tudi bolj oddaljenih italijanskih koncentracijskih in ujet-niških taborišč ter vojaki posebnih bataljonov, je postalo mesto, kjer so se rojevale partizanske brigade”. Povezave med vojno ustvarjene na temeljih antir fašizma na slovenskih zahodnih mejah, so postale podlaga za povojno sodelovanje na tem delu sloven-sko-italijanske meje je poudaril župan Gregorčič in zaključil da prav v navzočnosti različnih narodov in v vojni rojenem sožitju lahKo vidimo obrise nove Evrope. “Slovenci bivajoči na zahodnih mejah svojega naroda smo pomembno prispevali, prispevamo in bomo prispevali k podobi E-vrope, kar naj bo sporočilo današnjega praznovanja spomina na Kobariško republiko”. Predsednik slovenskega parlamenta Borut Pahor je med drugim izpostavil misel, da “surova zgodovinska izkušnja nikoli ni Primorcev zapelajala v patriotizem, ki bi bil usmerjen proti drugim, predvsem sosednjim narodom”. Primorski človek je vajen živeti v večkulturnem okolju je poudaril predsednik Pahor. “Tudi in predvsem zaradi našega poguma in narodne zavesti v najtežjih vojnih preizkušnjah, Primorci sedaj v mimi svobodi odločamo sami o naši prihodnosti. Ta je ozko povezana z odprtostjo v druga dva kulturna in jezikovna prostora. Zavoljo sorodnosti vrednot bomo v sodelovanju z njima predvsem zavezniki, ki bomo skupno strmeli k boljši kakovosti naših ljudi. Gede našega jezika in kulturnih posebnosti pa smo v celoti odgovorni samo mi, sami zase.” Kot že rečeno je na pestri in lepo uspeli nedeljski proslavi ob 60-letnici kobariške republike sodelovala skupina mladih Benečanov, bivših učencev dvojezične šole v Spetru in sedaj že dijakov, ki so skupaj z vrstniki iz Bovca in Kobarida predstavljali neke vrste r-deče niti v pripovedi, ki se je začela s fašistično okupacijo in kasnejšo prepovedjo slovenske besede, mimo partizanskega boja do današnjih dni, ko ima tudi Benečija svojo slovensko oziroma dvojezično priznano šolo. Za uvod v predstavo so poskrbeli Les tambours de Topolò, v predstavi je nastopil tudi kaplan Martin Čedermac, ki ga je poosebljal Renzo Gariup in še Cecila Blasutig in Valentino Floreancig, ki sta na k-ratko opisala pot dvojezične špetrske šole od ustanovitve vse do njenega priznanja in podržavljenja. Peter Semolič. Zgoraj platnica knjige ‘‘Nuova poesia slovena” ništvo Republike Slovenije v Rimu in združenje Casa delle Letterature. Poezije bo v italijanščini podala Flavia Bo-nanni, o slovenski knjiže- vnosti pa bo uvodoma spregovorila Tatjana Rojc, ki poučuje slovensko književnost na leposlovni fakulteti univerzi “La Sapienza” v Rimu. Prejšnjo soboto so v palači Attems v Gorici odprli veliko retrospektivno razstavo slovenskega gori-škega slikarja Zorana Mušiča. Gre za pomemben dogodek, s katerim se je ob 95- slikarjevi obletnici Gorica spomnila na svojega sina, ki je dosegel mednarodni uspeh. Kurator goriške razstave je Marco Goldin, z njim je sodeloval znanstveni odbor z izjemno osebnostjo, kot je Jean Clair. Goriška je v bistvu največja umetnikova razstava po tisti v Parizu, na kateri je uvodoma spregovoril tedanji francoski predsednik Mitterand. No, v Gorici so prinesli svoj pozdrav predsednik pokrajinske uprave Brandolin in goriški Zupan Brancati, deželni odbornik za kulturo Antonaz in kurator razstave Goldin. Vse to je prav, čeprav nismo pri Mitterandu... Bolj pa je zbodlo dejstvo, da so odmanjkali slovenski nagovori in pomembnejši institucionalni predstavniki iz Slovenije. Tudi v evropskem združevanju ne gre vse gladko, organizatorji pa bi lahko pazili na “protokol”. Vsekakor je bila slovesnost kratka, tako, da se je je lahko udeležil tudi priletni slikar, ki je bil vidno ganjen. Z omenjenimi “spodrsljaji” Mušičeve slike ne izgubijo na čaru. V Attemsovi palači so razstavljena olja, akrili, akvareli, rizbe, skratka, vse tehnike, ki jih je slikar uporabljal. Razstava upošteva tudi vsa pomembna umetnikova obdobja in to od Muši-čevih začetrtih in poetičnih akvarelov do znamenitih istrskih motivov iter tragičnih podob iz koncentracijskih taborišč. Pri- sotni so še cikli iz Benetk, avtoportreti, podobe itd. Vsekakor je to razstava, ki si jo na deželnem merilu velja ogledati, saj sodi Mušič v Olimp modernega slikarstva. Pomembno je tudi, da na deželni ravni ovrednotimo domače zaslužne umetnike in da kaki kulturni odborniki ne kupujejo za drag denar tujih “konfekcij”, ki predstavljajo določeno znamenito ime a brez pravega zgodo-vinsko-umetniškega pristopa. V preteklosti smo imeli v deželi kako tako razstavo, kjer je blestelo ime slikarja, ponudba pa je bila “turistična”, (ma) Četrtek, 16. oktobra 2003 TOČO 7, q fotografija: S EGON KAŠE jlŽ!!}* ^ biAà&AOW Pfacj* Mariti# brke si-el Upvtr,j &a je Jc^ *■ vetmi ' Kc se«, £« I ocj w, ^ ^3»f, »«*, *«UljnJ v if. (•;,) «I 'VW(-,S »»(, iUfin, UUrii, Bi.»., J, KtfS-K ** M"*«* e. ? ui-nl-o^ Pfet'ht f* prt-fa'.rno S 2