SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM I
H
S
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 147
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 29, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Byrnes dolži Rusijo, da je ustvarila kaos
na Madžarskem
_ i
i . — - j
Poživlja Rusijo na sodelovanje, da se Madžarsko postavi na noge
Washington. — Predno je dr-, žavni tajnik Byrnes odšel na mirovno konferenco v Pariz, je
Velika odprtija Grdinove prodajalne s pohištvom bo v soboto 3. avgusta
ostro obtožil Rusijo, da je ust-j varila gospodarsko propast na. Madžarskem, ker ji je pobrala živež in industrijski material. |
Byrnes je tudi direktno ape-( liral na komisarja Molotova, naj, bi Sovjeti sodelovali z Anglijo in Ameriko, da se Madžarsko, bivšo lutko Nemčije, postavi zopet na noge. Byrnes je očital Rusiji, da je ruska armada pobrala po Madžarskem skoro ves živež ter odpeljala iz dežele za $125,000,000 vrednosti industrijske opreme.
Byrnes je tudi izjavil, da bodo Zed. države vzele svoje čete iz Italije 90 dni potem, ko bo podpisana mirovna pogodba z Italijo. Rekel je, da bo zahteval od Rusije, da isto stori tudi v Bolgariji.
Byrnes nemških in avstrijskih problemov ne bo razprav-' ljal na mirovni konferenci v Parizu, ki se prične danes, ampak enkrat pozneje na sestanku štirih ministrov.
Mirovna konferenca v Parizu bo y glavnem razpravljal^ o mirovnih pogodbah z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko.
1—--o-
Od 26. julija naprej mora biti najemnina, kot je bila 30. junija
Urad za kontrolo cen v Clevelandu naznanja, da bodo za-če'i uradniki čekirati cene v 38 okrajih severne Ohio, ki spadajo pod ta urad. Čekirali bodo najemnino in one stvari, ki so še naprej pod vladno kontrolo.
Gospodar, ki je dvignil najemnino po 30. juniju, ne bo ' kaznovan, toda kaznovan pa bo, če bo zahteval višjo najemnino kot je bila 30. junija,' od 26. julija naprej.
V soboto 3. avgusta bo velik dan za slovensko naselbino v Clevelandu. Ta dan bo namreč odprla svoje prostore Grdi-nova prodajalna s pohištvom na 6019 St. Clair Ave. Vsa naselbina je lahko ponosna, da i-ma v svoji sredini tako krasno stavbo, kot je ta Grdinova.
Kot znano, je razstrelba plinarne zelo poškodovala to poslopje. Podjetni Anton Grdina je potem to poslopje tako re-noviral, da bi ga danes ne poznal nihče, ki je prej videl staro poslopje, takozvano Grdino-vo dvorano.
tem delu in če kdaj, velja tukaj pregovor, da delo mojstra hvali.
Torej v soboto ob 10 dopoldne se bodo odprla vrata v to najmodernejšo prodajalno in bodo odprta ves dan do osmih zvečer. Vsak je prijazno vabljen, da si v soboto ogleda to moderno čudo, te lepe prostore. Poleg prostorov si bo tudi lahko vsak ogledal najmodernejše pohištvo in vse, kar se potrebuje za hišo in dom. Kot rečeno, ta dan bo prodajalna i odprta v prvi vrsti za ogled in ne za kupčijo. Zato pridite in
Truman je imenoval odbor, ki bo nadzoroval kontrolo cen
Mirovna konferenca odpre danes zborovanje v Parizu
Byrnes zahteva, da se zasliši tudi sovražne dežele, če same žele
Pariz. — Danes, v pondeljek 29. julija ob 4 popoldne, začne
si prostore oglejte in videli bo , ste sami, da nismo v teh vr-, sticah rekli nič preveč.
Mr. Grdini in njegovi firmi, čestitamo na tem napredku. —, Vse, kar se izboljša v naselbini, je v časti in ponos vse naselbine. Narod, ki gospodarsko napreduje, nekaj šteje v svetu.
20 let. Prišel je farmarjev sosed, ki je oba zamorska para odpeljal na svojo farmo, da jih izroči šerifu.
Spotoma jih je pa ustavila velika skupina belih ljudi, ki so vse štiri zamorce postavili v vrsto. Eden beiih je štel do tri, nakar so sprožili salvo strelov v zamorce. Eden zanhorcev je bil nedavno odpuščen iz armade, kjer je služil ves čas vojne v Avstraliji in Severni Afriki.
Zvezni generalni pravdnik Clark je rekel, da bo vpeljal natančno preiskavo.
-o-
Državljani ne smejo v poslaništvo
Washington. — Državni oddelek naznanja, da se jugoslovanska vlada ne ozira na ponovno zahtevo vlade Zed. držav, da bi smele osebe, ki s^ sklicujejo na ameriško državljanstvo, priti v urad ameriškega poslaništva v Belgradu.
Groceristi morajo imeti v svojih prodajalnah listo in cene vseh stvari, ki so še pod vladno kontrolo. Tistih stvari, ki niso pod vladno kontrolo, ni treba imeti na listi.
I
--o-
0PA je dovolil višjo ceno za premog, obuvalo j
Washington. — Takoj, ko je stopila OPA v veljav«, je nazna-| nila, da je dvignila ceno za pre-; mog in obuvalo. Na drobno bo premog od 6 do 8 centov dražji pri toni in sicer vseh vrst premog.
Kar se tiče obuvala, bo srednje vrste in' boljše za 8 odstotkov dražje po novi vladni ceni. Cenejše obuvalo je bilo podra-ženo že zadnji mesec za 15% in te nove cene cenejšega obuvala ne zadenejo.
-o--
njene, enajst pa jih je bilo aretiranih, med temi c|ve ženski. Rabiti sto morali plinske bombe, da so razpršili množico.
Slovenci so dospeli sem, da po-bero resolucije po bližnjih vaseh, ki naj zahtevajo, da pride Gorica pod Jugoslavijo. Te resolucije bodo iz Ljubljane poslali v Pariz na mirovno konferenco.
—;--o-
Hillman je zapustil samo $69,900 premoženja
New York. — Zapuščina delavskega voditelja Sidney Hill-mana znaša $69,900, kot je izjavila državna davčna komisija. Zapuščina je $60,000 zavarovalnine in za $9,900 bančnih delnic. Na banki ni imel nič, niti ni imel nikakih bondov al kaj drugega premoženja. Kot predsednik unije oblačilnih delavcev je dobival na leto $15,000.
mirovna konferenca 21. narodov z zborovanjem. Ameriški državni tajnik je rekel, da bo zahteval od konference, da zasliši tudi bivše sovražne dežele, ako to sam« žele. Zborovanje mirovne konference bo v zgodovinski luksemburški palači.
Konferenca 21 narodov se ne bo bavila s vprašanjem Nemčije, niti s kontrolo atomske bombe.
Byrnes je takoj ob prihodu obiskal angleškega ministrskega predsednika Attleea. Kot se govori je hotel ameriški državni tajnik prg^&coriti angleškega državni! v /h bi se objavilo v javnosp besedilo m'rovnih pogoji ^talijo, Bolgarijo, Romuni., Madžarsko in Finsko.
Ameriška in francoska delegacija sta za to, da se v javnosti objavi vse ali pa delno besedilo teh mirovnih pogodb. Anglija je proti vsakemu takemu ob.javljenju, dočim je rekla Rusija, da naj se objavi vse ali pa nič.
Zvedelo se je, da so ministri Amerike, Anglije in Francije zahtevali v mirovni pogodbi z Madžarsko tudi svobodno na-, vagicajo po Donavi. Rusija je pa odločno proti temu, da bi bila ta točka del mirovne pogodbe.
-o.--
Jackson je obtožil vse nacije, da so toliko krivi kot Hitler
Bankir je načelnik odbora, katerega mora pa še potrditi senatna zbornica; dobivali bodo po $12,000 na leto.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Prijazen obisk—
V spremstvu svojega strica, g. kanonika Omana, nas je obiskal čvrst slovenski mornar, poročnik pri ameriški mornarici. Služil je dve leti na Pacifiku i» je zdaj dobil časten odpust od mornarice. Pred vstopom k mornarici je bil profesor aeronautike na detroitski univerzi, kamor se povrne jeseni. Pri stricu v Clevelandu je za nekaj dni na obisku, potem pa od-ode domov k Sv. Štefanu, Minnesota.
Washington. — Predsednik Truman je imenoval odbor treh mož, ki bodo imeli glavno besedo pri kontroli cen. Načelnik tega odbora je Ray Thompson, bankir iz New Orleansa; druga dva sta pa: George Mead, industrijec iz Dayton, Ohio, in Daniel Bell, uradnik zakladniškega oddelka. Ti trije možje, če jih bo potrdil senat, boto imeli končno besedo, katere stvari naj bodo pod vladno kontrolo in katere ne. Za to delo bodo
NA ZLET V CONNEAUT LAHKO VZAMETE JEDILA TUDI S SEBOJ, AKO ŽELITE
dobivali $12,000 na leto.
Ta odbor bo imel polno moč določiti, če bodo meso, perutnina in mlečni izdelki po 20. avgustom prišli nazaj v OPA, ali bodo prosti kontrole. Do 20. avgusta jim je dal kongres svobodo.
Mr. Truman je rekel, ko je podpisal postavo za OPA, da bo imenoval v kontrolni odbor take osebe, v katere bo imel on, kongres in dežela polno zaupanje.
Paul Porter, administrator OPA je rekel, da se bo zvišala cena oblekam od 15 do 20'i .
Vsa živila, ki imajo najmanj 20% mesa, perutnine in jajec v sebi, zdaj niso pod vladno kontrolo.
Po 20. avgustu pridejo avtomatično pod vladno kontrolo: perutnina, jajca, tobak in vsi njih produkti, razen le kontrolni odbor odloči, da ostanejo še «aprej izven OPA. Sveže in prezervirano sadje, sladkor, kava, čaj, kakao, in pivo — ostanejo še naprej pod vladno kontrolo, kakor so bili do 30. junija.
Avtomobili, novi in stari, sd pod kontrolo OPA. Novim avtomobilom bo OPA dovolil višjo ceno, rabljeni so pa za A'/,-. nižji v ceni, kot so bili 30. junija.
Vse groceri.jske trgovine bodo dobile 1. avgusta novo listo s cenami, kakor so zdaj v veljavi.
-o---
NOVI GROBOVI
Rose Tomšič
Po dolgi bolezni je umrla v soboto zjutraj v Charity bolnišnici Mrs. Rose Tomšič, roj. Novak, stanujoča na 4879 E. 108 St., Garfield Heights. Bila je stara 64 let. Doma je bila iz vasi Visejc, fara Hinje, odkoder je prišla sem pred 45 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 KSKJ, podružnice št. 15 SŽZ in Sv. Rešnjega Telesa.
Tukaj zapušča sinove Johna, Josepha, Charlesa, Edwarda, Lawrence ter hčere: Mrs. Rose G iff in, Mrs. Mary Roskovac, Mrs. Jennie Peskar, Mrs. Frances Globokar, vnuke in vnukinje. Dalje zapušča sestro Jennie Urbančič, v Perul, 111., sestro Elizabeth Supan v Granville, 111., brata Johna Novak, v starem kraju pa brata Martina.
Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Katvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
j Prva obletnica—
i V torek ob 7:15 bo darovana j v cerkvi sv. Vida maša za po-j ko j nega John Petrinčiča v spo-' min prve obletnice njegove smrti.
Pismo ima pri nas—
• Pri nas ima pismo Ella Hein-lei; piše ji brat Julius Poženel, ki se nahaja na Nemškem. Po pismo naj pride—
Pri nas ima pismo Marv Br-goč, ki je nekje v Clevelandu; piše ji Ivan Beniger iz Trnovega 286 pri Ilirski Bistrici. V Colorado odpotuje — ! John Pozelnik h 1.2625 Kir-ton Ave., West Park, odpotuje danes v Denver, Colorado, kjer | bo ostal en teden pri bratu Štefanu in njegovi družini, želimo mu urečno potovanje in veselo ; bivanje v lepi Coloradi. h je se nahaja—
Neža Božič iz Leskovca št. 11, p. Brusnice na Dolenjskem, išče Franceta Božič, ki se nahaja | menda v Eveleth, Minn. Naj pi-; še na Mrs. Mici March, 4139 E. ' 81. St. Cleveland 5, Ohio.
Frank Jtsen	j
Pri Swift and Co., se je ponesrečil pri delu Frank Jesen, stanujoč na 2803 Natchez Ave. i Bil je star 42 let. V soboto po-1 poldne je podlegel poškodbam v Deaconess bolnišnici. Bil je član društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ter društva Srca Jezusovega št. 172 KSKJ.
Poleg žalujoče soproge Eme roj. Hunter zapušča mater Ma-jrijo, brate Paula, Victorja in j Edwarda ter sestro Mary, i Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Gustav Buesch pogreb-' i nega zavoda, 3111 Broadview Rd. v cerkev Naše Ljube Go-jspe ob 10 pod vodstvom Louis ! Ferfolia. Naj počiva v miru, ; preostalim sožalje.
Stražnik je priznal
pomoč roparjem
New York. — Georg Rabi-1 cloux, mestni stražnik v Brook-' lynu, je priznal, da je preskrbel neki roparski gangi policijsko uniformo, strojno puško in mu-nicijo. Za to je dobil del plena.1 Folicaj je bil takoj suspendiran iz službe, nato pa aretiran in obtožen udeležbe pri ropu.
Slika iz parka ob Conneaut jezeru, kamor priredi Slovenska dobrodelna zveza zlet na lh. avgusta.
Nuernberg. — Amer. pravdnik Jackson je v 40 minut trajajočem govoru obtožil vse nemške nacije, ki so pred sodno komisijo zaveznikov, da so zakrivili smrt nad 12,000,000 oseb in zahteval zanje kazen.
Vsakega izmed 22 obtožencev je Jackson imeonval posebej in vsakega obdolžil. Rekel je, da so dali Hitlerju v roke nabito puško in da je potem Hiter sprožil petelina.
Tekom obravnave so vsi na-ciji zvračal krivdo na Hitlerja, Himmlerja in na Goebbelsa, ki so vsi že mrtvi. Zato se niso nič kaj dobro počutili, ko je Jackson obdolžil nje vojnih zločinov.
Jackson ni rekel naravnost, da zahteva za nacije smrt, toda iz njegovega ostrega govora se je to razumelo.
-o-—
Vlada je zaplenila vso Mussolinijevo lastnino
Rim. — Italijanska vlada je ob tretji obletnici padca fašizma zaplenila vse Mussolinije-i vo premoženje. Najvišje sodišče, ki je to odločilo, ni na-, vedlo, koliko je premoženje! bivšega vodje fašizma vredno. I
Vdova pokojnega Mussolini-1 ja je prosila zase in za svoje otroke, naj bi ji nekaj pustili, | ker drugače bodo brez sred- J štev. Najvišje sodišče je pa v sporazumu finančnega ministra odločilo, da se zapleni vse. Toda vlada je odločila, da se preišče finančno stanje Musso-linijeve družine in če se pokaže, da nima nič, se bo skrbelo i zanjo.
Pozdravi iz Colorade—
Naša Clevelandčanka Mr?. Johanna Mervar in njen oče Josip Smerke pošiljata najlepše pozdrave iz Pueblo, Colo. Mrs. Mervar je tam na počitnicah 1 pri očetu in z veseljem čita A-: meriško Domovino, ki ji poroča : novice iz naše metropole. Le . dobro se imejte v sončnatj Coloradi, Ivanka! Poroka—
Mr. in Mrs. Joseph Boben, 1119 E. 67. St. naznanjata, da se je v soboto ob 9 poročila v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Ann Jean z Mr. Edwardom A. Praznik, želimo jima vse najboljše v novem stanu. Na počitnice—
Odvetnik Leo Kushlan odide danes na počitnice. Iz mesta bo odsoten dva tedna. Preteč je hrupa—
Stanovalci v bližini Lake Shore Blvd. in 179. ceste so se pritožili pri mestnem odborniku John J. Princu, naj posreduje pri mestu, da poneha hrup in trušč, ki je noč za nočjo okrog restavracije King-Cole, 17901 Lake Shore Blvd. Ljudje morajo imeti v tej vročini okna zaprta, da morejo spati ob hrupu, ki prihaja od tistih prostorov.
Ako še nimate vstopnice, jo lahko kupite v glavnem uradu SDZ, 6403 St. Clair Ave. člani mladinskega oddelka SDZ do-' bijo prosto vožnjo na oba kraja, toda vstopnice si morate preskrbeti zanje v gl. uradu, ali pri 1 društvenem tajniku o pravem
; Času.
i
Mr. Prince je šel k pravdnemu direktorju, da se restavraciji odvzame licenca, če ne bo bolj mirno tam okrog. Važna seja—
Jutri ob 8 zvečer bo važna seja Lige katoliških Slovencev v Clevelandu. Vršila se bo v šoli sv., Vida. Naj se je udeleže vsi zastopniki iz okrožij, ker bo treba rešiti veliko važnih
zadev. Na to sejo so vabljeni tudi drugi, ki jim je Liga pri srcu.
AMERIŠKA DOMOVINA Z BIB A PRISPEVKE ZA BEGUNCE
AMERIŠKA
Načrte za preuredbo in prezidavo je napravil arhitekt Geo Voinovich, ki je res mojster v j tej stroki, a vsa dela je izvršila slovenska stavbinska firma Demshar Builders Co. Poznani Joseph Demshar se je res izkazal pravega veščaka pri
Na zlet, ki ga priredi glavni odbor SDZ h Coneaut jezeru v sredo 14. avgusta, lahko vsak vzame lunč s seboj, zase in za otroke. Ako pa kdo tega ne mara, bo lahko kupil tam v parku kar bo hotel: sendviče, mehko pijačo, sladoled in vse, česar mu1
srce poželi.	;
i
Standard Oil Co. je podražila za 1 cent
1 Standard Oil Co. of Ohio je i podražila gazolin za en cent pri I galoni. Odredba je stopila v | veljavo v soboto. Družba pra-j vi, da mora plačati zdaj 25 cen-| I tov več od soda petroleja pri ' vrelcih.
---- t
Motoriste čaka letos s
mnogo sitnosti ^
Washington. — Ameriška av- i tomobiska zveza je izračunala, da bodo imeli letošnji motoristi i še sledeče sitnosti s svojimi avti: na cesti bo do 10 milijonov predrtih koles, 4 milijone "mrtvih" baterij, 3 in pol milijona slučajev z žicami in 3 milijone I raznih drugih pomanjkljivosti, da bo treba poklicati na pomoč garažo.
Po Ameriki bo letos 1
precej smrdelo
Washington. — Vsa zname- 1 nja kažejo, da bomo letos v Ze- ' dinjenih državah pridelali več • kot 23 milijonov funtov česna. 1 To je za 50% večja produkcija kot je normalna. Torej bo prišlo te "dišave" eno šestinko funta na vsakega moškega, žensko in otroka v Zed. državah. (Moj porejon lahko vzame kdor'hoče, op. ured.)
Kitajska dobi od nas 271 ladij
Washington. Predsednik Truman je podpisal postavo, glasom katere dobi Kitajska 271 ladij iz Amerike. Ladje so proglasili kot odvišne. Te ladje Zed. države lahko prodajo, posodijo ali pa enostavno podarijo.
Slovenci so dospeli v Gorico, nakar so izbruhnili veliki izgredi
Gorica. — Reuterjeva agencija poroča, da sta dospela v Gorico dva avtobusa Slovencev iz' Ljubljane. Takoj so se pričeli izgredi, štiri osebe so bile ra-
V Georgiji so linčali beli štiri zamorce
Monroe, Ga. — Na 14. julija' je nek zamorec zabodel farmar-' ja Barneya Hester ja, ki se na-j haja za ranami še vedno v bolnišnici. Z zamorcem je bil ta-j krat njegov prijatelj in ženi o-beh zamorcev, stari nekaj nad
k "AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	BXnderson 0628	Cleveland S, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto £8.00. Za Ameriko pol leta $4-00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razfiaftalclh: celo leto $7.00, pol leta $4.00. ftrtrt leta $2.50. POMuneana Itevilka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4 50 for 6 months. U. S. $2,50 for S months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4 00 far 8 months, $2.80 for S months. Single copies 6 cents each.
Entered as second-clajM matter January 8th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.________
No. 147 Mon. July 29, 1946
Kaj prav za prav povzroči inflacijo
Republikanski odsek poslanske zbornice, ki preiskuje vladni davčni sistem, je prišel na dan z izjavo, da ni nobenega vzroka, zakaj ne bi kongres drugo leto znižal federalnih davkov za najmanj 20 odstotkov. Odsek je pokazal na kanadsko vlado, ki se pripravlja, da bo za leto 1947 znižala davke celo za 23 odstotkov.
Oglasil se je tudi poslanec Knutson iz Minnesote, ki je rekel, da bi znižani davki ne povzročili inflacije, kot to trdijo vladni pristaši. Zanimivo je, kako je nek ekonomist zavrnit tiste, ki trdijo, da bi znižani davki povzročili inflacijo. Njih teorija bo menda ta, če jaz in ti in naš sosed tiščimo denar, ki ga zaslužimo, prinese to inflacijo. Ako pa vzame denar od nas vlada v podobi davkov in ta denar zapravi, potem to prepreči inflacijo. Smešno!
Z drugo besedo rečerfo: ako vlada vzame denar od ljudi v podobi davkov ter s tem zmanjša njih nakupovalno moč, potem ni inflacije. Torej je edino pametno, pravijo vladni pristaši, da se davkov ne zniža, da ljudje tako ne morejo kupovati po svoji volji. Morda bi bilo res kaj na tem, če bi vlada ta denar, ki ga pobere z davki od ljudi, spravila. Toda vsi vemo, da ga ne in da ga sproti potroši, pametno ali nespametno, potrebno ali brezpotrebno. Vsi tudi vemo, vsaj naše mnenje je to, da bo človek, ki denar težko zasluži, bolj previdno ž njim ravnal, ker ve, kaj se pravi služiti denar s težkim delom. Obratne pa vladne agencije denar dobe brez truda, ker kar enostavno uka-žejo narodu, da ga natrosi v vladno blagajno, zato pa s tem denarjem vlada tudi ne varčuje posebno, ker hoče s koriti dobiti glasove za prihodnje volitve.
Pravi vzrok inflacije je tedaj, kadar vlada potroši več, kot pa dobi in ta deficit enostavno krije s tem, da tiska nov denar. To je inflacija, ker deficit vlada krije z navadnim papirjem. Ako se torej davki znižajo in vlada istočasno ne zmanjša svojih izdatkov, potem res dobimo inflacijo. Torej iz tega lahko sklepamo, da manjši davki ne povzročajo inflacije, ampak preveliki izdatki vlade, Seveda, te razlage ne boste slišali od vladnih agencij, slišali jo pa boste od pravih ekonomistov.
Zato smo pa zadnjih 12 let navajeni slišati, da so samo visoki davki potrebni in dobri za dobrobit dežele in da so tisti, ki kličejo za manjše davke, reakcionarji, ki žele deželi propast — inflacijo. S tem hočejo prevpiti dejstva in prave vzroke inflacije. Ti ljudje, pravimo jim birokratje, menda čutijo, da vlada mora imeti denar, ker sicer se bo dolgočasila, ker ne bo mogla trositi po svoji mili volji. Čutila se bo kakor pes, ki mu je doJg čas, če nima vedno nekaj boih v svojem kožuhu.
Res bi bilo nevarno zmanjšati davke, dokler vlada ne zmanjša svojih potroškov. Ampak kongres ima dovolj pogleda v vladne izdatke in lahko ve, kje bi se jih lahko sekalo. Te naj se zniža in ž njimi zniža tudi davke, pa ne bomo imeli v deželi nobene inflacije.
Kaj pravite .
Ruska delegacija na mirovni konferenci v Parizu si je izbraJa enega najlepših hotelov za stanovanje, Plaza-Athe-nee. Tam bodo tudi Belorusi, Ukrajinci in "odličnejši" Jugoslovani. Kot se poroča, ni bilo vodstvo hotela nič kaj voljno vzeti pod streho Jugoslovanov. Niso pustili nič kaj lepih spominov, ko so bili zadnjič tukaj, ko so poročali konferenci ministrov. Vodstvo tega elegantnega hotela so namreč spravili v veliko zadrego, ko so prišli v jedilnico goloroki, z naramnicami spuščenimi ob telesu.
*	&	H:
Mogočnost kake države na pariški konferenci se bo štelo po nje delegaciji. Tako bo imela Rusija najmanj 300 delegatov, med katerimi so šteti tudi Belorusi in Ukrajinci. Anglija jih bo imela kakih 200, Zed. države kvečjem 150. Toda Titova država jih ne bo imela pa nič manj kot 160. Bogve, kdo jim bo plačal za sendviče?
V Rusiji nihče ne.premeni službe brez vzroka. Tako tudi ni bilo brez vzroka, da je bil premeščen maršal Žukov od najvišjega poveljstva vse ruske armade v odeško garni-zijo. Toda ker Rusija ne pove vzroka, zato si svet razlaga to po svoje. Tri glavne razlage so radi tega: 1) da je bil Žukov prestavljen v Odeso, ker se pričakuje konflikta s Turčijo onkraj Črnega morja; 2) v Odesi ne gre vse gladko in voditelje Ukrajincev sumijo, da nekaj kujejo proti Moskvi; 3) da se je Žukov zameril Stalinu in da ga je ta spravil izpod nog. No, enkrat se bo že pokazalo, kaj je na stvari.
;:<	*	>;s
Nek uradnik Titove vlade je izjavil po eksekueiji generala Mihajldvica, 'da jc bil Mihajlovič izmed vseh naj-! bolj boječ in da je šel v smrt trepetajoč in ponižno proseč,! da se mu prizanese." — Mi tega od srbskega oficirja ne, verjamemo. In tudi če bi bilo res, ni s to izjavo Titova | vlada prav nič lepo predstavila svetu junaških jugoslovan-
skih narodov, zlasti pa ne srbskega. Tito bi bil to "cvetko"
na Mihajlovičev grob lahko opustil.
* :.'!
Mogočna Rusija se tudi nič kaj ne postavi s svojo zahtevo pri madžarski vladi, da mora razpustiti organizacijo deških skavtov. Kaj se ruski medved že boji mlečnozobih fantičkov?
Odpri srce, odpri roke. . .
J
Veste, tisto se je meni prav pošteno dopadlo, kar je oni dan enkrat zapisal newburski' novičar. Je namreč zapisal, da se mora svet iznebiti štirih "izmov:" fašizma, nacizma, komunizma in pa revmatizma. Jaz sem takoj zaklical: Pudpu-ra!
Le s temi mrhami stiran, pa bo svet precej veliko bolij čeden in bomo lahko bolj fletne volje!
* # #
No j a, fašizem in nacizem sta šla po vsej priliki še dosti dobro rakom žvižgat. Tovariš Molotoff sicer trdi, da sta ti dve zverini Še zelo doma pri raznih beguncih. Menda tudi pri drugih brezdomcih. Pa to bo najbrž zelo malo držalo. Saj mu celo ogromen odstotek a-meriških komentatorjev tega nič kaj ne verjame. Drug za drugim pridigajo, da nasprotovanje KOMUNIZMU še ni noben fašizem, pa tudi nacizem ne.
Tovariš Molotoff se 'je s to reč j o čisto po nepotrebnem zaletel, vendar je treba reči, da — škode ni napravil. Še koristil je beguncem, tako je podobno. Ravno tako kot takrat, ko je namignil poljskim komunistom, naj se lotijo Španije. Poprej je Franco res sedel že pri kraju svojega stolčka, po tistih prerivanjih pod Gromi-kovim vodstvom se je pa počasi spet porinil na sredo. Tako trdijo zdaj tisti, ki so Francu prijazni, pa tudi oni, ki so mu nasprotni. Ce se ne motim, se takemu "uspehu," kot ga je i-mel Molotoff pri podminiranju Franca', po domače reče — bu-merang.
* * *
Nekaj podobnega kaže, da se bo zgodilo glede beguncev. Dokler se ni tovariš Molotoff tako stoprocentno zaletel vanje, se svet ni dosti zmenil za ta problem, razen bolj na drobno. Zdaj se pa že precej na debelo bavi s tem problemom. Cisto prav tako. Naj se le poudarja, da so begunci "bititer enemies" komunizma, saj to dandanes ni več "black mark" v spričevalu človeškega napredka.
Komunizem se še zmerom precej šopiri po nekaterih delih sveta. Vendar ne več tako kot je kazalo pred nekaj meseci, da se bo šopiril. Zdaj je zmerom bolj podobno, da bo tudi tega počasi zmanjkalo. Gotovo ga bo zmanjkalo v tistih delih sveta, kjer ga ne vbi-jajo ljudem v butice z ognjem in mečem. Bolje rečeno, kjer jim ga ne privezujejo na pleča z verigami. Saj v butice se ta reč ne da kar tako vtepsti, še
veliko manj pa — v srce.
* * *
Komunizem je seveda treba še preganjati in je prav, da se preganja. Najbolj prav pa je, da komunizem samega sebe1 preganja. In to se dandanes godi. Podoben je tistemu Škorpijonu, ki samega sebe piči. Komunizem se je zagnal med ljudi s svojim namišljenim zmagoslavjem s tako silo, da se je prenapel in si pokvaril pljuča. Težko če se ga ne bo polotila j etika. Potem mu bo odžvi-žgalo in bo odšel po isti zasluženi poti kot sta šla njegova vredna bratca: fašižem in nacizem. Tovariš Molotoff bi morda bolj pametno naredil, če ne bi več toliko preganjal teh dveh
:ba dejatiinaiprvoi'mesto med štirimi "izmi" nevvburškega novi-čarja. Preganjajo ga na vse mogoče načine, pa mu zmerom zraste nova g-lava, ko mu tri
prejšnje razčesneš.
» * *
Tudi temu kolonarju se je pred leti vsedla ta spaka v vse ude njegovega grešnega telesa. Včasih je bilo prav zelo sitno. Sedel ali ležal bi človek v takem stanj-u že še, ampak vstati s stola ali s postelje — to ti je hvadnik! In preden se potem razgibaš, da si za med Ljudi! Well, mojemu tedanjemu rev-matizmu so učeni ljudje dali ime artrajtiis in so svetovali sto in eno zdravilo, če ne morda celo tisoč in eno. Pomagalo pa ni.
Lepega dne sem imel opraviti v mestiu Gary, ki je nekje v Indiani. Znanci so zapazili moj artrajtis in so sklenili, da še moram iti predstavit doktorju Neuweltu, kar se pravi p*o naše Novi svet. Nisem šel, pa so me odpeljali. Doktor me je vprašal, koliko sem star. Povem mu svoijo bridko starost, pa mi pravi: Kaj pa hočete? Saj to mora biti, ali mislite, da boste do svojega devetdesetega leta kakor kakšna "spring
chicken ?." , * * *
To se mi ni zdela posebna tolažba, pa sem vprašal, kaj liaj storim, džhHne bo revmati-zem pustil.; O^tor je rekel: Kar pustiti"? .gjl .pri miru. Morebiti bo s)im;J il rakom žvižgat, morebi'ti y ostal tak kot je, morebiti bo začejl biti hujši. Zdaj pa z Bogom pa dobro -e imejte.
, Nič nisem rekel, še z Bogom ne. Svojim dobrohotnim znancem sem se pa prav lepo zahvalil za takega imenitnega doktorja. Takrat 'je pa bil med njimi človek, ki ni bil moj znanec, pa sem vseeno vsem povedal, kaj sem zvedel pri doktorju. Tisti človek mi je pa dejal: No, saj ste še dosti dobro opravili. Jaz sem'bil pred leti pri njem, pa me je pogledal od nog do glave, potem me je porinil skozi vrata in rekel: You better go and see your undertaker. . .
* * *
Pa vendar ta doktor ni bil tako slab. Jaz sem ga ubogal in pustil svoj revmatizem pri miru. Mastil^e je nad menoj še kako leto in pol. Potem je pa kar odjenjal in sredi najhujše zime me je* na lepem — pustil.
To je vse, kar vem jaz povedati o preganjanju revmatizma. Ne mislim pa zapisati, da vsi revmatičarji posnemajo moj zgled.
* * *
Tudi tega ne mislim zapisati, da naj kdo posnema tiste ljudi, o katerih mi je pravi! tajnik LIGE KAT. SLOV. A-MERIKANCEV, ko sva se mimogrede srečala spet v Gleve-landu. Je rekel, da so nekateri ljudje tu med nami v Ameriki, ki dobe kako prošnjo od beguncev ali pa iz Slovenije. Na primer, da bi jim poslali kak paket ali svoto denarja. Tisti i 1'judje pismo prečita j o, denejo 1 v koverto in ga pošljejo LIGI | s pripombo: Pošljite mu kaj,' saj ste za to tukaj, ali ne? "Ali ni res Liga to tukaj ?" , sem vprašal. "Liga ne more vsakemu po-
pa ljudje obračajo na svoje sorodnike ali znance v Ameriki, bi pa morali ti sami kaj storiti zanje naravnost, če imajo količkaj srca in usmiljenja do njih. . . "
* * *
Tako nekako se je izrazil tajnik Lige. LJvidel sem, da je pravilno dejal. Pa je že tako, da so nekateri ljudje, ki so bolj podobni mašinam kot ljudem s človeškim srcem v prsih. Ligi morda dajo včasih kak drobec od svojega imetja, potem si pa mislijo, da nimajo nobenih dolžnosti več do potrebnih rojakov. Liga je zanje tudi samo mašina, ki naj se zavrti, pa bo letelo od'nje v usta vsem,.ki so lačni, pa na nage ude vsem, ki so potrebni obleke. . .
V resnici pa vsa'j MED KRISTJANI ne sme biti tako. Vsaj kristjani se morajo zavedati, da je osebna žrtev stokrat več vredna kot samo mašinska. . .
Liga seveda ni samo mašina. Ljudje, ki delajo pri Ligi, imajo tudi srce. Ne morejo pa i-meti tako velikega srca, da bi nadomestili vsa druga srca, posebno če so druga srca — ZAPRTA.
Ce torej ti, človek božji, dobiš OSEBNO PROŠNJO od tega ali onega nesrečnika, stori zanj nekaj sam in mu ka'j pošlji. Ligo pa podpiraj zato, da bo mogla kaj poslati takim, ki nimajo nobenega svojca v A-meriki, da bi se nanj obrnili. — Zaplot.
I meri podpira svojega strica, j Kdor še čuti, da je Slovenec, mora biti Antonu in Jožetu Grdina hvaležen. Upajmo, da bosta ta dva narodna delavca še mnogo let delovala med cle-velandskimi Slovenci za po-vzdigo našega naroda ter za narodno in božjo čast. Hvala vama!
Seveda pa najlepša hvala tudi vsem, ki so z jima sodelovali. Vsem, ki so se odzvali klicu. Posebno lepa hvala ženam in dekletom, ki so se odzvale ter prišle v tako lepih narodnih kostumih. Imam skušnje, da nas taka obleka stane denarja in še več pa skrbi. Kadar pa vse tako lepo in prav izpade, je pa vse pozabljeno.
Le dan 21. julija pa ostane vsem, kateri smo se žrtvovali in vsem, kateri so nas gledali, v trajnem spominu. Le žal nam je ženam od fare sv. Lovrenca, da nismo vsega prej tako vedele, kajti če bi bile vedele vse kot vemo sedaj, bi bile imele gotovo svojo floto in še vse lepše okrašeno. No, bomo pa čez 50 let. ko bo 200 letnica Cleve-landa malo bolijše pripravile. Do takrat pa vse žene in dekleta, ki ste bile v lepih slovenskih narodnih nošah, bodite iskreno pozdravljene.
Marija Novak.
Izlet Mladinskega pevskega zbora
V nedeljo, 4. avgusta bodo otroci-pevci Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd., napravili s starši izlet v Nelson Ledges Park, ki je 40 milj od tukaj.
Otroci so bili tam že 1. 1939 in vsi kakor tudi odrasli so se dlvili krasoti narave, ki se tam nudi. Posebnost šo podzemske jame, ki so res zanimive za odrasle in male.
Najelo se bo bus, ki ima prostora za okrog 70 oseb. Pobralo se bo otroke pred Slov. del. dcmom na Waterloo Rd. Natančen čas odhoda bo naznanjen pozneje. Odrasli se isto lahko peljejo proti mali odškodnini za vožnjo.
Ker so težkoče z jestvinami, se starše prosi, da da,j o otrokom par sendvičev s seboj. Odbor bo seveda poizkusil, da jim preskrbi, kar bo mogoče.
Otrok se ne bo sprejelo drugače kakor pod varstvom staršev ali druge odrasle osebe, ki bo odgovorna zanje. Otrokom se bo dalo karte v podpis, s katerimi se obvezujete za otroka in odvzamete odgovornost zboru. Prosi se vas, da kadar jo dobite, da jo podpišete in vrnete pri busu na dan odhoda o-sebi, ki jih bo pobirala.
John Terlep, predsednik.
ki .jih Skoraj več ni. Rajši naj bi čuval komunizem, ki je še, pa ga tudi že polagoma zmanjkuje.
Resne sitnosti pa uganja po t svetu revmatizem in ga bo tre-1
Samezniku pošiljati, kdorkoli kaj prosi. Liga išče stikov z odbori, pa naj bo med begunci ali v Sloveniji. Tam naj bi potem ondotni odbori delili tistim, ki so zares potrebni. Ako se
Priznanje, komur gre!
Cleveland (Newburgh), O.— Prav živo je meni in mislim da vsem pred očmi slavnostna parada, katera se je vršila v nedeljo 21. julija ob priliki 150 letnice rojstva mesta Clevelan-da. Videli smo začetnike mesta, njih skromne priprave in vse do sedanje moderne dobe. Tudi mi Slovenci in posebno še Slovenke smo bili častno zastopani. Slikovite narodne noše naše in drugih narodnosti so občudovali Amerikanci.
Vso hvalo naij sprejme za vse delo, katerega je izvršil naš veliki Slovenec in neumorni narodni delavec Mr. Anton Grdina. Brez njega bi vsega tiega ne bilo. Ako bi Slovenci ne imeli Mr. Grdinata, bi A-merikanci sploh n£ vedeli, da Slovenci žive v Clevelandu. Koliko je Mr. Grdina že storil za nas Slovence, je pero nezmožno opisati. Za vsa njegova dobra dela ve le Bog, kateri bo enkrat tudi njegov plačnik. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi Jožeta Grdina, ki v obilni
Gospodu Victor Tomcu par besed v slovo
Cleveland (Collinwood), O. — Predragi, šli ste od nas, a spomin na Vas ostane vedno med nami, kajti Vaša dobra dela, katera ste storili v korist i:aše naselbine in fare Marije Vnebovzete, ostanejo v vednem spominu. Postavili ste spomenik našim padlim vojakom, ki nas bo vedno spominjal na o-ne, kateri so dali svoje življenje za zmago naši domovini.
Veliko ste storili tudi za na-5o mladino, katero ste ljubili kot dobri oče ljubi svo'je otroke. Zbirali so se okrog Vas in Vas poslušali, kajti dajali Ste jim samo dobre nauke in lepe zglede. Vsakdo, ki je spoznal Vaše dobro in blago srce, Vas je moral spoštovali, kajti veliko ste si prizadevali, da bi svoje farane pripravili na lepa pota, katera peljejo v srečno večnost.
Vas, dragi dušni pastir, se da primerjati svetli zvezdi, ki se je prikazala med collinwood-skimi Slovenci le za en čas, a je kmalu zginila za gorami. A upamo pa, da se mogoče še kdaj povrnete med nas. Šli ste od nas v svojo rojstno župnijo k sv. Vidu. Srečna šentvidska fara in še bolj pa njeni farani in starši, ki vzgojijo tako dobre duhovnike, kateri so v ponos celi fari.
Želimo Vam veliko uspeha in božjega blagoslova iz nebes. — Spominjajte se tudi has v svojih molitvah. Bog Vas ohrani! v Faranka. «--o-
List se ji dopade
Johnstown, Pa. — Komaj nekaj mesecev je poteklo odkar čitam cenejeni list Ameriška Domovina, pa moram svoji vesti in resnici na ljubo priznati, da je to res list, ki se neustrašeno bori za resnico in pravico, ne meneč se na levo ali desno, če je komu prav ali ne, samo da je resnici in pravici prav in ! tak list se po pravici imenuje pošten in nepristranski list. I Priporočljivo bi bilo, da bi bil I bolj razširjen med našim narodom. Z velikim veseljem pošiljam eno naročnino" "money or-; der" za $7 ter ime in naslov no-'ve naročnice. Veste g. urednik, jaz pri vsaki priliki rada spregovorim dobro besedo v prid razširjenja Ameriške Domovine, pa kaj, ko moje. besede večinoma padejo na kamenita tla in ne obrodijo sadu. Vesela sem pa vseeno, da sem vsaj eno naročnico dobila. Malo je, pa kaj se hoče, bo že Bog dal, če ne danes pa jutri, pa bo bolje. Pozdravljeni! Vaša naročnica, Gabriela Mikuš,
čt
yerjiMeta al' pa m
Ko sem se premetaval po po. stelji, mi je prišlo na misel, da bi poklical kako bolničarko Ain ji naročil, naj me pokliče ob 5 zjutraj in sicer naj bi mi takrat rekla: "Alo, vstat, treba bo iti na delo!"- Jaz bi ji pa naravnost in brez ovinkov in v vsej slavi in gloriji zabrusil nazaj : "Ofic lahko mene piše v ^uho!" pa bi se obrnil v postelji na drugo stran in prav sladko zasmrčal.
Tega sem se naučil od onga-vega generala, ki 'je skočil po dosluženih letih v pokoj. Svojemu slugi je še tisti dan naročil, naj ga »drugo jutro pokliče ob šestih, kot je to delal poprej redno vsak dan, ter naj pri tem pove, da bo tisti dan parada. Sluga se je začudil in rekel: "Ampak, gospod general, saj vam ni trba več vstajati tako zgodaj zdatj, ko ste v penzijonu."
General mu pa ukaže: "To tebe nič ne briga! Ti me pokliči zjutraj ob šesti, kakor sem rekel." Sluga, ki je imel generala rad, ker je bil še kolikor toliko za ljudi, je momljal sam pri sebi, da se je gospodu gotovo zmešalo in da je škoda dobrega gospodarja, ampak be-fel ije befel, klobase so pa klobase. D'rugo jutro je sluga natančno ob šestih potrkal na generalova vrata in zavpil: "Gospod general, pokorno javljam, da je ura šest in da morate vstati! Danes bo parada!"
General mu pa zavpije nazaj : "Parada me lahko piše v uho, če me hoče!" potem se je general obrnil v postelji in prvič po dolgih letih brez skrbi ?pal do opoldne.
' Turn jaz bi imel veliko zadoščenje, če bi enkrat lahko rekel, da ni treba ob petih zju-eraj riniti pokonci, v petek in svetek, poleti in pozimi in leteti zaspan in zongavljen v o-fie, kjer sem tačno ob šestih na razpolago vsakemu z nasveti in s špetirom, kakor kdo želi. Ja, j a, cenjena čitateljica, ti .norda še nisi vedela, da zju-' ..raj, ko se ti še cartiaš na mehki blazini, že moj tajprajtar poje, ko da bi imel od štuka. Dobro, da tedaj ne vidiš mojega kislega ksihta. Toda ker pravijo, da je to stanovski poklic, pa naj bo. Kadar bom prišel drugič na svet, si bom izbral kakega drugega, pri katerem bom hodil zvečer malo preje spat, bom pa zato malo dlje zjutraj poležal.
No, naj bo že to tako ali tako, tisto noč pred generalno 1'ergerengo sem srečno prebil in se zjutraj na vso moč kislo držal, ker nisem dobil zajtrka. Tako lepo je dišalo tam iz kuhinje po kofetku in drugih a-mendmentih, da mi je kar slabo prihajalo. Saj nisem ravno požrešen čfovek in z malim bi bil zadovoljen, recimo: dva v mehko kuhana. jajčka, opra-žen kruh (dva kosa, dobro s sirovim maslom podšprajca-na), nekaj svežega sadja, ka-I kih pol ducata kosov opražene slanine, krožnik kuhanih suhih češpelfj (tudi češnje so dobre, ali pa jabolčna marmelada), krožnik ovsenega zdroba ali kaka druga močnata jed in pa dve ali tri skodelice kave, pa i-mam kmalu zadosti. Kar v glavi se mi je vrtelo, ko sem videl v duhu vse te dobre rihte | pred seboj, pa ki sem vedel, j da so to samo moje strategične želje. Naj pes pocitra še tako preiskavo, ko mora človek čakati nanjo na smrt' prestra-dan! Le kako bom preiskavo prestal, ko bom pa tako švoh, sem si mislil in se strašno sam sebi smilil. Da bi se mi le ka.i takega ne urajmalo kot se je šmarskemu šolmaštru, o katerem poje pesem: "Švoh je pa v prsih bil, pa se je ferderbal.'
Višarska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
Drugo jutro je prišel uradnik s policijskim psom. Pes je planil po travi ob meji navzgor in naravnost v Mohorjevo kuhinjo pod klop k Matičevim čevljem Orožniki so z Matijcem, ki so ga bili čez noč zaprli v občinskem zaporu, šli za njim.
Matijcu se je stemnilo pred očmi.
"Jaz ga nisem. Sam Bog mi je priča, da ga nisem!"
Toliko, da je mogel stati, ko sta mu orožnika vrgla železje okoli rok. Tistikrat je Franca stopila naprej: "Jaz ne verujem!" je dejala odločno in pogledala prepričevalno in zaupajoče Matijcu v obraz.
"Nisem, Franca!" je potrdil železno in trdo in hvaležnosti Poln je bil' njegov pogled.
"To je radi France, to je radi France!" je kričala Matev-ževka vsa iz sebe. "Vse to je samo radi France!"
Napor, neuspeh s Klančar-jem, strašni umor Kosmača in splošni občutek, da Matijec ni kriv, in da so zaprli nedolžnega, je pretresel tudi sivolasega župnika. Po Kosmačevem pogrebu je komaj oddrsal v cerkev.
Solnce je sijalo skozi zamrežena okna kakor skozi pajčolan, kakor da precej a svetlobo nevidna roka skozi drobno Sito. Starček je padel v klopi na kolena ter prekrižal roke k molitvi :
"Ti, ki Ti sicer ne vem namere, Te sodimo od hipa do hipa, povem Ti, da so človeška srca šibka in bodo obupala. Izgubljeno ovco iščem, in že skuš-njavec, k' ve> da ni doma pastirja, odpre vrata in jo da morilcu. Smo prešibki, smo prešibki," se je starec grel ter listal po Pismu: 'Glejte, da ne pride druga skušnjava nad vas nego človeška !' Tako je zapisal Tvoj učeni, ki si ga sam poklical. Ti pa pustiš, da moti skunšjavec moje ovčice z nečloveškimi stvarmi. Jaz se bom pravdal s teboj radi njih, če onemorejo!"
In je klečal pred oltarjem ter grebel vase:
"Nakladaš, nakladaš! Eno Poleno že nese, eno safoo, pa ne ce'e skladovnice. Ti jim pa nalagaš skladovnico. Franci in Klančarju, Metki in Matijcu! Jaz se bom pravdal radi njih. In jaz, pastir, ne morem ničesar, ko trže volk ovce. Kaj naj storim, povej, kaj naj storim?"
In se je zavedel.
"Odpusti, ničemurne matere sin sem. Za muzej je vezla oltarni prt in ne za oltar. In tudi stari graničar je bil ničemuren.
bridkostjo v srcu:
"Sveti, Sveti, Sveti, Sveti, Sveti."
Ni nič več premišljal, samo ponavljal je počasi, z vedno večjo bridkostjo in vdanostjo samo to besedo, kot zamaknjen v sladki zvok.
"Sveti, Sveti, Sveti, Sveti . " Cerkovnik je stal za njim ter šepetal:
"Gospod župnik, iščejo Vas!" "Mene? Koj pridem!" In je vstal, še po poti je ponavljal sam pri sebi: "Sveti, Sveti . . " Šel je v svojo pisarno. "Tak, kdo pa je?" je vprašal, ker je videl le temno senco v mraku pred seboj pred oknom.
"Neža, Neža, daj luč!" že je vlekel sam žveplenke iz žepa ter prižgal; v medli svetlobi je spoznal Klančarja.
"Da si ti? Tak, si le! Da si le!" je stopil naprej, pozabivši, da mu dogoreva ž veplenka v roki. "Sam Bog te je prinesel! Ti presneta žveplenka!" jo je otresel iz roke, ''Cisto me je os-modila. Tak, ti si prišel, tak, si le prišel," mu je segel -v roko. "Zakaj pa nisi prišel z menoj?"
Klančar ga je ogledal ter dejal skrivnostno šepetaje: "Da ne bi ljudje dejali?" "Kaj dejali? Ti pa si pil, Klančar?"
"Pil pol litra!" je prikimal gost. "Za korajžo, da sem si upal k Vam! Zato ker sem kar tako pustil."
"In zakaj to, in zakaj to?" "Saj sem dejal," je skrivnost, no šepetaje dejal Klančar. "Ali še nisem povedal? Da ne bi ljudeje videli, da sem. prišel z Vami!"
"Takq, z menoj te je bilo sram. S svojim župnikom, kaj?" se je grel starec.
Krivico mi delate, nak!" je dejal ,ter, utopil čisto blizu k njemu. "Ko Neža odide!" Neža je prinesla luč. N "Pa sem mu spet delal krivico. Zaradi mene je izpil pol litra, da je dobil korajžo, jaz mu pa zamerjam to kaplico, ki jo je izpil morda na tešče! Ali si morda še tešč?" ga je vprašal.
Danes nisem ničesar jedel!" je pritrdil.
"Nak, daj malo kruha, Neža!"
In je prinesla tople kave in kruha. Ko se je Klančar prepričal, da sta spet sama, je položil žlico na mizo ter primeknil stol bliže:
"Sram me ni bilo, Vas, tega pa ne. Toda ljudje bi bili rekli, da ste me Vi privlekli. Ali ste komu povedali, da ste šli pome?" je s poudarkom in podvojeno napetostjo vprašal Klančar. "Nisem!"
"Tako je pa vse prav!" je j že bliže primeknil stol. "In še radi tega sem šel v gostilno.; Zlagal sem se Vam—plačal sem ža dva litra in ga še pijo na moj račun. In so me silili, naj jem, pa nisem. Da bi bili mislili, da sem delal in da plačujem iz objestnosti, gospod župnik. Ali nisem dobro iztuhtal?"
"Presneti graničar stari!" jej na glas vzkliknil župnik, karajoč natihem samega sebe zaradi nezaupljivosti: "Spet si nesel tri dni prezgodaj Boga iz cerkve!"
"Da bi videli, da imaš denar in da si delal. In nisi jedel, da
Komunizem in satanizem
(Razmišljanje beguncca) V vašem listu smo brali, kako je Mary Stanonik obiskala staro domovino in našla tam proti svojemu pričakovanju naravnost obupne razmere. Ko opiiš-e Slovenijo pod režimom Kidriča in Fajfarja, vzklikne: "Imam živ vtis, da sem se srečno vrnila iz pekla. Iz pekla na zemlji.' Ob teh njenih besedah sem se spomnil, kako je predaval pred dvema letoma v Ljubljani srbski poročnik inženir o partizanstvu v Srbiji. Ko je poročnik Jakš govoril o divjanju partizanov v Srbiji, je vzkliknil: "Sedaj se je začela borba med Kristom in satanom. Ce tudi ta oficir najbrž ni bil med najpobožnejšimi, vendar ni znal za nerazumljive zločine partizanov najti boljšega izraza kot da je to borba med Kristusom in satanom. Zdi se, da se ni motil.
Ob veliki lakoti v Rusiji po zadnji svetovni vojni je tudi švedski Rdeči križ poslal pomoč stradajočemu ruskemu narodu. Predsednik komisije objavlja zapiske iz svojega dnevnika. Pripoveduje, da je bil priča odkritju spomenika Lucifer ju v bližini Nižjega Novgoroda. Govornik pri slovesnosti odkritja spomenika je povdarjal, da so dolgo razmišljali, komu naj bi postavili spomenik, da bi bolje izrazili duha komunistične revolucije. Premišljevali so, ali naj ga postavijo Kajnu, ki se je uprl božjim zapovedim. Pa so zavrgli to misel. Ali naj ga postavijo Judežu, ki je prvi za res izdal Kristusa in se mu tako uprl? Pa se jim ni zdel pravi upornik. Pravega so našli v Luciferju. Ta je upornik od začetka. Odločili so se za Luci-ferja, prvega revolucijonarja proti Bogu. O tej novici so takrat pisali vsi listi po. svetu Odločili so Se pravilno — za satana, ker komunizem je satanizem.
zamaknjenih Katarine Emmerich. Knjiga je bila napisa-' na pred 150 leti. Knjiga je sa-moi knjiga o zamaknjenih in | premišljevanjih v teh zamaknjenih in tortej ni prerokba. Značilno pa je, da se je zdelo služabnici božji v premišljevanju na veliki petek, ko je spremljala v svojih mislih Go-j spoda v predpekel, kako je sli-: šala, da bo dano Luciferju za j kratek čas veliko gospodstvo na I zemlji. Slišala je, da boi to J
je satansko delo, je sklepal naš človek. Potem pa umori. Morili so svoje nasprotnike, pa jih navadno zraven mučili. Ali je. bilo to potrebno za svobodo? Sovraštvo, ki je bilo v ozadju je bilo prav satansko sovraštvo. Pa so šli partizani in napravili malo škodo Lahu samo z namenom, da bi se ta maščeval nad bližnjimi vasmi. In res je Italijan potem ljudi preganjal, ti pa so pred njim bežali v naročje komunistom. Satanske
50-60 let predno se bo pisalo leto 2000. Ce preračunamo ta leta, pridemo v leto 1940-1950. Ko človek gleda morje hudobije, ki se je razlilo na zemljo pod nacizmom in še huje pod komunizmom, bi človek res sko-ro mislil, da se zamaknjenka ni zmotila. Satan ima danes silno besedo.
Pa me vodi to razmišljanje o satanizmu v komunizmu tudi do resne besede papeževe v o-krožnici o komunizmu iz leta 19B7. Tam je papež sam mnenja, da je komunizem satanovo delo. Takole pravi: "Ko so apostoli, vprašali Odrešenika, zakaj ne morejo izgnati hudobnega duha iz obsedenca, jim je rekel, da se ta rod, da izgnati le s postom in molitvijo." Potem pa papež nadaljuje, da se da zlo današnjega dne, zlo, ki ga prinaša komunizem pregnati le po gornjem navodilu Gospodovem. Papež torej misli, da je nekaj satanskega v komunizmu. In nekaj že pozria-jo papeži ta svet in njegove nauke.
Seveda se da iz vsega tega tudi norčevati. Komunisti morejo z zasmehom odvrniti od sebe marsikak sum. V pretvarjanju so mojstri. Tudi v tem so iznajdljivi, da dobe sopotnike, ki jih občudujejo, ne da bi jih do dna poznali. V deželah, kjer še niso poskusili ko-
metode. Zraven pa neprestana farš-ka gonja. Komunist ni mogel govoriti o drugem kot o duhovnikih. Kot da ga vest preganja. Tudi satana preganja njegova vest in mu ne da miru. Kako značilno je za vse sovražnike krščanstva, da se morajo zaletavati ravno v duhovnike in v Cerkev. Kot, da jih hudič sam goni v to. Le glejte to po nasprotnem časopisju. Za nekakega junaka se ima, če si je znal nekaj izmisliti o duhovnikih ali če je znal nekaj reči proti Cerkvi. Včasih so rekli, da hudič polhe pase. Tako pase satan tudi svoje sobojevnike proti vsemu božjemu. Odtod so bili toliki umori duhovnikov, odtod toliki cerkveni ropi in tolike skrunitve svetih prostorov.
To je gledalo naše ljudstvo in spoznavalo, da je za komunizmom satanizem. Značilno je da so se partizani pritoževali, da ljudje za njimi škrope z blagoslovljeno vodo, ker da jih imajo za obsedene. Kdor je gledal vse umore, kdor je mislil na strašna mučenja, ki se jih je izmišljevali partizani za svoje žrtve, kdor je videl uničevanja brez vsega cmisla, je moral imeti partizane za obsedene in njih komunizem za satanizem. Razume se, da ljudje niso prav vsakega partiza-
na obsodili za satanovega hlapca. Vsak ve, da se povsod dobi tudi take, ki jih vlečejo drugi za seboj. Toda ogromno večino takih so nazadnje pokvarili, da ne bodo nikdar več za pošteno življenje. To je satanizem partizanskega komunizma. Strašni so njegovi sadovi. U-pajmo, da bo to kraljevanje satanovo kmalu končano.
Mnogo jih je in jih bo, ki ne bodo vrjeli, kaj in kakšen je komunizem, dokler ga ne bodo sami okusili. Toda mi begunci nočemo sovražiti in nočemo želeti hudega. Zato samo pravimo: Bog daj, da drugi ne bi tega okusili, kar smo mi in kar okuša naš ubogi narod tam doma. • (J. K.) --o-
Your RED CROSS
must carry on
8EL0 DOBIJO
ASSEMBLER JI
nočni gift 5 pop. do 2 zjutraj Izkušeni na srednjih in težkih strojih
Morajo imeti lastno orodje Visoka plača od ure
YODER CO. 5500 Walworth
(148)

Zaradi sebe se ni doteknil z rokami. Glejte, zaradi -tega, ker £>em Boga nosil! Odpusti!"
Pa se je stresel.
"Spet mislim o drugih slabo, pred Teboj! Namesto, da bi mislil o svoji slabosti!"
In se je spet zdrznil.
"In tudi o tej svoji slabosti razmišljam z ničemurnostjo. Glej me, se baham, ničemuren i sem — in se tega zavedam, Skrbim za svoje ovce — in se tega zavedam in tehtam njih skušnjave — in se baham, da vem, da jih tehtam in se pravdam s Teboj — in mi dobro stori, da se pravdam! Ti pa gledaš v zadnji kotiček mojega srca in vidiš to grdo mačko v kotu, kako se napihuje. In da jaz spoznavam svojo slabost, pošiljaš skušnjavca nad moj:e ovce, kakor si pošiljal v Egipet temo in kobilice nad Faraonovo 'judstvo zaradi Faraona!" jej starec lezel vase, kakor da ga bi-1
je nevidna šiba. "Mene bij in!
i
ne ovac, Ti, ki Ti ne vem ne j iiamere ne konca in presojami Tvoja dejanja od hipa do hipa in si domišljam, da sem našel toliko milosti v Tvojih očeh, da morajo zaradi moje nečemurno-( iti drugi delati pokoro. — Proč' -kušnjavec!" se je nenadoma zavedel, "tu sva pred obličjem božjim, pa mi kradeš te svete! hipe, ko bi ga moral gledati kakor otrok očeta."
Značilno je, da je Hitler rad j govoril o komunizmu kot, sa-l tanizmu. Rekli boste, da je on; slaba priča in da je tudi naci-j zem satanizem. To je gotovo res. Hitlerizem je bil Satanski. Pa pravi k temu neki pisatelj malo za šalo malo za res, da .je pač več vrst hudičev. In če je eden Lucifer, je drugi Beelce-bub. Med seboj se pač najbolje poznajo. Če prav. sta se ta dva sistema borila, sta vendar oba'sejala sovraštvo in hu-r dobijo med človeški rod; in to je satanovo delo. Kljub medsebojnemu prepiru sta le podprla taka dva satana drug drugega v svojem delu.
Razmišljanje o satanizmu v naši dobi me vodi k knjigi o
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 fit. Clair Ave.
munizma od blizu, 'se norčuje-i jo iz tistih, ki se bc*e kojnuniz-lna. Šale izbijajo !iz tistih, ki ^so proti komunizmu, kot da se i boje bavbava, ki je za otroke, j Toda tam, kjer so komunizem | preiskusili, vedo, kaj je satani-I zem, skrit pod komunizmom. I Začetnik ruskega komunizma . v moderni obliki Lenin, je zapisal sam: "Mi se moramo boriti I proti veri. To je ABC vsega i materializma in dosledno i marksizma." In borba proti ve-iri je ravno borba satanova pro-iti Bogu. Ali misli kdo, da se je komunizem od Lenina dalje spremenil ?
Naši ljudje v Sloveniji, ki niso prebirali papeževe okrožnice o komunzimu in ki niso vedeli, kaj je govoril Lenin, so prišli po drugi poti do spoznanja, da je za komunizmom satan. Do tega spoznanja jih je vodila svetopisemska be s e d a: "Po njih delih jih boste spoznali.'" Naš človek je videl dejanja komunistov. Včasih čisto nerazumljiva dejanja. Čudil se je silni želji komunistov po u-ničevanju. Šli so in rušili brez vsakq potrebe šole, prosvetne domove, elektrarne, vodovode, j Zakaj ? Ali je bilo to v škodo okupatorju? Vselej le v škodo ljudstva samega. Delati škodo
1946 FUND CAMPA8GN
MALI OGLASI
Oprema za čevljarnico
Naprodaj je kompletna oprema za popravljalnico čevljev. Zglasite se med 9 zjutraj in 6 zvečer na 3292 E. 93. St. _______U47)
POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
VSe delo garantirano Mi pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Točna postrežba. Pod novim vodstvom
ST. CLAIR
APPLIANCE CO.
7502 ST. CLAIR AVE. EN 7216
LATHE HANDS
*
nočni Silt
5. pop. do 2 zjutraj Morajo znati brati blue prints in sestaviti svoje delo
Morajo imeti lastno orodje Plača od ure
YODER CO.
5500 Walworth _______(148)
Lepa služba
Sprejme se izkušeno blagaj-ničarko za super tržnico; mora biti stara nad 18 let, zahteva se priporočila. Prijetne ure in dobra plača. Zglasite se osebno v United Food Store, 2582 Noble Rd.	(149)
Sprejme se
Mould Maker
za
Bronze Mould Izkušen Dobra plača od ure
Railley Corp.
12910 Taft Ave. poleg St. Clair Ave.
(149)
Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče K. 0. St. in Broadway Plača 93% c na uro
čas in pol za na 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(152)
MALI OGLASI
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN ATEKA
Pfc. Fred Vidmar
ki je umrl v Crile bolnišnici 28. julija 1945
Leto dni je že. preteklo, kar od nas se ločil si, lepše sonca tam Ti sije, lepša zarja Ti rudi.
Tvoji vedno Te ljubeči:
MOLLY, soproga DIANE, hčerka
Cleveland, 0„ 29. julija 1946.
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Mo- x)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Furnezi
Novi lurnezi za premog, plin. olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — eišCenje $15 premenjamo stare ca plin aH olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x)
BONCHA
Refrigeration Service Commercial and Domestic
Call HE 4149
(147)
Vas nrnči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV
Maiidel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaorta ves dan ob sredah.
2 ali 3 sobe v najem
Priletna zakonca brez otrok bi rada dobila v najem 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj takoj sporoči po telefonu KE-5800. Stanovanje se vzame kjerkoli v Clevelandu.
• (x)
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. Gt 4310
In se je še bolj skrčil v dve' gubi ter gibal ustnice s pretrpko
bi Videli, kako si sit? "O, ti moja stara pamet, stara pamet!"
"In sem nalašč počakal mraka," je zaupljivo dejal Klančar.
"Prav, čisto prav. Zdaj pa kar domov k ženi!
'.'če smem, gospod, ne še! Sporočite ji, naj pride sem. Vi jo vprašajte, kakor da me ni tu, kako je tisto z Matijcam. Da bom slišal od nje. Tu bom i stal za vrati in poslušal. I11 če ! Vam zanika v obraz,'bom verjel.] Za vse večne čase verjel. Mene j ne bo več vrag z dobroto!; Amen!" je kimal ves zamišljen! vase is solze so mu zdrknile po' licu.
(Dalje prihodnjič)
Vsa brdanska moč v Indiji je v rokah treh mož, ki nam jih predstavlja gornja slika, od leve na desno so: feldmaršal Sir Bernard L. Montgomery, feldmaršal Lord Wavell in feldmaršal Sir Claude Auchinleok.
Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu
Dobite jo v pisarni August Hollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
Hiša naprodaj
Je prazna in se lahko takoj vselite; za 2 družini, spodaj 7 sob, zgorej 5; znotraj izgleda kot nova. Hiša je v Collin-Vvoodu na Saranac Rd. Za pojasnila pokličite IV 1648.
(148)
Hišo kupimo
Radi bi kupili naravnost od lastnika hišo med 55. in 79. cesto. Kdor želi prodati za gotov denar, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.	(148)
Farma naprodaj
Naprodaj je lepa, 20 akrov obsegajoča farma, kjer se goji živinoreja in prašičjereja; velik hlev, bungalow hiša, trta, jablane, maline, šparglji, dvojna garaža. Nahaja se ob tla-jkani cesti blizu Painesville, O. Cena je nizka za hitro prodajo. Za podrobnosti vprašajte G. E. Reed Co., 18 S. St. Clair St., Painesville, O., tel 4305.
(151)
SONNER CAS CONVERTORS
15505 EUCLID; AVE.
At Taylor. MU. 4200
Heating
hitro izvem vse, bom moral obvestiti Arbaca. Mi že onemogočimo vajine naklepe, prijateljčka moja, čeprav si domiš-
Japonska vlada je bila prepovedala tetoviranje, toda v zadnjem času pa je ta umetnost, zopet prišla o modo. Na sliki vidimo Japonko ,ki si je dala tetovirati na hrbet razne slike v barvah. Izvrševalci te umetnosti pa so še danes podvrženi aretaciji, če jih državne oblasti zalotijo pri njih poslu.
SEDAJ V ZALOGI
za takojšnjo inštalacijo
ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO
POPOLNA ZALOGA	/Ž2) E
VELIKOSTI	/ W Ni
ZA VSAKO GRELNO	C
ZAHTEVO.	J
spremenja	%
furneze za premog	i ©(^saL^
in boilerje	C
v avtomatično gretje	— S
Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell
Kontrolami	^"^■W^HESsBsKESaSi
POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN
Snivajte le sladke sanje, v zemlji črni, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosite milost npm.
ŠTEFAN M. ROBAS1I. ZASTOPNIK
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUB LJEiNEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
V BLAG SPOMIN
DRUGE- OBLETNICE SMRTI LJUB LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
ki se je tako prezgodaj ločil in za vedno zapustil svoje drage dne 29. julija 1943.
Tri leta v hladnem grobu, soprog in oče že počivaš, prezgodaj si odšel od nas, in zapustil svoje lastne drage.
Luč naj nebeška vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, počivaj v miru blaga duša, in pri Bogu prosi za nas.
Žalujoči ostali:
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vamh nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."
Nesrečna smrt Te je odvzela, v grobu že dve leti počivaš, v zvesti službi domovine, prenaglo Tvoja pot se je končala, v miru božjem zdaj počivaš in nebeška luč Ti sveti naj.
URSULINE, soproga; ROBERT JOSEPH, sin
Cleveland, O., 29. julija 1946,
Poslednji doevi Pompejev
ROMAN
In s temi besedami jej je vrgel težek možnjiček denarja na tla, kar je Čarovnici kaj prijetno zadonelo na ušesa. Dasi je, namreč lahko pogrešala mnoge udobnosti, je vendar rada imela sredstva, s katerimi si jih je lahko pridobila.
"Zdravstvuj," je dejal Arbac' — "pazi dobro na zvezde, ko boš kuhala jijačo — tvoje sestre) pod slovečim orehom ti bodo za-: vidne, ako jim poveš, da je tvoj i jri.jatelj in zaščitnik sam Her-met Egipčan. Jutri večer se bova zopet videla."
Niti toliko ni več ostal, da bi slišal zahvaljevanje čarovnice, ampak je kar bežal iz votline in po hribu navzdol.
Čarovnica ga je spremila do izhoda, kjer je stala še dolgo in gledala za njim. Ko je obsijala bleda luna njen mrtvaški obraz in njeno koščeno postavo, ki se je bolj razločevala v temnem skalnatem ozadju, se je res zdelo, kakor da je prišlo z nadnaravnim čarom oddarjeno bitje iz temnega Orka in stoji na straži cb njegovem črnem vhodu, ča-j ravnica se je počasi vrnila; v-svojo votlino, vzdignila težki! mošnjiček st tla, vzela svetilko' in šla proti najbolj oddaljenem' kotu, od tu pa v ozek hodnik, j kjer je vzdignila kamen, pod! katerega je položila svoj zaklad. Ob svitu luči je bilo mogoče razločevati mnoge denarje različne vrednosti, ki jih je dobila vsled hvaležnosti in praznoverja že doslej in jih skrila tukaj.
"Kako rada vas gledam," je šepetala, ko je pohlepno ogledovala lesketajočo se kovino; "kajti ko vas pogledam, čutim šele, da sem v resnici mogočna, Kako vas bom šele lahko pomnožila, ako bom res še živela dvajset let! O, ti veliki Hermet!"
Položila je kamen zopet na svoje mesto, šla še nekoliko ko- ] rakov naprej in* obstala pri glo- ] boki, nepravilni jami v zemljo. ,
Pvt. August Bizil
ki je žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo in domovino dne 29. juliji 1944
Žalujoči:
MARGARET BIZIL, mati; BRATJE in SESTRE.
Cleveland, O. 29. julija 1946.
Tu je prisluškovala in pogosto čuVa čudno bobneče glasove v daljini in silno škripanje, kakor ce se drgne kovina ob kovino, črn, požveplu dišeč dim se je dvigal ter se širil po votlini.
"Sence so bolj nemirne nego J navadno," je dejala čarovnica, .stresaje svoje sive kodre. Ko! je pogledala v jamo, je zagleda-; lir v globočini dolge proge rdečkaste svetlobe.
"Čudovito!" je vzkliknila in trepeta je odskočila, "šele zad-j nja dva dni opažam to ognjeno; prikazen. — Kaj naj to pome-j nja?"
Lisica, ki je spremljala svojo j gospodinjo, je zoprno zatulila' in mrzla zona je pretresla celo starko kajti le slaba bojazljivost živali je bila po vražah onih časov le slabo znamenje. Zamrmrala je svojo nasprotno zarotitev in tavala trepetaje nazaj k svojim zeliščem, da izvrši ukaz Egipčanov.
"Imenoval me je norico," je dejala, ko je zrla v soparo, ki se je dvigala iz kotla. "Ako žila f koro že več ne bije, je žalostno, Če je človek nor; — toda kadar,"' je dodala divje in zanič-Ijivo, "kadar hipoma znore mladi in lepi in mogočni — ah, to je strašno! — Le gori, ogenj, kuhajte se ve, zelišča — preklinjam ga in naj bo preklet."
In ve tej noči in ob isti uri, ko je bil Arbac v oni neprijetni votlini pri čarovnici — je bil Apecid krščen.
ČETRTA KNJIGA PRVO POGLAVJE Nekaj o gorečnosti prvih kristjanov. Dva moža skleneta nekaj nevarnega. — Stene imajo ušesa, posebno svete I stene.
Kdor zasleduje najstarejšo zgodovino krščanstva, se pre- j priča, kako potrebna mu je bila za uspeh ona srčna gorečnost, ki se n,i bala nikake nevarnosti in se ni klanjala ne smrti ne milosti, marveč je navduševala svoje privržence in spremljala svoje mučenike v smrt. Duh nestrpljivosti škoduje le dobri stvari vsake gospodujoče cerkve, dočim ta duh podpira in podžiga še šibko in preganjano cerkev. Bilo je potrebno, da so kristjani vsako drugo vero mrzili, zaničevali, preganjali in s tem odvračali od sebe in svojih vernikov skušnjave, ki bi jih sicer mikale. Bilo je neobhodno potrebno verovati ne samo, da je v svetem pismu prava vera, marveč da je v nje tudi edino izveličav-na vera, ki spoznavalca krepi za strogosti in ga vzpodbuja k svetemu, toda nevarnemu podjetju pridobivati malikovalske pagane za krščanstvo.
Tak verski duh, ki je določal izveličavne čednosti in nebesa le izvoljncem, imenoval druge bogove le zle duhove in kaznoval vse nekristjane s peklenskimi mukami, je pač naravno nalagal vsem vernikom dolžnost, pridobiti za svojo vero predvsem tiste, ki so jim kakorkoli stali bliže po krvi ali po drugačnih človeških vezeh. Poleg dobrote, ki jo s tem izkažejo svojemu bližnjiku, delujejo obenem uspešno za1 nebeško kraljestvo.
Nestrpljivost sama na sebi je že bila najboljše sredstvo za uspeh. Vsak drugoerec je moral naposled misliti, da je res nekaj svetega v taki nenavadni gorečnosti, ki je ne stra ši nobena ovira in "se ne da odvrniti po nobeni nevarnosti, temveč pričakuje celo na mučilnici ali na krvavem odru sodbo o resničnosti svojega prepri-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Frank Koz!evčar,Sr,
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 29. julija 1945.
ŽALUJOČI OSTALI. Cleveland, O. 29. julija 1946.
čanja od v«e drugačnega sod-i nika, ki je — večni sodnik. Ona oduševljenost, ki je delala srednjeveške kristjane grozovite in bigotske, je pretvarjala I kristjana prvih časov v neustrašenega junaka. | Med najbolj resne, pogumne in ponosne narave te vrste je J spadal OJint. Komaj je bil A-! pecid sprejet s krstom v krščansko občestvo, ga je Naza-renec že prepričal, da mora zapustiti svoj svečeniški stan. Bi- ] lo je umljivo, da ne more na ; zunaj služiti oltarjem hudobnega duha, ako časti v srcu , I pravega Boga.	,
Toda to še ni bilo vse. Olint , !je menil, da bi prav to Apeci- , ; dovo svečeništvo moglo posta- , Iti sredstvo, ki razkrije varane- -j 'mu ljudstvu sleparske oraklje , j Izide. Zdelo se mu je, kakor bi mu poslalo nebo samo to oro- j ! d je za njegove namene, da Ijifd- ^ ! stvu odprb oči in morda pri- j I pravi pot za spreobrnenje cele- t | ga mesta. Zato pa ni nehal po j ! prvih vtisih mogočnega odušev- • Jljenja vplivati na pogum in go- j i rečhost.—Prišla sta, kakor sta (
se bila domenila, zvečer po kr- j stu v Cibelin log, ki smo ga o-' 1 pisali že poprej.	j s
"Ko bo prihodnji svečanost-'l ni orakelj," je dejal Olint, "sto- i piš sam k pregraji in proglasiš ljudstvu sleparijo, ki si jo do- c voljujejo. Pozovi ga, naj vsto- 1 pi in se samo prepriča o zvijač- s nih in grdih slepilih, ki si mu i jih opisal. Ne boj se ničesar! g Gospod, ki je obvaroval Dani- ? jela, te sprejme v svoje var- i stvo. Mi, — krščanska občina— A bomo pomešani med množico, v Mi bomo naganjali on?, ki bi se < obotavljali iti. Jaz sam posa- t dim ob prvem izbruhu ljud- I ske nevolje na oltar palmovo c vejico, ta naš znak svetega pi- r sma, in moj jezik bo govoril, razsvetljen po svetem Duhu ži-vega Boga !"	j "
A peci d u je ugajal ta predlog. V svoji vnetosti se je kar veselil, da se bo lahko že tako kmalu izkazal v tej novi sekti s krepkim sodelovanjem. Sve-tejšim nagibom se je pridružilo še čustvo osvete zaradi sleparij, katerih žrtve je bil sam. V onem objestnem preziranju vseh ovir (pač potrebna slepota ob
vseh drznih in nevarnih podjetjih) pa nista opazila ne Olint ne novi izpreobrnjenec vseh težkoč, na katere bi zadela izvršitev njunega načrta, pred-, vsem ne onega prespoštljivega praznovanja .ljudstva samega, ki bi pred častitljivimi oltarji velike egiptske boginje najbrže ne verjelo niti spričevanju nje-'nega svečenika.
Apecid je privolil v ta predlog s toliko pripravljenostjo, da se je Olint kar razveselil. Ob ločitvi sta se še domenila, da se Oliftt pogovori in posve- ] tuje o tem velikem podjetju s, svojimi krščanskimi brati in si zagotovi njihovo podporo za ta1 znameniti dan. Pripetilo se je,1 dtl so obhajali dva dni po tem sestanku vejik, Izidi posvečen' praznik. je bila najlepša { j prilika ?a izVšitev onega načr-j ta. Dogovorila sta se, da se sni-| deta naslednjega večera na is-| iem mestu in določita, kako j naj se vse to uprizori.
Zadnji del tega pogovora se |
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Turk
ki je za vedno zaspal 28. julija 1937.
Ljubljeni soprog in dragi oče, pre-zgcdr.j si nas zapustil ter ga ni dneva ne noči, da bi ne bil nam pred očmi. Zastonj Te iščejo naše oči, ker Tebe le od nikoder ni. Edina tolažba nam je ostala, da se enkrat zopet snidemo.
Dragi toprog in ljubljeni oče, veft ne čuje Tvoj se glas že devetd leto bridke žalosti, kar si Ti zapustil nas.
_ Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland, O. 29. julija 1946.
je vršil pri kapelici (sacellum) ki smo jo i že opisali. Komaj stia odšla Olint in svečenik, je prilezla izza kapele neka temna in odurna postava.
"Nisem te zasledoval zaman, dragi moj tovariš," je dejal Kalen; kajti on je bil ta prisluškovalec. "Pa tudi ti, svečenik Izidin, se ne shajaš zaman s tem kristjanom! Ah, da nisem mogel slišati vsega tega predivnega načrta. Ali dovolj! Vem, vsaj toliko, da nameravata razkriti svete skrivnosti in da se jutri zvečer zopet snide-ta in se vse natanko dogovorita. Naj bi mi Ozirid poostril sluh, da popolnoma poizvem vajino neizmerno drzovitost. Kakor
l.iujeta, da sta vse modro zasnovala. Za zdaj ostane vajina skrivnost še zaklenjen Naklad v mojih prsih."
V BLAG SPOMIN
Joseph R. Widmar