Razne novice. ImenoTanie. Državnega pravdnika ' namestnik v Celju dr. Fr, Bračič je | imenovan ' za državnega pravdnika.: Osebua vest. Castiti gospod Maks Goričar, dosedaj kaplan v Smartinu pri Saleku, je izstopil iz lavantinske Skofije ' in odšel v Dubrovnik, ¦ da tamkaj vstopi v dominikanski red. * Učiteljska mesta. Na enorazrednih ljudskih šolab v Razborju pri Slovenjgradcu in Cirkovicab.—V Skalah je razpisano mesto učitelja-voditelia, na 8-razredni ljudski šoli Sv. Duh-Loče pa mesto stalnega učitelja. — Mesto učiteljice je razpisano na 5razredni ljudski šoli v Kamnici pri Mariboru. Pro&nje do 30. t. m. ' * Libemlna veletrgovina Agro-Merkur v Ljubljani je prišla v konkurz. K političnim propadom kranjskih liberalcev pri volitvah se je pridružil sedaj §e gospodarski polom. Najbolj zabiti liberalci na kraetih morajo sedaj sprevideti, da je liberalno go- ..  spodarstvo za nič in da je skrajni čas, da se spametujejo in obrnejo liberalcem hrbet. * Naroden jiuiak. Že enkrat so bili letos vsi jugoslovanski listi, bodisi liberalni ali katoliški, edini v obsodbi hofrata Ploja, namreS takrat, k'o je hvalil nemško poiitiko zunanjega ministra Erentala. Sedaj pa se je zgodil drug slučaj, pri katerem so tudi vsi listi istega mnenja, iste stroge obsodbe. Ploj je namreč v delegacijab izrekel priznanje slovaškemu odpadniku mažaronu ministru Burianu, kojemu je izroČena v oskrbo Bosna in Hercegovina, kjer skuša uveljaviti mažaronsko politiko. To je pokazal Burian pred poldrugim letom, ko je dovolil ogrskim židom ustanoviti banko za odiranje bosanskih kmetov. Opravičeno piše ,,Slovenec": ,,Zares, odkar ima slovensko Ijudstvo pravico, volili poslance, se še ni zgodilo, da bi bil slovenski poslanec, in naj je bil §e tako slab, tako cinično ponižal in osramotil svoj narod, tako cinično in brezsramno zaničeval svoje volilce, čast, poštenje rn blagor ljudstva, kakor je to storil 29. oktobra leta 1910, v vnanjskem odseku avstrijske delegacije poslanec ptujsko-ormošlnbkinetov, hofrat Friedrich Ploi." * V ptujskem listu ,,Štajercu" inserirajo: Brivec PajdaŠ iz Brežic, hotel Styria na Dobrni, trgovec Johann Kos iz Celja, ftevljar Orač iz LaSkega trga, trgovec Hans Sirk iz Maribora, valčni umetni mlin v RuŠab, čevljar Berna v Celju, vinski trgovec Kusten v Celju, urar Ackermann v Ptuju, krčmar Lanko v Trbovljah, Slawitsch in Heller v Ptuju, mizar Blaževič v Brežicah, trgovec Kaspar v Ptuju. * Ptuj. V naSem okraju so liberalci in slogaSi, katerih pri nas popolnoma niS veS ne lofii, bili zadnji 6as pridno na delu. V Halozah je edino delavno bralno društvo v liberalno-slogaških rokah. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici bodo ustanovili javno ljudsko knjižnico. Za kraje PolenSak, Sv. Lovrenc v Slov. gor. in Sv. Tomaž se je ustanovila ( cirilmetodarijska podružnica. Snops in liberalizem sta najhujša sovražnika ptujskega okraja, proti katenma moramo biti vedno na straži. Cetudi je par izdajalcev v našib lastnih vrstah, tem trdnejše moramo drugi držati skupaj ter na vse nafiine odvraSati slabe posledice alkohola in slabega berila od naSega pridnega ljudstva. * Llberalcl ln kniet. V kranjskem deželnem zboru je izjavil liberalni poslanec ViŠnikar, da je naS kmet gospod, da ima polno vlog v branilnicah in da malokatera hiša pride na boben. Liberalni poslanec dr. Tavčar pa je dejal, da so kmefcki žulji le bajka. Liberalpi noslanci so nadalje predlagali in govorili za to, da »» odprejo meje tuji živini in so rohneli proti draginji mesa in kruha. Druge draginje dosedaj še menda niso opazili. * Naši špeliarji ležijo nemškim mesarjem iz Maribora, Ptuja itd. hudo v želodcu. To se je posebno videlo na zborovanju, katero je priredila Štajerska deželna zveza mesarjev in prekajevalcev dne 26. oktobrf t. 1. v Mariboru. Na tem zborovanju se je zahlevalo sledeče:' \ Ptuju in Mariboru naj bi se vsak sejmski dan pošlaia na trg dva mesarja ali prekajevalca špeharje nadzorovat. Spehar sme pripeljati na trg le toliko mesa in špeha, kolikor je primerno njegovemu pogestvu; če pripelje vee, potem je kupil meso na HrvaŠkem in potem ni več špebar, tem"več tržec, in kot tal^ega se ga labko vsak 6as nažene s trga. V vsakem takem slučaju se bo poklicalo oblast na pomoč. — To in nič drugega ne zahtevajo nemški meščanski mesarji v 6asu, ko vse meščanstvo kriči o draginji me^?a. Mesarji torej sami ne dopustijo, da bi dobivalo mešfianstvo boljše in cenejše meso. Kdo je torej kriv draginje mesa? Ni nam treba pripomniti, da so Ornig, Scbmiderer itd. ob strani mesarjev proti kmetoin špeharjem. * Celje. Odkar je o. Anzelm odpotoval edino-le radi nasledkov tiskovne pravde v Ameriko, dobili so njegovi sovražniki pogum in ga napadajo po liberalnih listih. Že zadnjič smo zavrnili napade na o. Anzelma v ,,Narodnem Listu" kot nercsnične in neosnovane. Toda obrekovalec ne mlruje in je v zadnji Stevilki začel brizgati svojo gnojnico na cel samostan v Nazarjib,. Mogo8e bi mol5ali na njegova izvajanja, toda ker zna cela Gornja Savinjska dolina, kaka propalica in kak grd značaj je napadalec, zato mu moramo odloSno odrekati pravico, da bi sodil čez samostane in redovnike. Naj spravi gnoj prej izpred svojega praga, potem se lablsfo zglasi, ako bo imel še pogum. * Libevalcl v besedah in v dojanju. Ob zadnjem volilnem boju na Krarjjskem so liberalui kandidat Gangl in drugi libeialni govorniki grozno zabavljali proti vojaški napravi in napadali S. L. S., kakor da bi bila S. L. S. kriva ogromnih izdatkov za naso armado in mornarico. Tako so govorili, in kdor jih je eul, je moral misliti, da ni hujših nasprotnikov vojaški napravi, kakor so liberalci. Zdaj je pa glasoval v delegacijali Mandič, 61an liberalnega Ploj-Hribarjevega kluba za proračun, ki ga je predlagala vojna uprava. Res, kdo naj še kaj veruje tisti stranki, ki se predstavlja v tako razlicnih oblekah. Na shodu proti vojaški napravi kakor najhujši anarbisti, pri glasovanjih v delegacijah pa za armado, kakor najponižnejši liofrati. Uoina pred volilci radikalni, na Dunaju vladni. Ne vemo, 5e igra Še kje kaka stranka na svetu tako žalostno vlogo, kakoršno igrajo slo-^ venski liberalci: * Kdo je kriv draginje? Naši liberalci in socialisti hočejo dokazati, da je vzrok draginji v tem, ker je carina na uvoz tuje živine previsoka. Vsi drugi stanovi bi imeli pri tem koristi, le kmet živinorejec bi trpel. Toda kdo je v resnici kriv draginje? Pravi krivoi vse draginje so pred vsem kapitalistični industrijci, ki so izvojevali za industrijske izdelke ogromno carino, in ki potom kartelov neusmiljeno odirajo ubogo ljudstvo. Vsled ogromne carine se ne morejo uvažati industrijski izdelki iz tujine. Tako moramo Avstrijci radi kartelov in dogovorov, ki jib imajo kapitalisli raed seboj, plafievati avstrijske železne izdelke, avstrijski sladkor itd. dražje, kakor se ti avstrijski izdelki prodajajo y Belgiji, v Egiptu itd. Tega pa liberalci in socialni demokratje nočejo navajati, le ubogega kmeta dolžijo, da je kriv draginje. *Umrl je 27. okt.v Dombesu na Francoskem pre8.: opat rajbenburški, Dom P. M. 'Janez K. Epalle. Rojen dne 20, maja 1848 v Marlhesu, v mašnika posvečen dne 19, marca 1878, je leta 1881 z redovnimi tovariši iz Francosk^ega ustanovil naselbino trapisiov v Rajhenburgu, tatero je najprej vodil kot prior, V zadnjib 20 letih pa kot inful. opat, ko je namrefi z apo stolskim pismom z dne 1. septembra 1891' naselbina bila povišana v opatijo. — Vsled ljubeznivosti*"ih dobrotljivosti! je bil blagi rajni obče priljubljen kalfor pri redovnih bratih, tako pri duhovščini in vseb, ki so ga poznali, Prelep spomenik za vse prihodnje 6ase si je postavil sam s krasno podobo lurške Matere božje, katero je za 5000 frankov naročil v Parizu in podaril novi župnijski cerkvi Marija Lurd v Rajhenburgu. ! in katero' so prevzv. knezoškof lavantlnski pred enim mesecem blagoslovili v luržki votlini. — Rajni je bil kn. §k. lavantinski kbnzistorijalni svetovalec, in odlikovan z oficirskim križcem Franc Jožefovega reda. Truplo bo prepeljano v Rajbenburg. N. v m. p,! * Smodke se bodo z novim letom podražile. Kratkim cigaram se namerava določiti cena na 6vin., britanikam na 1G vin., trabukam na 18 vin. * Klobnkl se podražijo. .Na zborovanju avstrijskih tovarnarjev klobukov se je z ozirom na to, da se že poldrugo leto draže za izdelovanje klobukov potrebne surovine, sklenilo, da se klobukom zviša cene. * Sladkor bo cenejši. Cene surovemu sladkorju so se v poslednjem Casu tako zelo znižale, kakor se to že dolgo ni zgodilo. Posledica tega je bila, da so se cene morale znižati tudi pre6iščenermi sladkorju, kar se je pred kratkim tudi v resnici sklenilo-i Začetkoma so misliii, da bo zadošealo, če se cene le nekoliko znižajo. Ker je pa cena surovemu sladkorju stalno padala, zato so znižali ceno sladkorju za II in pol krone pri 100 kg * Slov. kat akad. tehn. dtuitvo »Zarj&a si jo izvoliio na občnem zboru, 28. okt, 1910 za zlmski teBaj sledeči odbor: Telm. Fr. Boeh, predsednik; med. Ivo Bovc, podpredsednik; iur. Er D'tela, tajnik; iur. Jak. Hadž:r, blagajnik; phil. Jos. Lovrenčič knjižničar; iur. Anton Eodre. gospodar; iur. Pa'. Bupnik, tdborniški namestnik. * Zb obmejns Slovence je darovala veaela drulba 24 K ob priliki blagoslarljanja kapele v Zagorcih pri Sv. Lovrencu v S'ov. gor. Naprej! •¦¦O!W .' ' v ' Mariborski okraj. m Iz sodne dvorane. Dne 26. oktobra se je \tŠila pri mariborskem okrožnem sodiŠču zanimiva obravnava. Gospod Jožef Ketig, vrl naš somišljenik, je bil svoj čas od okrajne sodnije obsojen, da je pri zadnji občinski volitvi razžalil bivšega Župana in ,,Štajercevega" pristaša 'Antona Šantla, Pri obravnavi dne 26. oktobra pa je bil Ketiš popolnoraa oproščen. Keti&a je zagovarjal dr. Leskovar, štajercijanca Šantla pa dr. Rosina. m Odpadniki. Iz katoliške cerkve so v Mariboru v zadnjem času med drugimi izstopile te-le osebe: Spielvogel Berta, postna oficijantinia: Elbert Karl, poštni sluga; Elbert Cilika, poštnega sluge žena; Zvveifler Avguštin, pravnik; Hanns Karl, pravnik, sin mariborskega notarja; Brixel Viljem, c. kr. poročnik domobrancev (!); Duma Emil, tehnik, sin mariborskega peka; Spittau Ludvik, železniški pristav; \Valland Franc, trgovski pomofinik, je odpadel dvakrat, prvič 4. decembra 1907, drugič pa 3. sept. 1909, in mariborski pek Witlaczil. Kakor čujemo, se odpadništvo posebno širi med poštnimi uslužbenci. Bolnišnica v Mariboru. fVsi zdravniki' f na ' tukajšnji bolnišnici so drug za drugim odpadli k luterski veri. Sv. Križ nad Mariborom. V občini Sv. Križ n. Mariborom je bil dne 28. oktobra t. 1. izvoljen županom gospod Filip Galunder, fza > občinske svetovalce pagospodje: Anton ,Waldhuber, Jakob Sternad, Jožef Gartner — vsi sami vrli udje S,: K. Zj m St. Lovrene nad Mariborom. Nevarno delo je spravljanje plohov, to je drevesnih debel iz gozdov. Dne 27. oktobra je Kapusov hlapec Peter Pernausel, 181etni mladenič, v Kapusovi grabi nasproti. Stv Ožbaltu, hotel basati plohe na voz. Proti njemu se pridrvi iz višine debel ploh, ki sta ga spustila dva drvarja. Ceravno na ravnini in prostorni cesti, se hlapec vendar ni mogel ogniti; plohi ga zadene, podere na tla in povalja tako, da je bil v 8 minutah mrtev. Pred leti je njegov brat Vid Pernausel utonil pri kopanju v MurL Ubogemu očetu in materi izrekamo najglobokejše sočutje! m Ceršak pri St. Ilju. Kaj nameravajo Nemci s svojo nemSko šolo, to je izklepetal gospodFiSereder, velik Nemec iz St. ilja. Na dan volitve se je vršil v neki gostilni ta-le pogovor med našim vrlim Smirmaulom in med zagrizenim Fišerederjem. FiŠereder: ..Kaj potrebujemo duhovnike, brez teh bi lahko bili!" Naš:. ,,Kdo bo pa naše otroke" poučeval? Aii bodo vzrastli divji kakor živina?" Fišereder: ,,No, 6e že mora biti verski pouk, saj hodi labko v šolo lutrovski pastor." — Cirberžani, ali se vam oči kaj odpirajo? Sedaj bodo pustili še en čas kaplane hoditi v šolo, kmalu bo pa prišel za njimi lutrovski pastor. Saj je bilo na šentiljski nemški šoii tudi tako. m Ceršak pri Št. Ilju. Nemci hočejo, tako vsaj ¦slišimo, dati nemško šolo cerkveno blagosloviti. Ker Ijudje sprevidijo, kakSna bo ta šola, pamorajoljadera malo peska nametati v oči. Cirberžani, ali ste slišali kdaj že povest o volkovib in volčjih oblačilih? Ko sem to slišal, da mislijo dati Siidmarkovci šolo blagosloviti, seni se spomnii tiste stare povesfi, ko je hudič, ker ni ni6 več duš vlovil, šel za mežnarja v neko cerkev, pa tam lepo molil in dobil ljudi s hinavš6ino na svojo stran. Pozor, Cirberžani! Ne pojdite na limanice! Ceršak ob Muri. ,,Auf nach Zierberg!" je kli-cala sobotna ,,Marburgerca." V CerŠaku se je namreč vršila v nedeljo, dne 30. okt. otvoritvena slavnost nove šulferajnske šole. Na vse strani (so se pošiljala vabila, da bi bila ndeležba čim večja, A Šullerajnovci so doživeli zelo občutno blamažo. Zelo skromno je bilo število gostov. Pomnožili so ga orožniki, katerih je bilo nad 30 s komis. dr. PoUčinskiiii na čelu poslanih v Ceršak, da čuvajo Šulferajnovce. Od domačega Ijudstva se slavnosti ni nihče udeležil, le iz Št. Ilja so prikimali stari Šulferajnovci. Šulferajn je najel godbo 12 mož iz Maribora, ' a na odredbo župana gospoda Hauca godba ni, mogla vršiti svoje naloge. Zupan je tudi prepovedal razobesiti frankfurtarice. Govorila sta poslanec Malik ter dr. Krautgasser iz Cmureka in Še nekaj drugih. Dr. Krautgasser je hudo napadal v svojem govoru domačine. Domafii fantje so med iem, ko sta govorila Malikff in Krautgasser, na vasi glasno prepevali narodne pesmi. Žalostno je izpadla vsa prireditev Sulferajnovcev. — KonStatirati moramo, • da mariborski okrajni glavar gojii) veliko skrb za Šulferajnovce. K stavbi Sulferajnske Šole v Ceršak je poslal orožnike, da so čuvali ponofii zidovje. K otvoritveni slavnosti pa pošlje v varstvo ubogih Nemcev; kar celo trumo orožnikov. To je storil menda v zahvalo ' nadučitelju-popravkarju \ Brezniku, ker mu je ta naročil v Spielfeldu kočijo, ko se je dne 27. oktobra udeležil kolavdacije Sulferajnske Sole. m Sv. Lenart v Slov. gor. Velik katoličan in vnet kristjan pred Bogom in pred ljudrair je naž mizar Senekovitscli, kakor že ,,Zeitenge" piSejo. Gosp. Župnik so pred kratkam I na proSnjof gospoda Kram"©rgarja, mlzarja v Zg. Zerjavcih, oznanili, da se pri njem tudi truge dobijo. To je spravilo Senekoviča v sveto jezo. Tako posvetne re6i ne spadajo v cerkev in na prižnico, je rohnel v ,,'Marburgerci." r Jaz pa pravim: Pogreb je vendar cerlcvena zadeva in truga spada k pogrebu — bo se dal Senekovitsch morebiti v žaklju pokopati — in kar je cerkveno, se tndi la-bko v oerkvi oznani. Nekaj di'ugega ]e. Seneko\ itsch se boji konkurenta, boji se za slovenske denarje, ki so dosedaj tako obilno tekli v njegov žep, iz žepa pa za Siidmarko, Schulverein in za razne druge namene, katerih pa ne maram navesti,. ker ve itak vsak, kje Senekoviča c črevelj tišči. 7a, on sam ni tako svet, kakor se dela, Le slovenski denarji mu dišijo, a Slovencev samih, ki mu jih nosijo, ne mara in dela proti njira, kjer Ie more. Z'a nemško šolo kar gori in je tara kuhan in pečen. Cudno le, da niso njemu kot ,,velikemu Nemcu" i poverili delo f šolskih : klopij, ampak so jih naročili iz Maribora. Torej, gosp. Senekovie,' le pomirite se' radi župnikovega oznanila, preveliko razburjenje bi vam znalo škodovati in škoda bi vas bilo; lčje pa naj Sentlenarčani truge kupujejo, če vas več ni! Pravite, pri Krambergarju ? Dobro, boino poskusili. m Sv. Lenart v Slov. gor. Kmetje, tovariši! Kmet ostani pri plugu, eevljar pri kopitu, rekel bo kdo, lc.i bo čital sledeče vrste. In res! Kmet ni rojen za pero, pa kadar ,je treba, sila, tudi prime za peresnik, naj potem stvar izpade tako ali tako. Sledeče vrste naj veljajo posebno onim zaslepljenim starišera, ki imajo otroke ge v nemški Soli. Bil sem po leti večkrat pri šolarski sv. maši in delal svoja opazovanja. Z otroci iz siovenske šole so prišli zmiraj vsi učitelji, vsak s svojim razredom, jih lepo postavili v vrsto in med sv. maso nadzorovali. V nemški šoli so trije razredi, a prišel je s šolarji vselej samo eden, oziroma vselej samo uč-iteljica, učitelja sta se cerkve bala. Otroci iz sio\enske šole so se prav vspodbudno obnašali, peli so lepo ali molili, da me je res veselilo. Oni iz neiuške šole menda sploh niso vedeli, da so v cerkvi. Smejaii so se, suvali, se ozirali, dražili otroke iz slovenske šole, sploh, vsak je lahko opazil, da so iz druge šole. V petek, ko se je molil rožni venec, niso nemški šolarji nič odgovarjali. Menda se res že sramujejo slovensko moliti, nemško pa §e ne znajo in ne bodo nikdar znali. Kar sem jazopazoval, pritrdili so nii tudi drugi, ki so bili pri Solarski sv, maŠi. Kaj je temu krivo? Gospod katehet? Mislim, dane! Kajti ako pri slovensk.ih šolarjih skrbi za lepo obnašanje v cerkvi, k,akor rni je pravil moj lant, potem stori isto gotovo tudi v nemški Šoli. Vem pa, da ni Še nikdar nibče videl kakega nemskega učitelja v nedeljo pri službi božji, med tem ko slovenski če ne vedno, pa vsaj vclikokrat pridejo. Molilo se je v nemški Šoli od kraja prav po lutrovsko, namreč samo ,,O6enaš" brez ,,Cešcena si Marija". V prvem razredu, kakor so pravili Solarji, niso dolgo imeli niti križa. Ce so ga že pozabili lcupiti,- zakaj so ga pozabili ravno za prvi razred? m Sv. Lenarfc v Slov. gor. Slovenski stariši, poslušajte! Nemška Sola bo vzela našim otrokom ne samo mili slovenski jezik. tam bodo zakopali tvidi svojo krščansko vero. Za nemško šolo pride lutrovski pastor; verjemite mi to, kmetje, kajti tako je bilo v Marenbergu, v Slovenski Bistrici, v Vitanju, v Šoštanju, v Ptuju, v Sevnici, v Konjicab. Dokler ni bi- 10 nemške šole, ni Dilo luterancev, odpadnikov, kakor hitro pa je prišla šola, priSel je kmalu za n]o tudi pastor. Tako bo tudi pri nas. Tempel že stoji, drugo pa pride v kratkem. Kdo pa je stavil nemško solo? Nemško-lntrovski Schulverein, ne pa katoliški Schulverein, ki tudi obsloji. Kdo pa je oče šole? Malik;, ki je od cerkve odpadel In bil od žene loeen. Kdo pa se najbolj navdušuje za njo? Vsi jib poznate v trgu, da niso najbčljSL kristjani, v cerkvi jili nikdar ne vidite in eden teh, ki pa je še mlad, je nedavno nekomu rekel, da prvo, kar bo storil, bo, da bo odpadel od vere. In kaj je z uspebi v nemSčini na takih šolah? Pred kratkim je časnik pisal, da je celo sin nadučitelja take nemške §ole pri skušnji za gimnazijo ravno iz nemšfiine — padel. Pa vsaj to ni nič čudnega. Jaz bi rad vedel, kaj bi bilo z vami, vi nespametni stariši, če bi vas posadil v kitajsko Šolo in vas takoj izpraševal katekizem, računanje itd. v kitajščini. Ce niste biH prej neumni. postali bi potem, in ravno tako bo z vašimi otroei, ki jili silite v nemško šolo. Tepce boste imeli, ki ne bodo znali ne nemški ne slovenski. — Sentlenarfian. m Smolinci. Pred kratkim smo imeli tuVaj volitev župana, seveda je izvoljen zopet prejSnji. Volitev je bila lako tajna, da niti vsi odborniki niso vede- 11 za njo. Gospod žnpaji je že mnogokrat obljubil popraviti občinsko cesto tako, da se bode lahko vozilo, a storilo se dosedaj 5e ni niC. Občinska cesta je od leta do leta slabejša, sedaj je že taka, da par živine komaj potegne prazen voz iz blata. Tako slabe ceste prav gotovo na celem Stajerskem ni najti, kakor je v Smolincih. Pisatelj, ki piše v ,,Slov. Gospodarju" o jeruzalemskem romanju in pravi, da so ulice v Jafi nesnažne in polne praliu, kadar pa deži, mora biti tako blato, da bi Slov. gorice laliko tekmovale ž njim, je mislil pri lera gotovo na Smolince, pa je radi lepšega zapisal Slov. gorice. Prosili smo že c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru za odpomoč, a vse je zastonj, vse je le glas vpijočega v puSCavi. Ako še en Čas tako ostane, potem se lahko s časom vsi v blatu potopimo z županom vred. Radovedni smo vsi, ali se bode sedaj bolj pobrigal na§ župan za občinsko cesto, ko je zopet izvoljen, Ceravno preveč tajno. O tem pa, kar bo c. kr. okr. glavarstvo v tej zadevi ukrenilo, vam bodem že poro6al. — Smolinfian. m Sv. Lenart T SlOT. gor. Tukajšnji ioUrski knhinji so darovali sledcči gospodje nastopne prispevke: C. g. JanžekoviC J., žapnik, 20 K, dr. J. Kronvogl, g. dr. Tiplič, g. dr. Gorišek, po 10 K, g dr. Ilaunik, g. notarski kandidut A. Erajgher, g. K. Aubl g. LeSnik J., po 5 K, g A Zemljič, 8 E, g. A. Zabukošek, K 5-30, g. Paslič P. kaplan, g dr. Lovrec, po 4 E. g. Pr. Arnuš, g. Al. Arnuš, g. Fr. Eramberger, pos. taj., po 3 E, g, Tolič. odv. uradnik, 2 E, g. V. Krafc, g. Fr. Breznik, po 1 E g. Stauovšek, 5J h. Iz sodnijskih poravnav: Kebrič—Kaube, 20 E, g. dr. Leščaik, 10 E, Kocbek—Pargaj, 10 K, g. Erempl, 7 E, Klobasa—Močnik, 10 E. Nabiralnik pri g. A. Zemljič, K 6 30, učenka Kramberger Ltea, 10 K, Bog plati. Prihodnjič dalje. '^<Mi- plujski okraj. p Ptuj. Umrla je v ptujski biralnici usmiljenka sestra RosinaiRiedl po dolgi in silno mučni bolezni — želod8nem raku — na praznik Vseh svetnikov. Pokojna je službovala dolgo vrsto let v. bolnišnici in biralnici, kjer je bila kot nad vse vneta organistinja in izvrstna postrežnica pri vseb bolnikih zelo priljubljena. Blagi sestri naj sveti veena luč! p Huda nevikta z bliskom, gromoni> in silnim nalivom je bila na vernib duš dan; pa5 redka prikazen! p Trgovska zadruga za oikoUco sodnijskega okraja Ptuj. 'iGlasom odloka c. kr, okrajnega glavaiv stva v Ptuju z dne 13. septembra 1910, ' stev. 22725, je pripoznalo c. kr. okrajno sodiSče v Ptuju na pritožbo nekaterih zadružnikov, kateri so vplačali v poprejšnji dobi (veljavno za več let nazaj) do 1. aprila l9l0pri bivšem trgovskem zadružnem načelniku vstopnino (Inkorporationsgebiibr) v večjem znesku kot 4 krone, (da se istim zadružnikom < na zahtevo povrne ona nepravilno previsoko zaraeunjena svota (n. pr. so nekateri morali plačati mesto 4K po 10 K itd.), ako se prizadeti go^podje trgovci z zadostnuni pismenimi dokazi, oziroma pričami, izkažejo in to pismeno ali ustmeno f na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju,' ali pri načelniku trgovske zadruge gospodu V. Zorko pri Sv.: Andražu v Slov, gor, naznanijo. p Sv. Barbara v Halozah. Letosnje vino Je izvrstno, le mato ga je, zato ima že zdaj prav lepe cene. 'Saj je pa tudi privoščiti ubogim vinogradnikom, ki imajo tako ogromne stro'ške. — Sedaj nam naj bo dovoljeno §e javno vprašanje. 'Zakaj se tajnik posojilnice vozi v Ljubljano in Gradec? Ali je posojilnica tudi ' vclanjena pri i bankerotnem Agro-Merkurju v Ljubljani? Na ta vprašanja bočemo natankega oagovora! p Sredlšče. Ptujski »Stajerc" se je s svojo zadnjo Številko, |v kateri je priobčil neko budalost iz SrediŠča, tako prikupil središkim liberalcenij 'da [ se je odbornik Zveze slovenske napredne mladine javno izrazil (so priče na razpolago), tia si bode c naročil ,,Štajerca." ' Kdo še potem dvomi o napredku in narodnosti slovenskili liberalcev! p Središče. Gospod Mat. Ivanusa, tajnik bralnega društva ,,Edinost" in vneti pristaš Nar. stranke, je bii pretečeni teden obsojen zaradi razžaljenja časti v neki ženski zadevi, katere pa nočemo spravljati v javnost. Tožil ga je istotako pristaš Narodne stranke in zastopal tožbo odvetnik dr, G. Sernec. Mi smo pri tej zadevi le tega mnenja: ali bi ne bilo pametno, 'da bi dr. Sernec ' kot ', sovodja Nar. stranke nasvetoval strankama premirje ' in ne pustil,' da f se tirajo pred sodiSče. Tako se liberalci sami sebe ubijajo. p Sv. Bolleiik pri Središču. Ana Kosi, mati g. Antona Kosi, nadučitelja v SredišČu, je tukaj umrla dne 29. oktobra 1910. N. v m. p.! p Kostrivnlea. Kostrivničanje! Sedaj, ko smo spravili poljske pridelke pod streho, si bodemo lahko privoščili malo več počitka kakor doslej. Nikakor pa sedaj ne smemo popolnoma pofiivati, ampak ravno sedaj, ko se bomo lahko telesno nekoliko odpočili, se poprimimo z vsemi mofimi duševnega dela, { bistrimo si svojega dulia s čitanjem raznib gospodarskib kiijig in katoliškili časopisov. Kadar počiva telo, naj se bistri naš duh. Zato pa v roke dobro katoliškb berilo! Na noge sedaj. ko se bliža zimski čas, vsak katoliški mož in vsak pošteno misleči mladenič naj si naroči kakšen v katoliškem duhu pisan !ist, ' ako eden ne zmore naročnine, naj si naročita dva skupaj, recimo ,.Slovenskega Gospodarja% eno! polovico leta plača eden, drugo polovico drugi. ,,Stražo" naj si naročijo cele vasi skupaj, i,,NaS Dom" ' pa naj bi imel \"sak zavede.n mladenič in raladenka. Kdor si pa nikakor ne inore naročiti kakega lista, ta pa naj nemudoma pristopi fako še ni) k bralnemu društvu in tam bo dobil vsakovrstnega dobrega in kratkočasnega berila. Ako se bodemo poprijeli z vsemi močmi dobrega katoliSkega berila, tedaj bodemo lahko napredovali v dušnem in telesnem oziru in ne bo se nam bati naših sovražnikov, kateri hočejo poteptati v blato naše najdražje svetinje, našo vero in naš mili slovenski jezik. p Dornova. Ti bujdič ti, pje aj si čuja, ke smo v ,,Gospodari"! — Vraga, aj smo zlo? — Samo dabi ti veda! Neki vrag nas je vse po imenu noter sprava. — Tako so se hudovali naSi Štajerčijanci, ko so bili pohvaljeni v ,,Gospodarju." Sedaj ugibajo, kdo bi bil to pisal. Poparjeni hodijo, |kakor mokre kokoši. Dolžijo ude bralnega društva. Pa vi raislite, da mi drugi ne znamo pisati? Haha! Tudi ,,feuerwerji" so zelo poparjeni. ,,Feuerwerji", vas pa vpraSam, all bo že skoraj kak napis na uti požarne brambe? Clovek ne ve,' ali je klavnica, ali plesiSče, ali pa kegljiSče. StajerCijanci, |vas pa bodi sram, < ker nimate druga dušne hrane kakor giltno kroto. e1 Ljufomerski okraj. 1 Eapela jpri RadincDi, Dne 2, novembra zjutraj je umrl jobčespoštovani Andrej Zemljič, bivši veleposestnik v Radinoih. Svoje otroke je spravil pravočasno vsakega k svojemu poklicu, za svoja stara leta pa si je izvolil svojo gorico v Paricjaku. Huda bolezen mu je že eno celo leto grenila one zaželjene vesele trenutke. Truplo bode dne 4. novembra pokopano, duša pa se naj raduje tam nad zvezdarai. 1 Gornja Radgona. V nedtljo du- 13. uovembra zvečer priredi bralno društvo veselico. Na --sporedu je v-selogra ^Tri sestre", petje in tamburanje. Doinačini in posebno šu vsi sosedje, potrudite se v nedeljo k Sv. Petru, da vidite in slišite, kaj premorem udje bralnega društva, mlad, in dekliške zveze! Vsi dobro došli y gostilni L. Earbaša, 1 FrancJožefova šola v Ljutomeru priredi \ nedeljo, 13. novembra v gostilni g, Vaupotiča v Ljutomeru šolsko tombolo v prid ubožni šolski mladini. Začetek ob 6. uri zvečer. Pridite v obilnem številn I 1 St. Križ na Mnrskem poljn. Prostovoljno gasilno društvo v Stari in Novi vasi, katero je bilo še le lansko leto ustanovljeno, priredi dne 13. listopada t. 1. tombolo v gostilni g. Majerja, katere eistt dobiJek je namenjen za najpotrebnejše gasilno orodje. E mnogobrojni udeležbi uljndno vabi vsa sosedna bratska društva kakor vsacega posameznega Odbor. Slovenjjraški okraj. s St. Janž na Vinski gori, Sklicuje se na določbe par. 19 tiskovnega zakona, prosim z ozirom na notico, prijavljeno v štev. 38. ,,Slov. Gospodarja" z dne 22. septembra 1910 med slovenjegraškimi novicami pod napisom: ,,Št. Janž na Vinski gori", da priobčite sledeči popravek: Ni res, da sem poln štajercijanske modrosti; res je marveč, da jaz ne zajemam iz ,,Stajerca" modrosli. Ni res, da mi Rauscber posreduje, da dobivam jaz ta neprecenljivi list ,,Stajerc" brezplaeno in se bodim potem v Celje klanjat Nemcem, res pa je, da Rauscher za me nikjer ne posreduje, da ,,Stajerca" sploh ne dobivam, tudi ne brezplaeno, in da se ne bodim zato nikomur klanjat.  Nadalje ni res, da je Auer pod roko oddal naŠ občinski lov Rauscherju, res pa je, da je Rauscber pro stovoljno doplafcal za občinski lov 240 K. — ;Tudi ni res, da je g. Fran Kranjc obljubil za občinski lov 200 K, res pa je, da je obljubil g. Kranjc za lov samo 50 K. — Št. Janž na, Vinski gori, dne Anton Vodušek, župan v Št, Janžu na Vinski gori; po: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju. Konjiški okraj. k Konjice. Lov občine Sv^ Kunigunda pride k vnovični dražbi, Javna dražba se bode vršila v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva! ( v' pondeljek dne 14. novembra 1910 ob 5411. uri dopoldne. Izklicna cena znaSa 60 K. k Konjice. V zadnji številki' smo ? poročali o kmetu iz Nove vasi, ki je potegnil čez svoj travnik žico, da bi tako zabranil jškodo, ki so mu jo delali jahači kneza Windischgratza na travniku. C, kr. okr. sodišče je dalo celo stvar preiskati in dognalo se je, da so bila poročila nemških listov, ' da je jpotegnil kmet žico čez cesto, neresnična, kajti žica je bila potegnjena samo Bez travniki Kmet je bil opro&čen. Celjski okraj. c Grlže. Kme8k"a hranilnica in posojilnica žaCne poslovati 7, nov. Uradni dan vsak pondeljek od 8.— 10. ure. V zadrugo se sprejemajo osebe, ki se morejo vezati s pogodbami in prebivajo ali imajo posestvo v župnijah: Griže, Žalec, St. Pavel pri Preboldu. c Sv. Peter na Medvedovein selu. Druga in tretja predstava ,,Garcia Morena" ' se je tudi krasno posrečila. Drugikrat so nas v lepem Številu obiskali Šmarčani, v veliko večjem številu pa so k tretji predstavi zadnjo nedeljo ' ljubi nam Križevčani prihiteli. Hvala vam iskrena! Veliko veselje ste nam naredili, sami pa ste tudi imeli izreden užitek na krasni igri, ki je vsakemu dopadla. Naj bo žal vsakemu,, Jci si te igre ni ogledal. Mi petrški Orli pa smo ponosnl na to prvo svojo prireditev. Na zdar! c Mozh*je. V j,Narodnem Listu" se Širokousti neko človeče z najiiovejšo novico, da so bili trije kolovodje klerikalne slranke obsojeni na denarno globo radi žaljenja časti, pri tem pa se čisto hladnokrvno spozabi, da so bili tudi trije kolovodje liberalne stranke obsojeni, a ne radi žaljenja easti, ampak zaradi čisto drugih dejanj, ter sta morala dva v večdnevnem zaporu premišijevati svoie modrosti, eden pa je dobil denarno kazen. Ljudje na svetu so pač različni, nekateri imajo primeroma dolge jezike, nekateri primeroma dolge prste, nekateri pa vsemogočno hrepenenje po visokih Časteh. Dopisniki ,,Narodnega Lista", ako se čutite prizadete, pomislite, da imate še marsikatere črne pike na sebi, katere ob priložnosti še razkrijemo. c Radoralrje pri Sv. Frančišku. Gospod urednik! Ker se iz naše prijazne vasi kaj malo izve, hohem Vam jaz poročati, žalibog le žalostne, a resnične stvari. Na srcu mi je pač naža mladina, kako je ona udana pijanCevanju. Povsod v drugih krajih se snujejo bralna in izobraževalna društva, da se mladina izobrazuje, a pri nas je Še vse po starem. Tako mladina zabaja v nedeljab v gostilno, namesto da bi doma prebirala dobre knjige in časopise. Posledica je navadno v nedeljo zvečer tepež, tako, da človek ni varen življenja. Tako se je letos dvakrat. zgodilo, da so napadli brez \sega povoda mirnega človeka, ki je šel mimo njih, da celo v druge vasi hodijo po noči delat nemir in razsajat. Letos so hodili posebno pogosto napadat v sosedno vas Okonino; zabvaliti se je le prebivalcem Okonine, da ni prišlo do tepeža, kar pa5 kaže, da je v Okonini v obilni meri že razširjeno pošteno časopisje, katerega se tudi fantje pridno poslužujejo. Ker so Radomirčani uvideli, da se fantje iz drugih vasi ž njimi ne prepirajo, so se pa začeli sami med seboj. Tako so se pretečeno nedeljo zvefier spopadli v gostilni pri Slatinšeku. Konec je bil ta. da je bilo več lantov nevarno ranjenih. Ta žalosten slučaj pa8 kaže, kako dobro bi bilo pri nas ustanoviti bralno društvo, da bi dobila mladina veselje do citanja. Ze lansko leto se je govorilo o nekem društvu, a je zopet zaspa!o. Ljubitelji mladine, vzdramite se! c St. Vid pri Grobelnem. Kakor so se šentvidski liberalci že dostikrat osmešili s svojimi dopisi v ,,Narodnem Listu", lako tudi z onim v Stev. 42 t. 1.. in sicer sedaj še bolj, kakor kedaj poprej. Vse se jim smeje. Vidijo in slišijo namreč stvari, o katerib drugi nibče nie ne ve. Mogoče, da upliva na njibove možgane tako budo jesenska megla in vedno hujša /lma, brez dvoma pa jim je najbolj zmeSalo pamet Šentvidsko bralno društvo, katero se je zopet oživilo. Napovedovali so mu smrt, sedaj pa tako razočaranje. Varali so se torej v svojih nadah, in to jih tako boli, da vsled prevelikib bolečin ne vedo, kje jim stoji glava. To dokazuje oin dopis v, Narodnetn Listu" z dne 20. oktobra, kjer se je neki ..Furman" prav na Široko razkoračil in si privoščil bralno društvo, pa je reva sam sebe udanl po celjustih. Knjig namreč ni nesla dekla iz mlina v županovo bišo, kakor piše Fnrman, ampak nasprotno, dekla je imela naročilo, naj odnese iz županove biše zavoj s knjigami, ki se naliaja že več kakor leto dni pod županovo streho. Iz tega sledi, da je tudi vse drugo zlagano, o čemur poroča dopisnik dalje v omenjenem članku. Laž je torej, da je mislil sprejeti župan bralno društvo pod svojo strebo, in vsled tega tudi njegova žena ni imela nikakega vzroka, da bi oštela svojega moža, kakor laže v dopisu. Pripoznati bo moral torej dopisnik, da si zasluži častno ime ,,lažnjivec najdebelejše vrste", dokler ne dokaže, da je vse resnično, kar je pisal. In ce se dalje Furman v članku pritožuje nad slabo cesto, kjer se pogrezajo kolesa do osi in živina ko kolen, se temu ni Čuditi, 6e naložijo poln voz mastnih laži; še na lepi cesti bi ne mogel dalje s takim vozom. — Zatorej le lažite naprej", da vas ljudje Se bolj spoznajo in da izgubite še več pristašev, kakor ste jili do sedaj. Res, križ je s takimi ljudmi, ki mislijo, da storijo dovolj, če trobijo v liberalni rog. Zato, lažnjivi gospodek, skrbite, da ne bodete več lagali, in spoštovali vas bomo. Vi pa, udje bralnega društva, ne ustrašite se liberalnih napadov in zatirajte liberalne časopise, kjer jih najdete. Zato zopet ponavljamo, da hiša, kjer se berejo taki listi, ni katoliška. c Braslovče. Kakor druga leta, tako se je tudi preteklo zimo obdržavala šolarska kubinja, ' ki' prav izborno vpliva I" na razvoj šolske mladine v telesnem in duSevnem oziru ter mnogo pripomore ' k rednemu šolskemu obiskovanju. Pričelo se je kuhati bolj pozno kot ilruga leta, to pa zaradi tega, ' ker je bilo početkoma šolskega leta ugodno vreme ' in so otroci opoldne hodili domov h kosilu, Ko je pa nastopilo deževno in slabo vreme, je pričela delovati šolarska kuliinja, kjer so otroci dobivali dovoljj tečne in dobro pripravljene jedi. V 62 dneh ' se je razdelilo p^ribližno 7000 porcij in so znašali vsi stroški v gotovini in prispevki v naturalljab 322,33 K. Da so se zamogli ti stroški pokriti, gre bvala vsem, ki so v ta namen kaj prispevali. V prvi vrsti je treba omeniti velerodnega gospoda baron Cnoblocha, ki vsako leto prlspeva najvežji znesek« ¦Nadalje častite duhovščine: gg. kanonik Boliinc, dekan Hribernik, katebet Vogrinec, poteni g. Pauer, g. dr, Cervinka, g. Fl. Rak,"g. plem. Bien, g. dr. Lampret, gdč. Zotter (Marschitz), gosp. Krefl in še nekateri drugi, kakor je razvidno iz nabiralne pole. Slavni krajni šolski svet je dal kurivo iii prepustil polovico šolskili glob v ta namen. To leto smo dobili novega dobrotnika v slavnem pevskem druStvu, ki je naklonilo 20 K, za kar mu naj bo izrečena najprisrčnejša zahvala z željo, da ostane stalen podpornik te prekoristne naprave. JStajizdatnejši donesek smo to leto prejeli od prireditve na Legantu, za kar gre posebna bvala gospodu dr. Cervinku in gospodu Kramerju, ki sta se mnogo trudila, da je imela veselica dober vspeb. (Nadaije je omeniti' vse podpornike, ki so prispevali kaj v naturalijab!, le žal, da v tem oziru premožnejši posestniki premalo store in je kuhinja navezana vedinoma na''že zgoraj omenjene dobrotnike. Gospa Pauer je tudi to leto dajala hrano nekaterim revnim otrokom, ' enako je bila gostoljubna miza (v župnišču i pogrnjena večim nbogim šolarjem. Bog plati! Pobvalno je treba omeniti tudi gospoda Lovro Plaskana, ki je prisjjeval v naturalijah, če ravno njegovi otroci niso obiskovali kubinje. Vsem vrlim dobrotnikom šolarske kubinje f naj bo na tem mestu izreSena najprisrčnejša zabvala s proSnjo, da tudi to leto ostanejo zvesti podporniki te prekoristne naprave. Po sklepu računov je podpisano vodstvo prejelo po gdč. Ježovnik r lep dar ¦ od ' 6. g. Rudolfa Krenerja, kaplana pri St. Rupertu; tudi njemu: bvala lepa! — Solsko vodstvo Braslovče, f dne 30. oktobra 1910. c Dljaški knklnji t Celju «o darovali od 11. sept do 35. okt ' t 1. alcdeii dobrotniki: Zlatko Eoroiec, blagajnik pri Merkoijn, 10 E; dr. Al. Brenčič, t poravnavo Zupanc—Tonk, 20 E; pokojnega Janeza Zupanc, posestnika t Gaberji rolUo 2019 E; J. Fon, c. kr. profeior, 10 E; Antr- ^anžer, krfmar Breži«, igefdom: rsp<mu Toant JistekB, 9 E; dr. Jun, . raSovec, odvetnik, Celje, E 330, Anton TarnSek, st. trgovec in posestnik Marija—Nazarje, 10 E; dr Matija Slaviž, n»mikd propovednik v Celju, 10 E; Šetina P»vel, činoTnik, Deruiš, Dalmaeija, 2 E; Jos. Sattler, vpok župoik, 2 E; Jos. Krirec, St. Tomaž pri Ormožn, a K; Fr. Es. Meško, žapaik Marija na ZUi, 3 E; čitalnica t Celjn, mesto venca na krsto pok člana gosp Wajda, 15 E; J, Smttnik, posoj. ravnatelj, 10 E; Jos. Berk. knjigovodja, 10 E; Vargaion Earol, uradnik *in zadruge, 10 E; dr. Eodennan Earol, cdv. koncip., 10 E; Prekoršek Ivan, pot. učitelj, 10 E; dr. Joa. Zdolšek, odT. koncip., 10 E; Mravljak Fraa, gimo. učitelj, 10 E; Tribnik E. gimn. učitelj, 10 E; Bražko Ivan, c. kr. prof., 10 K. Vsem darOTalcem priarčna hvalat c Kat. sIot. laobr. drnštvo pri Sv. Petru na Medvedoveni selu priredi v nedeljo dne 6. nov. po večernicah velezanimivi poufini shod s poučnim govdrom dr. Korošca. Udje in prijatelji društva vsi na ta shod! c St. Jnrij ob jaž. žel. Naša »Dekliska zveza' priredi pribodnjo nedeljo, 6 novotnbra takoj po večernicih v gornji dvorani ,Eatoliškega doma" veselico. Na vsporedu je : Vestalka, žaloigra v 5 dejanjih in srečolov. E obilni udeležbi vabi Dekliška zveza. ¦m,: Breliški okraj. b Brežice. Vecji mladeniški shod za Spodnje Posavje, ki bi se imel vršiti še to jesen v Brežicah, se je iz važnih vzrokov moral preložiti na prikodnjo pomlad. Zato pa zdaj po zimi mladina tem bolj na delo doma v svojib društvih. Pridobivajte tudi one, ki dosedaj se niso razumeli važnosti izobraževalnega dela! b Dobje pri Plamni. Ni vredno odgovarjati na iieslanosti in budalosti, katere je objavil nek dopisnik iz Dob.ja v .,Narodnem Listu" in ,,Stajercu". Sramota neznafiajnežu! Biti hoeo obenem vrl narodnjak in pristaš ,.Štajeroa", dela pa vedno samo za nemškega kramarja in krčmarja proti Slovencu. Kronice so mu vse. Drugod imenuiejo take ljudi ,.lumpe". Si razumel? b Zabukovjc. Toliko vpitja in hrupa še ni bilo pri nas, od kar sloji svet, kot ga je letos. In kdo je temu kriv? NaŠi liberalni voditelji so hoteli potlačiti vse, kar se dotika katoliško-narodnega naziranja, ter posejati po našem mirnem Zabukovju ljuliko liberalizma med pšenieo. A ni se jim prav nic posrečilo, s svojo nesramno kritiko dosegli so edino-le lepo blamažo, koja jim sedaj venča njihove politično napolnjene butice. Vsi njibovi sladki upi in gradovi, sezidani v oblakih, so zginili med penečim valovjem bistre Save. Naše ljudstvo je izpoznalo, da je lira zabukovskib naprednjakov izgubila pravi glas. Kot razjarjeni volkovi so se zaganjali z vso silo v gospoda J. Vrefikota (sedaj bogoslovca), kateri Je priredil tukaj shod zaradi polrinevnega pouka. Tudi g. dr. BenlčoviSa bi se bili kaj radi znebili, ali zmanjkalo jim je ,,korajže". Njiliov tabor se je podrl z velikim hruščem na tla. Potrgaie so se vse veziin zmešane štrene so se razpletle.. b Brežlee. TukajSnje nKat. Blovensko izobraževalno draštro" priredi v nedeljo dne 6. novembra ob XU%. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, velezsnimivo in poučno igro BCreTliara. Zeleti bi bilo pri naših okoličanih malo več zanimanja za naše prireditve kot do sedaj. Zlasti bi pa naj na$a slavna inteligenca, katera vedno zatrjnje, da pri nas ni nikakoršncga gtrankarskega nasprotstva, pokazala ob tej priliki svojo prijaznost z obilnejšo ndeležbo. Sicer pa, ako 8e bodo oni ogibali naših prireditev, jim tudi mi ob njiiovih prireditvah labko s tako prijazaostjo potrežemo. Zatorej vili Slovenci in Slovenke, piidite v ohilnem žtevilu, da se navžijete poitenega Teselja. Bodete rideli, da Vam ne bo žal. Smeha bo dovolj in sicer po ceni. Na zdar! — Posavčan. Vesfnlk mladinske orjanizacije. Sredlšče. Nasa mlada ,,Mladeniška zveza" je imela v nedeljo, dne 31, oktobra že drugokrat svoj poučni sestanek. Tokrat nas je obiskal tudi Orel-doma6in Jož. Praprotnik iz Maribora, ki je prav lepo in zanimivo govoril o značaju, ki mora krasiti vsakega našega mladeniča in ki je podlaga vsakemu uspešnemu delu. — Seveda to, da se je začela tako vrlo gibati naša mladina, mrzi nekaterim naprednim (!) nasprotnikom, ki odpirajo vse predale svoje puhle in piškave učenosti in hočejo prav po naprednjaŠko z lažjo in obrekovanjem škodovati naši zvezi. — Pa preko vseh teli ,,kapacitet" in njibovili nizkotnih napadov koraka naša vrla mladina neustrašeno naprej. St. Bolienk prl Središčn. V nedeljo dne 6. novembr^, bo po večernicah v posojilničnih prostorih dr. Hohnjec imel prodavanje osobito za mladino. Iz celeja svefa. Nekaj, kar da misliti. !Ravno dne 20. septembra je minulo 40 let, ko si je pijemonteški kralj Viktor Emanuel z orožjem osvojB Rira {ter unfpal last cerkve in papežev. Od tistega 6asa so nasledniki sv. Petra jetniki v Vatikanu, katere sme zasramovati vsak jud?i kakor je to storil rimski župan jud Natan pred kratkira. ,.Tu srao in tu ostanemo!" je ponosno dejal Vikior Emanuel, ko je zasedelf novo prestolno palačo ,v Kvirinalu, ki jo je ukral papežu. fToda še ne 58 let star — 7 let po osvojijtvi Rima — je moral palaGo zapustiti, umrl je hitro. , (Njegov brat Amadej pa. ki so ga Spanski revolucionarji leta 1871 dvignili na Španski prestol, ' je moral že dve leti potem zapustiti Spansko in se je vrnil v Italijo. Sin .Viktorja Emanuela, kralj Humbert, je bil v Monci umorjen 1. 1900, ravno 30 let po osvojitvi Rima. NajmlajSa bči Viktorja Emanuela je Marija Pija, ki se je leta 1862 poročila s portugalskim kraljem. Sedaj je že 42 let vdova. Morala je doživeti, da so 1. februarja 1908 za-< rotniki zavratno ustrelili njenega sina Karola I. in najstareiSega vnuka Alojzija. Pretečene dni pa so s Portugalskega morali bežati: stara mati (Marija Pija), mati in sin (kralj Manuel). ' Bežali so pono6i, v megli. Stara mati, hči Viktorja Emanuela, se vrafia v svojo doinovino Italijo revna kot beračica, brez vseb sredstev. Sedanji laški kralj jo bo moral rediti na svoje stroške. To se je zgodilo ravno 40 let pptem, ko je njen oče papežu uropal Rim. Kdor misli, da je to le slučaj, prav! So pa ljudje, ki Še verujejo, da se grehi očetov, posebno božji ropi, kaznujejo na otrocih Še v tretjem in četrem členu in da se božja roka tudi v 20. štbletju ni skrčila. Velikanske povodcji v Itsliji. V neapeljskem zalivn so bile dne 25. t. m. velikanske povodnji. Na stotine ljudi je izgubilo življenje. Lepa neapeljska pokrajina je postala čez doč puSčava. Vinogradi so popolnoma nničeni, o vinski trgatvi ne more biti govora več let. Mesta in kraji ob nea peljskem zaliva so grozno poškodovani.' Na mnogib mestih je ndarila strela v poslopja ter jih vnela. V mestn Gasamiccioli je voda razdrla celi del mesta. Kopališka poslopja in soeedne hiše so porušili valovi. Tndi ostali mestni deli so zeio poškodovani. Otok Ischia je popolnoma opastošen. Voda je izpcdkcpala maiijše hiše, da so se prodle. Brzojavna zveza z ttokom je nničena. V mestu Cetara je baje našlo nad 200 ljndi smrt. Ceste so pokrite z mrtveoi in ranjenei. Tndi v drngih mestih je voda naplavila mnogo zemlje, iienadoma ndila v manjše hiše. da so naŠli mnogi smrt v valovih. Vojni minister je odposlal v ponesrečene krsje vojaške zdravnike, več vojaštva z vsemi pripravami ter odredil, da odplnje bojno brodovje iz Spezzije k ctokn Ischia na pcmoč. Upor kmetOV v Italiji. V okolici mesta Campagne Sasso so hoteli imeti kmetje davčne olajšave. Ker se jim žolja ni izpolnila, so se oborožili s kosami in cepci, zasedli rotovž, pretepli žnpana, mestne svetnike in nradnike. Posredovati je morala polioija, ki je več oseb zaprla. Skopnta. V Trsta se je vsled lakote nezavesten zgrndil krošnjar France Snidarič. Rešilna družba ga je prepeljaia v bolnišnico, kjer so našli pri njem za 19.000 kron vrednostnih papirjev in 300 kron v gotovini. Cigani oslepili otroka. Blizn Kragnjevca v Srbiji so prijeli tolpo oiganov, ki je kradla tuje otroke. Dobili so pri njih 12 letnega dečka oslepljenega; otroka so ujeli izven neke vasi, ga gnali v hoBto, tam so ga zvezali ter nn deli neko reč v oči, da so mn hsolzele in je otrok oslepel. S takim oslepljenim otrokom hodijo potem po vaseh beračit. Ko je Ijudstvo zvedelo, da so orožniki prijeii cigane, se je zbralo okoli njih, jih hotelo vzeti orožuikom in jib raztrgati. Lopov kot kolera. Vsi časniki so preplavljeni s pcročili o koleri, in strah pred to boleznijo se je razširil na vse strani. Toda neki kmet v Rusiji se ni nikakor ustrašil kolere, temveč je sknšal pod krinko kolere dobiti pod palec kaj okroglega. V neki vasi v Rusiji je neka siromašna vdova prodala pred dnevi par volov in dobila zanje lepe novce. Neki njen sosed, ki ae je polakomnil tega denarja, se je primerno našemil, pomazal lice s sajami in blatom ter šel v hišo k vdovi. Potrkal je na vrata. Vdova mu je prišla odpret, a ko ga je zagledala, je odskočila vsa preplašena. Lopov je stopil v Bobo, zaprl za seboj vrata ter začel govoriti s spremenjenim glasom: BJaz sem kijevska kolera, slišala si o meni dovolj. Danes je prišla tvoja nra, prižel sem po tebe, ker poteklo je tyqje življenje. Pripravi se in idi z menoj !• Vdova je začela prositi pkolero", naj se je usmili. BMilostljiva in dobra gospa kolera. Usmilite se otrok, ako se nočete nsmiliti zaradi mene." — BIdi, pripravi se in pojdi z menoj," odgovorila je ostro nkolera", — npojdi brez besede, kajti nimam časa, da bi čakala". — ?Dobra in milostljiva gospa kolera, ali bi se mogla odkupiti na kak način ? Poglej male otročidke, rada bi jih vzgojila, pusti me živeti, povej kaj zahtevaš?" Nato reče miiostljiva ^kolera" : rDaj mi denarje, ki si jih dobila zu prodane vole, pa se hočem zadovoljiti to pot". Ko je ženska to čula, je veselo pobitela iz sobe po novce. Med potjo pa si je vseeno domislila, da bi se posvetovala o tej stvari z vaškim načelnikom, pa je odšla v njegovo hišo. Ko sta se oba vrnila v kočo, J3 poklicani načelnik napadel ^kolero" in izkazalo se je, da je ta kolera ničeva. nKolero" so nato vaščani pošteno pretolkli, vdova pa je bila še bolj vesela svojega življenja in denarja. Kolera. Minoli teden je že tudi Ljubljano obiskaJa kolera. V noči od 23. na 24. oktobra je obolela llletna hčerka kontrolorja v dež, prisilni delavnici Pavločiča, pričela je bruhati, dobila je drisko in imela zelo bitro žilo. GraŠka bakterioloSka prefskava je dognala, da je deklica obolela za kolero. Vendar pa ta bolezen ni dolgo trajala, kajti deklica je že dne 28. oktobra popolnoma ozdraveža. Njo in celo družino so že izpočetka bolezni v uradniški hiši < prisilne <, delavnice najstrožje izločili. Dekličino blato se je ves čas njene bolezni sproti razkuževalo. ^V sploSnem so se ukrenile najstrožje > varnostne odredbe. Bati se torej ni treba ničesar, Na DunajuHe umrl' dne 31. oktobraJf v Franc Jožefovi' bolnišnici delavec Franc Klaus ' s f kol«ra sumljiviml znaki. ^Preiskava Še ni končana, vendar vsi znaki kažejo na azijatsko kolero. V Osjeku na Hrvaškem že Šest dni ni nihfie obolel na koleri. Iz nekaterih drugih krajev na Hrvaškem pa se javljajo novi slučaji azijatske kolere. TaKo je v Bagdadu na novo obolelo 17 oseb, umrlo 15, v bagdadškem okraju je pa obolelo 19, umrlo pa na koleri 16 oseb. Na Ogrskem se je v občini Dormand zopet pojavila kolera. V zadnjih dneh je obolelo na koleri 10, umrlo pa 5 oseb. V Carigradu na Turškem se je pojavila kolera med vojaStvom. Natančno število na koleri obolelib ni znano. Samo pri drugem vojnem oddelku so našteli nad 200 oseb, ki so zbolele na koleri. Gospodinjski tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž.žel. V soboto, dne 29, oktobra se je končal prvi 0tedenskj gospodinjski tefiaj za kmeckai dekleta na kmetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. Namen tega tečaja je bil, pripravijati kinečka dekleta za bodoei poklic kot gospodinje. One naj bi se vsposobile za razumno sodelovanje pri razvoju kmetijstva, pri pridelovanju, osobito pa pri umnem predelovanju in porabi pridelkov; spoznajo naj naloge glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne, te naloge tudi prav izpolnjevati. Da so taki tečaji res občutno potrebni za naše razmere, kaže dejstvo, da se je priglasilo 50 prošnjic; od teh se jih je lahko sprejelo samo 15. Te so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Poučevalo se je teoretično in praktično, in sicer: g. ravnatelj Beile: vrtnarstvo in porabo sadja; (letos vsled bolezni g. ravnatelja samo prakti5no); g. ing. agr. Jos. Zidanšek: govedoreja, svinjereja, perutninstvo in mlekarstvo; gospodična J. Zemljan, gospodinjska učiteljica: naloga gospodinje v. stanovanju in kuhinji, kubanje, knjigovodstvo gospodinje, skrb za zdravje, strežba bolnikom in pranje. Pri praktičnem delu sta navajala upravnik in vrtnar. Oziralo se je povsod na kmečke razmere in je bil cel pouk strogo naslonjen na praktične potrebe, katere se pojavijo v gospodinjstvu; skušalo se je obenem vcepiti dekletom pravo spoštovanje do dela. Navzlic kratkemu času Šestih tednov lahko z veseljem poudarjamo, da se je tečaj izborno obnesel in so končni uspehi pokazali, da se je namen tečaja popolnoma dosegel. Taki tečaji se bodo prirejali sedaj ysako leto na kmeti]ski Soli. Bjijiževnost in umetnost. § ,J)opolnllo civilnopravdnim zakonom za leto 1906—1910" je izšlo koncem avgusta 1910. (Dopolnilo se za ceno 1 K 20 viro. dobiva po vseh knjigarnab in pri uredniku drt Volčiču v Novem Mestu; pri tem je dobi brezplačno tudi, k'edor pri ojem kupi V, zvezek (ZemljiSkokniižni zakoni po 6 K) ali VI. zv. (Predpisi o nespornib pravnih stvareb po 7 K); ob nuročilu naj se pridene 6 vin. za poštnino. § ,,Družinska pratlka za leto 1911" z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbraiuiiii slikami je izšla. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po po§ti 10 vJn. več. Kdor bi je ne mo^el (i.-^iiii pri domatem trgovcu, naj si jo naroSi w. LJubljanl pri KatoUSki bukvarni ali pa v prodajalni KatoliSkega tiskovnega druŠtva. Žabtevajte povsod le našo ,,Družinsko pratiko" s podobb svi Dražinei Razprodajalci dobe znaten popusf. § Trgovski koledar za leto 1911 je izšel. Letošnji koledar se odlikuje po obSirni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva f ,,Merk'ur," Koledar prav foplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar ]e uredil gospod dr. Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino vred 1.20 K. Poročilo o živinskem sejmu v Mariboru dne 26. okt, 1910. Na sejmu je bilo 112 volov, 7 bikov, 408 krav, 10 komadov mlade živine, skupaj 537 komadov živine. Tendenca: Prodajah so se dobro rejeni voli od 84-86 K, na pol debeli od 80-82 K, slabejSi od 7476 K; voli za pitanje od 66—68 K; dobro rejene krave od 64—60 K, na pol debele od 66—68 K, slabe krave (krave za klobasarje) od 58—60 K: dobro rejeni biki od 60-62 K; mlada živina od 66-68 K, za 100 kg žive teže: teleta od 1 K 10 vin. do 1 K 20 vin. za 1 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo precej živine, kupcev pa primeroma malo. Živahna kuipčija je bila z dojiumi, kakor tudi z brejimi kravami. Kupčija z rejeno živino je bila malo rartva, oddajala se je kakor prejSen teden, prodalo se je pa le malo število. Telet je bilo na sejmu malo Stevilo, pri nas je namreč navada, da pridejo mesarji navadno na dom po teleta, prodajala so se pa precoj dobro. Poročilo o živinskem sejmu v Gradca dne 27. okt. 1910. Na se.jmu je bilo 334 volov, 292 bikov, 415 krav, 119 telet, skupaj 1160 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 92—106 K, na pol debeli od 78—90 K, slabejši od 74—76 K; voli namenjeni za pitanje od 80—90 K; dobro rejene krave od 68—80 K, na pol debele od 54—66 K; slabejše od 40—54 K: biki od 76—94 K; mlade dojne krave do 4 teleta od 74 do 90 K; starejše dojne krave od 64-72 K; breje krave od 64—76 K, za 100 kg žive teže. V izven se je prodalo 433 komadov živine, in sicer na Spodnje Avstrijskb 30 komadov, na Gornje Stajersko 257 komadov, na Tirolsko in Predarlsko 117 komadov, Solnograško W komadov, v Trst 10 komadov; skupaj 433 komadov. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 12d komadov živine maaj, kakor zadnjiž, Cena slabejši živini je padla za 2 K,_ Gena drugi vrsti živine je bila nespremenjena. Poročilo o seimn zakltne žifine t Gradca dne 28. oktobra 1910. Na sejem je došlo dne 28. oktobra 344 telet iu 1586 svinj: med tednom je došlo: 94 telet in 1008 svinj, skupaj 438 telet in 2594 svinj. Prodajala so se zaklana teleta (osnažena) od 146—162 K; zaklane svinje od 140-152 K za 100 kg žive teže. Tendenca: Na tem sejmu je bilo 10 telet manj in 367 svinj več kakor zadnjič, Cene so bile nespremenjene. Srinjski sejem na Dunaju dne 31. oktobra 1910. V početku sejma je bilo 4585 alpskih svinj, 5689 ogrskih svinj. skupaj 10274 svinj; naznanjenib (katere pridejo še na sejem) 1532 svinj; skupaj torej 11806 svinj. Prodajale so se dobro rcjene ogrske svinje od 136—138 vin., izvanredno do 140 vin, na pol debele od 130—134 vin., stare in lahke od 124—138 vin.; alpske svinje od 110—134 vin.; merjasci in izvržene plemenske svinje od 108-120 vin., za 1 kg žive teže. Tendenca: Na dajiašnjem sejmu je bilo 786 alpskib in 1379 ogrskih svinj manj kakor zadnjič. Radi precej maiijše množine svmj so bile cene v početku kakor prejšen teden. pozneje so pa cene svinjam padle. Ogrske svinje so se oddajale v početku 3—4 vin. dražje, pozneje pa kakor zadnjig. Poročilo o žiTinskem sejmu na Dunaju dne 31. okt. 1910Na sejmu je bilo 3217 komadov rejene živine, 389 pašne živine in 799 slabe živine; po vrsti 2860 volov, 554 bikov, 841 krav in 150 bivolov, skupaj 4405 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 100-118 K, na pol debeli od 88—103 K, slabejši od 76-92 K, izvanredno do 122 K; dobro rejeni biki od 96—100 K, na pol debeli in slabejši od 80 do 94 K, izvanredno od 70—100 K; dobro rejene krave od 90—100 K, na pol debele in slabejše od 74—88 K, izvanredno do 100 K; dob.ro rejeni bivoli od 70—76 K, na pol debeli in slabejši od 58—68 K; rejena ogrska pašna živina od 70—87 K; slaba živina (živina za klobasarje) od 54—74 K, za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 367 komadov živine manj, kakor zadnjig. Kupčija z biki je bila mirna — kakor prejšnji teden, čeravno jih je bilo precej manj, proti koncu jim je pa cena se celo padla. Kupcija z rejeno živino je bila mirna, v začetku so bile cene kakor zadnjič, proti koncu je padla cena rejeni živini za 1—2 K. Cena na pol debeli živini je padla za 2—3 K. Slabejše vrste živina, kakor paSna, in bivoli so se morali oddajati za 3—6 K ceneje. V izven se je prodalo 480 komadov živine. Neprodanili je ostalo 37 komadov. Izven sejma se je nakupilo 910. komadov živine. Jiajnovejše novice. Mll. knez In škol se odpeljejo te dni na Dunaj k škofovskim posvefovanjem. Spremembe. župnijo v; Podsredi je dobil S. g.. Josip Krobne, župnik v Razborju; župnijo v Vubredu 6. g. Henrik HraŠovec, župnik v Pernicab. Učlteljske, vesti. Stalno učiteljsko mesto v Soštanju je dobil gospod Miloš Tajnik. Prestavljena je učiteljica gospa Marija Železnik iz Sv. Jurija v SLgor. k Sv. Križu nad Mariborom. Y Marlboru ]e umrl bivgi mesar Jožef Vurcer, rodom \z Gornje-Radgone. Škof Aichner, knez in Skof v Briksenu, je umrl dne 2. novembra, star 94 let. Vsled svoje starosti se je že leta 1905 odpovedal' Skoiovskemu sedežu in je živel do te dobe v pokoju. Pokojnik je bil mož velike učenosti in globoke pobožnosti. NJegova knjiga o kanoničnem pravu se Se sedaj rabi v bogoslovjih. V političnem življenju je posredoval in pomiroval v boju med tirolskimi krščanskosocialci in konzervativci. Svetila mu veSna Iu8, Poroke. V Celju se je poročil urednik ,,Nar. Dnevnika", gospod Janko LesniČar z gdč. Terezijo Gregorie iz Male nedelje. — V Spodnji Polskavi se je poročil g. Karl Steinkjauber z gdč. Viktorijo Grundner, oba iz Pragarskega. Pragarsko. Ker je Sel dosedanji postajenačelnik Sverenield v pokoj, imenovan je na njegovo mesto hud nemški nacionalec, Schneider, dosedaj v Sp, Dravogradu. Prancoskl minlstrski predsednik podal ostavko. Dogodki za' časa; železničarskega Štrajka na Francoskem niso ostali brez posledic. Med 81ani ministrstva je večkrat prišlo do hudih spopadov. Dne 2. t. m. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je pooblastila ministrskega predsednika Brianda, 'da izroči predsedniku ljudovlade ostavko ' celega! francoskega ministrstva, Kakor se poroča, je bila seja zelo kratka. Po izvajanjih ministrskega predsednika je izjavil delavski minister Viviani, da odstopi. Ko je še pravosodni minister izpregovoril par besed, < je bila seja pri koncu. Skoro gotovo je, da bo sestava novega ministrstva zopet poverjena Briandu. Od sedanjiK minislrov se ne vrnejo več poljedelski mlnister Ruaur na katerega mesto stopi' radikaleo Lafere, 'delavski minister Viviani, na katerega mesto vstopi Pueb. ia pravosodni minisfer Bartu. katerega) *" bo f nadomestil Reinaud.