PREDSEDNICA IS GABRIJELA JELEN O DELU IN NALOGAH TEGA ORGANA Stik z delavci, ne le odločanje izza pisalne mize Kot piše v statutu naše občine, je izvršni svel kolegijski izvršUni organ občin-ske skupščine. V mejah pravic in dolžnosti občine je odgovoren občinski skupš-čini za irvajanje politike, uresničevanje predpisov in drugih splošnih aktov ob-činske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. To pa je seveda le del nalog izvršnega sveta. Gabrijela Jelen, ki je že drugo leto predsednica našega izvršnega sveta, nam je o delu tega organa v današnjih ra-zmerah povedala: Izvršnemu svetu je med drugim naložena skrb za izvaja'nje politike obrambe in obrambnih priprav ter opravljanje drugih nalog s področja ljudske obrambe. Posebna dolžnost mu je zaupana v zvezi s sklepanjem družbenih dogovoiov in samouprav-nih sporazumov ter pri spodbujanju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med organizacijami združenega dela, krajevnimi skup-nostmi in drugimi subjekti samou-pravnega sporazumevanja. Na kakšen način irvršni svet ure-sničuje te naloge? Iz podrobnejših analiz dela izvrš-nega sveta izhaja, da pri uresničeva-nju temeljnih nalog najpogosteje na- stopa z ukrepi, s katerimi zagotav-Ija izvrševanje politike občinske skupščine, \zvajanje /akono\ in dni-gih predpisov, družbenega plana m proračuna občine, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. Od leta 1978 padokoncaleta 1981 je izvršni svet sprejel 664 takih sklepov. ukre-pov, programov za izvajanje politike ohčinske skupščine, skupščinskih ak-lov, /akonov in drugih predpisov V tem obdobju je tudi predlagal skupš-činiv sprejem spremembo ali dopol-nitev 136 odlokov, družbenih pla-nov, analiz, ocen in resolucij. zak-ljučnih računov, programov smemic in drugih aktov. Katere zadeve so najpogosteje na dnevnih redih sej izvršnega sveta? Največkrat družbeno planiranje v gospodarstvu in kmetijstvu, nato prostorsko planiranje, urbanizem, gradbene, stanovanjske, komunalne in zemljiškoknjižne zadeve, varstvo okolja. ceste in promel. Ali težavne gospodarske razmere vplivajo tudi na delovne metode izvršnega sveta? Ob opravljanju tekočih nalog. ki so uvj-ščene v program dela skupš-čine in izvršnga sveta, in ob dodatnih nalogah. ki jih narekujejo novi pred-pisi ali pa uresničevanje skupščinske politike, terja kritični položaj gospo-darstva tenkočutno in pravočasno odzivanje izvršnega sveta na pro-bleme in zagate, ki vsak dan nasta-jajo v združenem delu. Dogovorili smo se, da za obravnavo tovrstne problematike ne velja poslovnik o delu izvršnega sveta. Samoupravni organi, družbenopolitične organiza-cije, poslovodni organi, pa tudi upravni organi lahko prihajajo s predlogi in zahtevki pred izvršni svet vsak dan, tudi na sejo. V takih prime-rih oblikuje izvršni svet ocene, dolo-čitve in usmerilve skupaj s predstav-niki delovnih organizacij in drugimi predlagatelji. Kakšni pa so stiki izvršnega sveta z delovnimi organizacijami? Tudi obiski v delovnih organizaei-jah, bodisi celega izršnega sveta, bo-disi posameznih članov, odgovornih za področja, so pogostne oblike dela izvršnega sveta. Sem sodijo tudi ogledi prostorskih in drugjh situacij. To je še posebno dragoceno zato, ker na ta način prihajamo v stik z ljudmi, ki jih prizadevajo problemi in tako ne odločamo le na osnovi papirjev in iz pisarne. Izvršni svet je tudi s svojimi stališči, mnenji, raztagami, predlogi, prisoten na vseh sejah občinske skupščine. Glede na izrazito spremenjene možnosli gospodarjenja, zlasti na področju oskrbe materiala iz uvoza, razpolaganja z družbenimi sredstvi za investicije in ob zaostrenih razme-rah na področju investicijske politike ter splošne in skupne porabe, se je izvršni svet zlasti zadnji dve leti moral ponovno posvetovati z dele-gatsko skupščino o že odločenih za-devah; sproti je bilo treba informirati delegate o zapletih in težavah glede uresničevanja planskih nalog. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Tako je izviini svet lahko vse bolj intenzivno uresničeval svoje pravice in dolžnosti v razmerjih do občinske skupščine. V kakšnem položaja je gospodar-stvo naše obftne v tem trenutku? V prvih treh mesecih letošnjega leta se je stanje bistveno izboljšalo in dosegli smo 12 odstotkov večjo koli-činsko proizvodnjo kot v istem ob-dobju lani, k čemur so pripomogle vetje zmogljivosti Julona in Izolirke. Vendar pa organiziacije združenega dela v industriji pričakujejo že v na-slednjih mesecih zastoje v proizvod-nji zaradi uveljavitve zakona o de-viznem poslovanju, nerešeno pa je tudi vprašanje glederazpolaganja i deviznimi sredstvi. Globalna gibanja pa tudi kažejo, da so sc cene surovin in reprodukcij-skih materialov povečale bolj kot končnih izdelkov oiiroma da organi-zacijam združenega dela ni uspelo vseh podiažitev snrovin zajeti v cene izdelkov. Kak&io pa jc stanje načega gospo-darstva v primerjavi \ mestom kot cc-loto? Obseg poslovanja, izražen s celot-nim prihodkom, je v obdni nekoliko večji kot v Ljubljani, vendar pa po-rabljena sredstva v gospodarstvu ob-čine naraščajo hitrcje kot v mestu, zaradi česar je porast dohodka v ob-čini tak kot v Ljubljani nasploh, to je 31 odstotkov. Vzrok je v večjem de-ležu lndustrije v strukturi gospodar-stva; v Mostah znaša ta delež 50", v Ljubljani pa le 38 odstotkov. V indu-striji pa so se cene surovinam in re-produkcijskim materialom, pa tudi stroški energije, bolj povečale kot v drugih dejavnostih. Ti stroški pa predstavljajo okoli 45 odstotkov vseh porabljenih sn-dstev. Izvršni svet |e (udi ob konkretnih primerih, kol v Izoiirfci, Iofri, Papir-nid Vevče ia JuJnnu ugotovil, 4» vla-^flL** fHfmlovmLskcm trgu vefifca a^prifa med ¦roJaJBimi ceaami za iste proizvo*, to4a od rariičitili lo-varn. Kot ste tinimaaH, so ceno dre-gik jngoslovansUb proizvajaicev vča-sfii ta« za 60 odslotkov veije od ceo, kl jib imajo odobrena naša podjetja. To je tadf eden izmed razlogov. da raste število delovnih organizacij, ki poslujejo z izgabo ali pa na meji ren-tabilnosti. V prvem trimesečju letos so se iz-gube povečale za skoraj trikratno vrednost v primerjavi z istim časom lani. Izredno problematično tKenju-jemo izgube v industrijski proizvod-nji, zlasti v.Julonu in Izolirki, kjer so že preteklo leto končali z izgubo za-radi velike razlike med cenami suro- vin in pa končnih izdelkov. Tema de-lovnima organizacijama se pridružu-jeta letos šc Perutnina Zalog in Ko-linska, tozd Kemin. Z visoko izgubo pa se pojavljajo tudi vsi tozdi Žclez-niškega gospodarstva. Do lani je naš izvišni svet štei 11 članov, zdaj pajih ima 15. Uesel njc-govih rlanov opravija funkcijo profe-skmalnu. Posamezni čiani so tudi za-dolženi za nekatere nove dejavnosti, zlasti s področja gospodarstva. Kaj je narekovalo to spremembo? Enoletno delovanjc v širšem se-stavu je potrdilo umestnosl te razširi-tve, izkušnje pa su terjale šc nove spremembe, in sicor: Podpredscdnik. ki je doslej odgovarjal za tekočo go-spodarsko politiko in za ekonomske odnose. poslej odgovarja za komu-nalne zadeve. za koordinacijo sisov materialne proizvodnje. kot profe-sionalni član izvršnega svela pa tudi za gradnjo soseskc Nove Fužine. Prišlo je tudi do prerazporeditev nalog med profesionalnimi in ncprcv fesionalnimi čtani izvrShega sveta." kot je primer krajevnih skupnosti. V izvršni svet smo vključili tudi nova podroeja delovanja. zlasti tista, kjer s« se možnosti gospodarjenja bi-stveno spremcnile in lerjajo pospe-šeno ukrep