2 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 https://doi.org/10.3359/oz1712002 1.01: IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Teja Koler Povh Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Kontaktni naslov: teja.povh@fgg.uni-lj.si Izvle~ek Odprti dostop kot nov poslovni model v znanstveni komunikaciji lahko vpliva na citiranost znanstvenih objav, o čemer obstaja mnogo raziskav. V tem članku je prikazana analiza časovnega odmeva, ki predstavlja čas od objave članka do prvega citata. Analizo časovnega odmeva smo izvedli v dveh fazah. V prvi fazi smo izbrali štiri največkrat citirane gradbeniške mednarodno odmevne revije z zgornje polovice seznama JCR (Journal Citation Reports). Zanje smo v drugi fazi raziskave ugotavljali citiranost člankov po posameznem letu v obdobju od objave v letu 2007 do konca 2012 v naslednjih treh podatkovnih zbirkah: Web of Science (WoS), Scopus in Google Scholar (GS). Revije so hibridne, v njih so objavljeni odprtodostopni članki (članki OA) in članki, ki niso v odprtem dostopu (članki NOA). Iz raziskave smo ugotovili, da so članki OA in članki NOA proučevanih štirih revij prve citate dosegli že v prvem letu po objavi. Članki OA so bili v povprečju v prvem letu citirani večkrat kot članki NOA. Članki OA in članki NOA proučevanih štirih revij so po kazalniku povprečno število citatov prvo največje število citatov dosegli 3. ali 4. leto po objavi. Po kazalniku delež vsote števila citatov v skupni vsoti števila citatov za obdobje od 2007 do 2012 pa še prej, v 2. ali 3. letu po objavi. Trenda obeh kazalnikov nakazujeta, da bo za članke OA in članke NOA sledila še ena kulminacija števila citatov, za mnoge od njih bo dosežena pri še višjih vrednostih števila citatov. Klju~ne besede odprti dostop, vpliv na citiranost, časovni odmev Abstract The open access as a new bussiness model in scientific communication can have an impact on citations of scientific publications, which has been researched a lot. This article presents an analysis of the echo time, which indicates the period from publishing an article to the time of its first citation. The analysis of the echo time was made in two phases. In the first phase we selected four most frequently cited internationally renowned journals in civil engineering, ranked in the upper half of the JCR (Journal Citation Reports) list. In the second phase we investigated, for these journals, the number of citations by year in the period from their publication in 2007 till the end of 2012 in the following three databases: Web of Science (WoS), Scopus and Google Scholar (GS). They are hybrid journals, in which open access (OA) and non-open access (NOA) articles are published. In the study it was established that the first citations of OA and NOA articles appeared in the first year after publishing, but, on average, in first year after publication, more citations of OA articles appeared than of NOA articles. Both, OA and NOA articles published in the examined journals, reached the highest number of citations in the third or fourth year after publication regarding the indicator average number of citations. Regarding the indicator proportion of the sum of the number of citations in the cumulative sum of the number of citations in the period 2007–2012 this happened even earlier, i.e. in the second or third year after publication. Trends for these two indicators show the possibility of one more culmination in the number of citations of OA and NOA articles, for many of them it will be reached at an even higher number of citations. Keywords open access, impact on citation, time echo Članek je nastal na osnovi doktorske raziskave in disertacije avtorice Cvetke Teje Koler Povh z naslovom Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav v gradbeništvu (2014), katere mentor je bil prof. dr. Primož Južnič (UL FF), somentor pa prof. dr. Goran Turk (UL FGG). VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ^ASOVNI ODMEV OBJAV – PRIMER ZNANSTVENIH OBJAV V GRADBENI[TVU IMPACT OF OPEN ACCESS ON THE TIME ECHO OF PUBLICATIONS – SCIENTIFIC PUBLICATIONS IN CIVIL ENGINEERING 3ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... UVOD Vpliv odprtega dostopa na citiranost V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so zaradi zvišanja naročnin za znanstvene revije mnogi uporabniki ostali brez dostopa do znanstvenih objav, saj so morale knjižnice javnih zavodov, financirane iz proračunskih sredstev, zaradi omejenega proračuna zmanjšati število naročenih mednarodnih revij. V znanstvenih krogih se je pojavila zaskrbljenost: povečevanje števila znanstvenih objav in znanstvenih informacijskih virov se je kazalo v množici znanstvenih informacij, ki pa so bile vedno dražje in uporabnikom posledično težko dosegljive. Na prelomu tisočletja se je pojavil odprti dostop kot nov način znanstvene komunikacije, ki uporabnikom omogoča brezplačen dostop do celotnih besedil člankov (Harnad in Brody, 2004). Pobudniki zanj so bili raziskovalci z vsega sveta, ki so predvideli vplive novega načina znanstvene komunikacije za vse deležnike: avtorje objav, bralce, knjižnice, univerze in tudi založnike. PREGLED OBJAV V mnogih raziskavah je bilo ugotovljeno, da omogoča odprti dostop večjo vidnost in branost člankov, mnogi mu pripisujejo tudi zasluge za posledično večjo citiranost člankov (Lawrence, 2001; Harnad, et al., 2004; Antelman, 2004), zlasti člankov, objavljenih v revijah 1. kvartila (Koler-Povh, et al., 2011). To je skladno z večkrat objavljeno trditvijo, da so bolj kakovostni članki citirani večkrat (Davis, 2008; Gargouri, et al., 2010) domnevno zato, ker so bolj iskani. Zato se njihovi avtorji odločijo, da jih objavijo kot odprtodostopne – odložijo jih v repozitorije ali plačajo založniku za njihov prosti dostop. Uveljavljeni komercialni založniki v raziskovanem obdobju, tj. v obdobju od 2007 do 2012, še niso bili pripravljeni spreminjati svojih poslovnih modelov izdajanja revij, zato je bilo v tistem času revij zlatega odprtega dostopa malo. Zaradi visokih stroškov objave članka (angl. Article Processing Charge, APC) za takojšnji prosti dostop je za avtorje bolj kot hibridni dostop zanimiv zeleni odprti dostop, ki z dovoljenjem založnika omogoča arhiviranje v digitalnih repozitorijih. Ta model je zanimiv in pomemben tudi za običajnega sodobnega uporabnika, ki nima dostopa do plačljivih naročniških revij. Obstajajo pa tudi raziskave, ki povezave med odprtim dostopom in večjo citiranostjo ne potrjujejo (Craig, et al., 2007; Norris, et al., 2008; Miguel, et al., 2011). Nekateri menijo, da je odprti dostop samo eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na večjo citiranost člankov (Kurtz, et al., 2005; Craig, et al., 2007). Kot drugi vplivni dejavniki so navedeni faktor vpliva (angl. Impact Factor, IF) revije, njena prestižnost, število avtorjev in njihova prepoznavnost, kakovost članka, vpliv znanstvenih disciplin in drugi. Kakor koli že, odprti dostop je danes uveljavljen v znanstveni komunikaciji in zapovedujejo ga nosilci raziskovalnega dela, kot sta Evropska komisija in v Sloveniji Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Zato smo v naši raziskavi napravili korak naprej in posvetili pozornost vplivu odprtega dostopa na hitrost odmeva; proučevali smo hitrost prvega citata po objavi, tj. časovni odmev (angl. time echo). Pregled objav o časovnem odmevu Raziskav o proučevanju vpliva odprtega dostopa na hitrost prvega citata po objavi (časovni odmev) je malo. Eysenbach (2006) zase trdi, da je prvi, ki je proučeval korelacijo med objavami po sistemu odprtega dostopa in njihovo citiranostjo s poudarkom na citiranosti v določenem obdobju po objavi. Ločil je tri obdobja: od 0 do 6 mesecev po objavi, od 4 do 6 mesecev po objavi in od 6 do 12 mesecev po objavi. Proučeval je 1492 znanstvenih objav v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) v obdobju od junija do decembra 2004. Odprtodostopnih znanstvenih objav (s plačilom APC) je bilo 14,2 %, 85,8 % pa jih ni bilo v odprtem dostopu. Ugotovil je, da so bile odprtodostopne objave v času od 4 do 10 mesecev po objavi 2-krat tako pogosto citirane kot objave, ki niso bile v odprtem dostopu. V obdobju od 10 do 16 mesecev po objavi je to razmerje zraslo skoraj na vrednost 3-kratnika. Nadalje je Eysenbach (2006) ugotovil, da objave po sistemu zlate poti odprtega dostopa na spletnih straneh založnika dosegajo višji vpliv na druge znanstvenike, ki jih odkrijejo in citirajo prej kot tiste, odložene na osebne spletne strani avtorjev, ki so za uporabnike težje najdljive, s čimer se strinjajo tudi MacCallum in Parthasarathy (2006) ter Harnad in Brody (2004). Eysenbach je pri časovnem odmevu poudaril prednost zlate poti odprtega dostopa v primerjavi z zeleno. S svojo raziskavo in njenimi ugotovitvami želi vplivati na raziskovalce in njihovo odločitev o tem, da je vredno plačati za odprti dostop objave, saj jim le-ta zagotavlja hitrejšo vidnost in citiranost. Vpliv odprtega dostopa na citiranost v gradbeništvu Za področje gradbeništva obstaja malo raziskav o rabi odprtega dostopa in vplivu na citiranost. Za slovenski prostor je pomembna raziskava Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav s področja gradbeništva avtorice Koler-Povh (2016); zaključki te raziskave poudarjajo pomembno vlogo odprtega dostopa za večjo vidnost, branost in posledično večjo citiranost člankov s področij gradbeništva, zlasti za članke, objavljene v revijah 1. kvartila. V tej raziskavi pa smo proučili vpliv odprtega dostopa objav na časovni odmev objav za mednarodno odmevne revije s področij gradbeništva. 4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 MATERIALI IN METODE ZA ANALIZO ^ASOVNEGA ODMEVA Časovni odmev (angl. time echo) definiramo kot časovno obdobje od elektronske objave članka do njegovega prvega citata v elektronski obliki. Izhodišče za analizo časovnega odmeva je trditev, da so največkrat citirani članki hkrati najbolj zgodaj citirani članki. Predpostavljamo, da so največkrat citirani članki tisti, ki so bili zgodaj po objavi odprtodostopni, tako da so bili v odprtem dostopu večino časa v obdobju časovnega odmeva. Časovni odmev smo proučili ločeno v dveh raziskavah za mednarodno odmevne revije s področij gradbeništva. Prva raziskava – analiza največkrat citiranih člankov nekaterih najvišje uvrščenih mednarodno odmevnih revij v letu 2007 Za revije iz 1. in 2. kvartila seznama JCR-revij za vsebinsko področje "Civil engineering" (slov. gradbeništvo), v katerih so v letu 2007 objavljali raziskovalci UL FGG (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), smo izdelali sezname 50 največkrat citiranih člankov v citatnih zbirkah WoS, Scopus in Google Scholar, in sicer ločeno za dve skupini (članki OA in članki NOA), z namenom odkriti revije, primerne za analizo časovnega odmeva (priloga A). Proučevano obdobje citiranosti je bilo obdobje od objave v letu 2007 do konca leta 2012, analiza je bila izvedena januarja 2013. Med 50 največkrat citiranimi članki OA prevladujejo članki iz revij 1. kvartila, samo dva članka sta iz revije 2. kvartila, oba iz revije Automation in Construction, in eden iz revije 3. kvartila (v vseh treh podatkovnih zbirkah). V zbirkah Scopus in GS se tudi članek iz revije Journal of Computing in Civil Engineering (2. kvartil) uvršča med 50 največkrat citiranih. Med 50 največkrat citiranih člankov OA se uvršča tudi članek iz revije Structure and Infrastructure Engineering (3. kvartil). Za to revijo smo kasneje ugotovili, da je v kratkem obdobju prešla iz 3. kvartila v 1. kvartil, kar je vzbudilo sume o pretirani samocitiranosti revije, zato za nadaljnje analize ni primerna. Med 50 največkrat citiranimi članki NOA prevladujejo članki iz revij 1. kvartila, dvanajst člankov je iz revij 2. kvartila, štirje so iz revij 3. kvartila. Med članki revij 1. kvartila so bili največkrat citirani članki revij Journal of Hydrology, Building and Environment ter Computers & Structures. Med revijami 2. kvartila so največ citatov prejeli članki revij Thin-Walled Structures, Automation in Construction ter Journal of Structural Engineering. Zaključujemo, da med revijami 1. kvartila po številu člankov z največ citati med 50 največkrat citiranimi članki v obeh skupinah (članki OA in članki NOA) izstopata reviji Journal of Hydrology in Computers & Structures. Med revijami 2. kvartila se v vseh treh analiziranih zbirkah in v obeh skupinah člankov (OA in NOA) med 50 največkrat citiranih revij uvršča le revija Automation in Construction. Med temi smo izbrali revije za analizo časovnega odmeva, zanje smo podatke o citiranosti za vsako posamezno zbirko in za vsako leto v obdobju od 2007 do konca 2012 pridobili januarja 2013. Druga raziskava – analiza časovnega odmeva za štiri največkrat citirane mednarodno odmevne gradbeniške revije Metodologija izbora revij Analizo časovnega odmeva smo izvedli za štiri izbrane revije, dve sta izbrani iz seznama 50 največkrat citiranih člankov (Journal of Hydrology ter Automation in Construction), dve (Computers & Structures in Journal of Structural Engineering) pa sta izbrani z dodatnim kriterijem na osnovi razmerja med številom člankov OA in člankov NOA. Po dve reviji sta iz prvega in po dve iz drugega kvartila. Postavili smo trditev, da je število citatov za članke OA in članke NOA enako. Proučevali smo citiranost posameznega članka po posameznem letu od objave v letu 2007 v vsaki od štirih revij. Predstavitev revij Revija Journal of Hydrology je bila izbrana, saj ima med 18 analiziranimi revijami v proučevanem letu 2007 največ objavljenih člankov, skupno 448, od teh jih je 146 (33 %) odprtodostopnih. Predstavlja številčno najbolj reprezentativen vzorec za izvedbo analize časovnega odmeva. Je hkrati revija z najdaljšim obdobjem izhajanja (od leta 1963) in z najvišjo vrednostjo IF med proučevanimi revijami (IF za 2007 znaša 2,161). Je na 2. mestu vsebinske skupine "Civil engineering" seznama mednarodnih revij JCR v letu 2007. Izdaja jo Elsevier, v tehniki uveljavljen kot vodilni komercialni založnik večine mednarodno priznanih revij (Koler-Povh, et al., 2011), kar je razvidno tudi iz naše analize (je založnik štirih analiziranih revij iz 1. kvartila in treh revij iz 2. kvartila). Članki revije Journal of Hydrology so med največkrat citiranimi članki v proučevanem obdobju v vseh treh podatkovnih zbirkah. Revija Computers & Structure iz 1. kvartila je bila izbrana za analizo časovnega odmeva, saj ima podoben delež števila člankov OA (27 % : 73 %) kot druge revije. Izdaja jo Elsevier in je druga najstarejša med proučevanimi revijami, izhaja od leta 1971. Je 16. na seznamu mednarodnih revij JCR. Revija Journal of Structural Engineering je bila izbrana za analizo časovnega odmeva zaradi razmerja med članki Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 5ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 OA in članki NOA, ki je primerljivo z drugimi izbranimi revijami (24 % : 76 %). Izdaja jo združenje American Society of Civil Engineers, revija izhaja od leta 1983 in je na seznamu mednarodnih revij JCR v letu 2007 uvrščena na 26. mesto. Revija Automation in Construction je na 35. mestu seznama revij JCR. Izdaja jo Elsevier. V letu 2007 je delež objavljenih člankov OA znašal 33 %. Metodologija za analizo časovnega odmeva Članke, objavljene v letu 2007 v posamezni od štirih izbranih revij, smo razvrstili v dve skupini. V skupini člankov OA je 260 člankov, v skupini člankov NOA jih je 617, skupaj je v analizo vključenih 877 člankov. Zanje smo v zbirki WoS pridobili podatke o številu citatov za posamezno leto za obdobje od objave v letu 2007 do konca leta 2012, to je za šest let. Izdelali smo dva seznama; ločeno za vsako skupino smo za vsako revijo in za vsako leto določili mediano, povprečje in skupno število citatov za posamezno leto za obdobje od 2007 do 2012. Za vsako revijo smo določili še delež vsote citatov posameznega leta v vsoti vseh citatov vseh proučevanih let od 2007 do 2012, ločeno za članke OA in članke NOA. Rezultati so v preglednici 1. V naši raziskavi smo postavili domnevo, da so bili članki OA prvič citirani prej kot članki NOA. REZULTATI Kazalniki citiranosti po letih v obdobju od 2007 do 2012 Preglednica 1: Vrednosti kazalnikov citatov za članke OA in članke NOA po revijah in po letih citiranosti Z zeleno barvo so poudarjene največje povprečne vrednosti števila citatov. Rezultati kažejo, da sta mediana in povprečno število citatov za vse štiri proučevane revije za vsako posamezno leto in za skupno obdobje od 2007 do 2012 v skupini člankov OA vedno večji kot v skupini člankov NOA. Drugi kazalniki, kot so kazalniki povprečne vrednosti števila citatov, vsote citatov in deleži vsote citatov glede na celotno obdobje od 2007 do 2012, izkazujejo naslednje: Journal of Hydrology (1. kvartil) Članki OA dosegajo največ citatov v šestem letu po objavi, enako kot članki NOA. Trend rasti je izrazito strm in se predvidoma nadaljuje tudi v leto 2013. Computers & Structure (1. kvartil) Članki OA dosegajo največ citatov v četrtem letu po objavi, članki NOA pa v petem letu po objavi. Trend rasti števila citatov po letu 2011 predvsem pri člankih OA kaže možnost nove kulminacije števila citatov. Journal of Structural Engineering (2. kvartil) Članki OA dosegajo največ citatov v petem letu po objavi, ko je predvidoma dosežena kulminacija, članki NOA imajo v proučevanem obdobju največ citatov v šestem letu po objavi, kulminacija pa predvidoma še ni dosežena. Automation in Construction (2. kvartil) Članki OA dosegajo največ citatov v šestem letu po objavi, podobno število citatov so članki OA dosegli tudi že v letu 2010. Tudi članki NOA so v proučevanem obdobju dvakrat dosegli skoraj enako vrednost števila citatov, prvič v tretjem in ponovno v šestem letu po objavi. Povprečno število citatov za proučevane revije V isti raziskavi smo proučili vpliv razvrščenosti revije v JCR-seznamu na citiranost njenih člankov. Splošna ugotovitev o citiranosti člankov revij je enaka ugotovitvi iz analize citiranosti člankov OA in člankov NOA, da so članki OA revij 1. kvartila citirani večkrat kot članki NOA istih revij, tudi v vsakem posameznem proučevanem letu. Podatki so prikazani na slikah 1 in 2. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 6 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Slika 1: Povprečno število citatov za članke revij 1. kvartila Slika 2: Povprečno število citatov za članke revij 2. kvartila S slik 1 in 2 o gibanju trenda za povprečno število citatov je razvidno, da so članki OA in članki NOA proučevanih revij prve citate dosegli že v prvem letu po objavi. Članki OA so bili v povprečju v prvem letu citirani večkrat kot članki NOA. S slik je tudi razvidno, da so članki OA in članki NOA dosegli prvo kulminacijo števila citatov že zgodaj po objavi (tretje ali četrto leto). Trend nakazuje, da ji bo tako za članke OA kot tudi za članke NOA sledila še ena kulminacija, za mnoge od njih bo dosežena pri višjih vrednostih števila citatov. Deleži vsote citatov v posameznem letu v skupni vsoti obdobja 2007–2012 za proučevane revije S slik 3 in 4 je razvidno, da so tako članki OA kot tudi članki NOA dosegli prvo največje število citatov že zgodaj po objavi, in sicer 2. ali 3. leto, in kmalu za tem še eno v 3. ali 4. letu po objavi. Trend naraščanja števila citatov pri revijah Journal of Hydrology (1. kvartil) ter Automation in Construction (2. kvartil) še ni zaključen. Slika 3: Delež vsote citatov za članke revij 1. kvartila Slika 4: Delež vsote citatov za članke revij 2. kvartila Statistična analiza za število citatov za članke OA in članke NOA po posameznem letu Izvedli smo statistično analizo preverjanja trditve, da so v vsakem posameznem proučevanem letu članki OA prejeli več citatov kot članki NOA. Preglednica 2: Preizkus domneve o enakosti povprečnih vrednosti (preizkus t) in median števila citatov (preizkus Mann-Whitney) za proučevane štiri revije. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 7ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Poudarjeno so izpisane vrednosti, kjer je stopnja tveganja za trditev manjša od 5 %. S preizkusom t smo pri večini ugotovili povsem enake vrednosti statistike in stopnje tveganja za zgoraj omenjeno trditev. Izvedli smo tudi Mann-Whitneyjev preizkus domneve o enakosti median, njegovi rezultati so skladni z rezultati preizkusa t. Vsi rezultati so prikazani v preglednici 2. Rezultati za posamezno revijo so navedeni v nadaljevanju. Journal of Hydrology (1. kvartil): Tveganje za trditev, da je število citatov večje za članke OA kot za članke NOA, je za vsako leto v obdobju od objave do konca 2012 pod mejo dovoljenega tveganja 5 %. Computers & Structures (1. kvartil): Za leta od 2007 do 2010 je tveganje za trditev o enakosti srednjih vrednosti citatov za članke OA in članke NOA pod dovoljeno mejo 5 %, za leto 2011 (70 % in 50 %) in 2012 (30 % in 6 %) je tveganje v obeh preizkusih močno nad dovoljeno mejo 5 %. Journal of Structural Engineering (2. kvartil) ima v vsakem letu preseženo vrednost dovoljenega tveganja, najbolj v letu 2012 (84 % in 61 %). Automation in Construction (2. kvartil) ima vrednost dovoljenega tveganja močno preseženo v vseh letih, največ v letu 2011 (70 % in 85 %). Ugotovitev iz preizkusa t in preizkusa Mann-Whitney o enakosti srednjih vrednosti je enaka ugotovitvi iz analize citiranosti člankov OA in člankov NOA, da so članki OA revij prvega kvartila citirani večkrat kot članki NOA istih revij v vsakem posameznem proučevanem letu. Za domnevo, da so članki OA citirani prej kot članki NOA, smo postavili nasprotno domnevo, da so članki OA citirani enako zgodaj kot članki NOA. Te trditve ne moremo zavrniti. Članki OA in članki NOA so citirani enako zgodaj, že prvo leto po objavi, vendar so bili članki OA citirani večkrat. To trditev smo preizkusili na vzorcu člankov štirih revij, od katerih sta dve iz 1. in dve iz 2. kvartila. RAZPRAVA Analizo časovnega odmeva smo izvedli temeljito in v dveh fazah. Pri tem sta omejitev predstavljala pomisleka, ali je članek odprtodostopen takoj po objavi (problem embarga založnikov revij) in ali je bil članek odprtodostopen ves čas trajanja analize. Podatki o datumu arhiviranja članka v repozitorij bi razrešili ti dilemi, vendar so bili ti podatki prisotni v redkih odprtodostopnih člankih. V naši raziskavi časovnega odmeva smo v analizi štirih revij ugotovili, da so bili tako članki OA kot tudi članki NOA prvič citirani že v prvem letu po objavi in da so bili članki OA citirani večkrat. Proučevani kazalniki izkazujejo, da so oboji dosegli prvo največjo vrednost števila citatov že zgodaj po objavi. Trend nakazuje, da bo tako za članke OA kot za članke NOA sledila še ena kulminacija, za mnoge od njih bo dosežena pri višjem številu citatov. Iz raziskave smo ugotovili tudi, da so članki odprtodostopni prek institucionalnih repozitorijev in da med njimi prevladujejo repozitoriji visokošolskih izobraževalnih ustanov, prepoznani po končnicah .edu in .ac. Manj je repozitorijev vladnih organizacij in raziskovalnih ustanov, najmanj pa repozitorijev gospodarskih in industrijskih družb. V repozitorijih prevladujejo različice člankov, ki so identične založnikovi različici. Predvidevamo, da so avtorji za odprti dostop plačali pristojbino APC ali pa so nevede kršili pogodbena določila založnika, ki so dostopna v seznamu založnikov in v njihovih določilih, namenjenih avtorjem za arhiviranje objav v digitalnih repozitorijih ali na avtorskih spletnih straneh SHERPA/RoMEO (http:// www.sherpa.ac.uk/romeo/). Po ugotovitvah raziskave, ki sta jo opravila Swan in Sheridan (2005), so bili takrat mnogi repozitoriji v svetu prazni. Med razlogi, zakaj avtorji Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 niso arhivirali svojih člankov v repozitorijih, navajata nepoznavanje informacijske infrastrukture za aktivno delo v digitalnem repozitoriju in bojazen avtorjev glede kršenja avtorskih pravic, dogovorjenih z založnikom. Redki so v letu 2005 (10 % anketiranih) poznali seznam SHERPA/RoMEO. Nekako se zdi, da imamo v Sloveniji podobne strahove še dandanes. Na tem mestu vidim priložnost za knjižnice, ki morajo z novimi znanji in s strokovno usposobljenimi kadri vstopiti v sistem znanstvene komunikacije 21. stoletja in raziskovalcem ponuditi podporo, potrebno za odprto znanost, elektronsko arhiviranje in trajno zaščito njihovih objav. ZAKLJU^KI Pri vseh navedenih rezultatih poudarjamo, da veljajo za konkretno raziskavo in da se zavedamo vseh omejitev, ki sledijo iz tega. Strinjamo se z navedbami virov, da je odprti dostop eden od dejavnikov, ki vplivajo na število citatov. Vpliv kakovosti članka smo želeli izločiti s tem, da smo raziskavo izvedli za vse članke iste revije in za več revij znotraj istega kvartila. Podatki o datumu arhiviranja članka v repozitorij bi podkrepili naše ugotovitve o vplivu odprtega dostopa na časovni odmev, vendar vpliva datuma nastanka odprtega dostopa nismo uspeli proučiti dovolj natančno, saj teh podatkov ni na voljo ali pa so zelo redki. Tej pomanjkljivosti smo se želeli izogniti, pri čemer so se za zelo primerne izkazale uvodne strani člankov, opremljene z datumom arhiviranja v repozitoriju. To prakso smo v letu 2014 uvedli tudi v repozitoriju DRUGG (Digitalni repozitorij UL FGG), ko smo na uvodni strani vsakega arhiviranega dokumenta navedli datum arhiviranja. Pomisleke o vplivu odprtega dostopa, ki smo jih poudarili zgoraj, bi lahko omilili s poznavanjem raziskovalnih navad znanstvenikov. Na prelomu tisočletja sta Björk in Turk (2000) izvedla anketno raziskavo med 239 raziskovalci vsega sveta in ugotovila, da raziskovalci vsako leto v povprečju preberejo več kot 100 odprtodostopnih dokumentov. Pri svojem delu radi uporabljajo elektronske objave, redki pa so pripravljeni prek svetovnega spleta posredovati svoje objave. Nikakor pa niso pripravljeni zanje plačati, niti kot naročnino niti kot podporo recenzijskemu aparatu. Z analizo odprte dostopnosti člankov v WoS (Björk, et. al., 2008) in Scopus (Björk, et al., 2010) je bilo ugotovljeno, da je dobrih 20 % vseh objav odprtodostopnih, vendar morajo avtorji za odprti dostop založnikom plačati pristojbino APC. Podobno analizo so opravili Vilar, et al. (2012); za slovenske raziskovalce so ugotavljali, koliko pri svojem delu uporabljajo elektronske vire in odprti dostop do celotnih besedil. Ugotovili so, da 38 % anketiranih raziskovalcev uporablja zgolj in predvsem elektronske vire, saj znaša delež uporabe elektronskih virov pri teh raziskovalcih med vsemi uporabljanimi viri več kot 80 %. Dodatnih 6,3 % raziskovalcev pa v isti meri (delež več kot 80 % vseh uporabljanih virov) uporablja odprti dostop. Po drugi strani skoraj 80 % anketiranih raziskovalcev med svojimi viri za znanstvenoraziskovalno delo elektronske vire in odprtodostopne vire uporablja le v deležu do 20 % vseh uporabljanih virov. Zaključujemo, da nas na področju promocije odprtega dostopa čaka še veliko dela. Olajšavo pomeni mandat Evropske komisije za objave iz sofinanciranih projektov raziskovalnega programa Obzorje 2020, ki ga je s svojo Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 podprla tudi nacionalna raziskovalna agencija ARRS. Objave iz sofinanciranih projektov morajo biti odprtodostopne, hkrati pa so tudi v Sloveniji že uveljavljena prizadevanja za odprti dostop do raziskovalnih podatkov. Vloga visokošolskega knjižničarja kot specialista IKT je nujna in predstavlja izziv stroki. SKLEPNA MISEL Glavni namen naše raziskave je, da na osnovi ugotovitev o citiranosti na področju gradbeništva vplivamo na raziskovalce s tega področja, tako da bi svoje predvsem najbolj kakovostne objave arhivirali v repozitorije. Hkrati naj jim bo to spodbuda za še večjo raziskovalno vnemo in znanstveno produkcijo. Glede na aplikativnost vede gradbeništvo je taka spodbuda potrebna in dobrodošla. Hiter prenos znanja v gospodarstvo in industrijo bo prispeval k ponovni uveljavitvi stroke gradbeništva, kjer so nova znanja nujno potrebna za ponovno uveljavitev in mednarodno konkurenčnost te gospodarske panoge. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 9ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Priloga A Priloga A: Seznam 50 največkrat citiranih odprtodostopnih člankov in člankov, ki niso v odprtem dostopu (2007–2012) Članki OA – WoS Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 10 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Članki NOA – Scopus Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 11ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Članki OA – Google Scholar Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Članki NOA – WoS Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 13ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Članki NOA – Scopus Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... 14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1-2 Reference Antelman, K., 2004. Do open access articles have a greater research impact? College & Research Libraries, 65(5), pp. 372–382. Björk, B.-C. in Turk, Ž., 2000. How Scientists Retrieve Publications: An Empirical Study of How the Internet Is Overtaking Paper Media. Journal of Electronic Publishing, [online] 6(2). Dostopno na: http://www.press.umich.edu/jep/06-02/bjork.html [15. 6. 2017]. Björk, B.-C., Roos, A. in Lauri, M., 2008. Global Annual Volume of Peer Reviewed Scholarly Articles and the Share Available Via Different Open Access Options. [pdf] V: Sustainability in the Age of Web 2.0, Proceedings of the 12th International Conference on Electronic Publishing, ELPUB 2008. Toronto, Canada. June 2008. pp. 178–186. Dostopno na: https://elpub.architexturez.net/system/ files/pdf/178_elpub2008.content.pdf [10. 3. 2017]. Björk, B.-C., Welling, P., Laakso, M., Majlender, P., Hedlund, T., Guðnason, G., 2010. Open Access to the Scientific Journal Literature: Situation 2009. PLoS ONE, 5(6), e11273. doi:10.1371/journal.pone.0011273. Craig, I. D., Plume, A. M., McVeigh, M. E., Pringle, J. in Amin, M., 2007. Do open access articles have greater citation impact? A critical review of the literature. Journal of Informetrics, 1(3), pp. 239–248. Davis, P. M., 2008. Eigenfactor: Does the principle of repeated improvement result in better estimates than raw citation counts? Journal of the American Society for Information Science and Technology, 59(13), pp. 2186–2188. doi: 10.1002/asi.20943. Eysenbach, G., 2006. The open access advantage. Journal of Medical Internet Research, 8(2), e8. Gargouri, Y., Hajjem, C., Larivière, V., Gingras, Y., Carr, L., Brody, T. in Harnad, S., 2010. Self-selected or mandated, open access increases citation impact for higher quality research. PLoS ONE, 5(10), e13636. doi:10.1371/journal.pone.0013636. Harnad, S. in Brody, T., 2004. Comparing the Impact of Open Access (OA) vs. Non-OA Articles in the Same Journals. D-lib Magazine, 10(6), pp. 1–6. doi:10.1045/june2004-harnad. Harnad, S., Brody, T., Vallieres, F., Carr, L., Hitchcock, S., Gingras, Y., Oppenheim, C., Stamerjohanns, H. in Hilf, E., 2004. The access/ impact problem and the green and gold roads to open access. Serials Review, 30(4), pp. 310–314. doi:10.1016/j.serrev.2004.09.013. Koler-Povh, T., 2016. Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav s področja gradbeništva. Knjižnica, 60(4), pp. 125–147. Koler-Povh, T., Južnič, P., Turk, Ž. in Turk, G., 2011. Analiza znanstvenih objav v slovenskem gradbeništvu in geodeziji na primeru UL FGG = Analysis of scientific publications in civil and geodetic engineering in Slovenia, in the case of the Faculty of civil and geodetic engineering in University of Ljubljana. Geodetski vestnik, 55(4), pp. 764–780. doi: 10.15292/geodetski-vestnik.2011.04.764–780. Kurtz, M. J., Eichhorn, G., Accomazzi, A., Grant, C. S., Demleitner, M., Henneken E. in Murray, S. S., 2005. The effect of use and access on citations. Information processing and management, 41(6), pp. 1395–1402. Lawrence, S., 2001. Online or invisible? Nature, 411(6837), pp. 521–523. MacCallum, CJ in Parthasarathy, H., 2006. Open Access Increases Citation Rate. PLoS Biology, 4(5), e176. doi: 10.1371/journal.pbio.0040176. Miguel, S., Chinchilla-Rodriguez, Z. in De Moya-Anegón, F., 2011. Open access and Scopus: A new approach to scientific visibility from the standpoint of access. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 62(6), pp. 1130–1145. Norris, M., Oppenheim, C. in Rowland, F., 2008. The citation advantage of open-access articles. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 59(12), pp. 1963–1972. Swan, A. in Sheridan, B., 2005. Open access self-archiving: An author study. Departmental technical Report. [online] Truro: Key Perspectives. Dostopno na: http://cogprints.org/4385 [10. 10. 2017]. Vilar, P., Južnič, P. in Bartol, T., 2012. Information-Seeking Behaviour of Slovenian Researchers: Implications for information services. The grey journal, [pdf] 8(1), pp. 43–53. Dostopno na: http://www.greynet. org/images/GL13-S1P,_Vilar_et_al.pdf [22. 11. 2016]. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ...