PoStnina platem
fini.
Letnik XXXII.
Številka 6.
I*haja poljubno, najmanj Pa štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din BO p *a inozemstvo 3 Din.
V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
iiniinmiimmiiiiiiniiimimiiirrmiii
Cela stran 300 Din,
'/a strani 150 Din,
>/< strani 80 Din */s strani 40 Din,
'/is strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1928.
Ob desetletnici
Dne 1. decembra smo praznovali širom Slovenije in vse Jugoslavije desetletnico obstanka naše države. Da se tega dneva spominjamo tudi v »Gasilcu«, je naša dolžnost in da se je slovensko gasilstvo zavedalo po: mena tega dne, je pokazalo s svojimi prireditvami v Proslavo tega dne. Ob lOletnici obstanka naše države s hvaležnostjo spominjamo dne, ko je blagopokojni *°v. Barič zbral leta 1919. vse gasilstvo Slovenije pod enim praporom v JGZ.
Dočim so v bivši Avstriji metali slovenskemu gasil: stvu polena pod noge, se je to v naši narodni državi spremenilo.
Oblasti nas sedaj podpirajo po svojih močeh. Ga* silstvo se je začelo razvijati, nova društva se ustanavs Ijajo ter ni daleč dan, ko bo ognjena varnost v okrožju JGZ urejena tako, da bodo naši prebivalci lahko mirno vršili svoj posel, dobro vedoč, da jim v slučaju nesreče Priskoči dobro izvežbano gasilstvo na pomoč.
In kakor se utrjuje in razvija država stalno in sigurno, tako je treba tudi nam, da se razvijamo in na: Predujemo. Dal Bog, da bi proslavilo slovensko ga: silstvo, združeno z vsem jugoslovenskim gasilstvom, ZOletnico države tako slovesno, kot je to storilo ob JOletnici češko gasilstvo. Tovariši, na delo za dobrobit Poš in naše lepe domovinel
Vesti starešinstva.
I.
,po sporočilu že od meseca oktobra t. Oblastni odbor.
dalje oskrbuje
Oblastna skupščina Ljubljanske oblasti je sklenila v XI.. seji II. zasedanja na podstavi člena 362. finančnega zakona za leto 1928./29. in člena 2. točke 7. zakona o °blastni in sreski samoupravi uredbo o požarno-policij-skem redu in gasilstvu v ljubljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljano, ki je razglašen v »Uradn. listu« Ljubljanske JJJ Mariborske oblasti št. 12 z dne 29. novembra 1928.
uredba stopi v veljavo dne 15. decembra 1928 ter bo ysem društvom vročena po odborovi seji dne 28. dec. 1.1.
Od vseh zavarovalnic v 2% gasilski sklad vplačanih hremij odpade na gasilna društva Ljubljanske oblasti količnik po Din 500, Mariborske oblasti pa Din 570.
Gasilski sklad Ljubljanske oblasti je prevzel v oskrbo začetkom meseca decembra t. 1. Oblastni odbor ter je odslej vlagati vse prošnje za izredne podpore iz 1% in sklada na ta naslov po župnih vodstvih na zvezno Predsedstvo z vsemi potrebnimi prilogami in dokazili, gaganje prošenj naravnost na Oblastne odbore je brezpredmetno, ker jih vračajo semkaj v izjavo, zvezno Predsedstvo pa župam v priporočilo in stavitev predlo-Ta postopek pomeni nepotrebno izgubo časa in zadevanje čim hitrejše rešitve.
w Uredba o požarno-policijskem redu in gasilstvu v nariborski oblasti doslej še ni sprejeta, a gasilski sklad
Clanarno dolgujeta še v 33. župah 122 društvi. Po-pisriic še ni vložilo 11 žup. Od posameznih društev so po-pisnice še izostale.
Na vseh mrtvih dan je položilo presedstvo J. G. Z. venec na grob blagopokojnega tovariša staroste Franceta Barleta, a ljubljansko gasilno in reševalno društvo mu je postavilo h grobu častno stražo.
II.
Odborova seia.
Odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana ima v petek dne 28. decembra 1928 ob polu1 11. dopoldne v Ljubljani v Mestnem domu svojo sejo.
Dnevni red:
1. Izvršitev sklepov skupščine.
2. Razpis podpor iz podpornega sklada.
3. Določitev kraja in dneva prihodnji skupščini.
4. Razdelitev podpor iz 2% gasilskega sklada.
5. Sodelovanje župnih načelnikov pri pristopanju članstva v Samopomoč.
6. Rešitev došlih vlog.
7. Izpopolnitev kongresnega odbora.
8. Predlogi in nasveti.
9. Raznoterosti.
Vsem cenjenim naročnikom »Gasilca« prilagamo 6. številki čekovne položnice s prošnjo in povabilom, naj nakažejo do konca leta upravi celoletno naročnino v znesku po Din 12'— ter pridobijo našemu glasilu čim več novih naročnikov, ker je dosedanje število z ozirom na velikansko gasilsko armado naravnost neznatno in ne krije tiskovnih stroškov.
Upravništvo.
„Samopomoč“.
Od že zapadlih posmrtninskih članarin za 76.—85. smrtni slučaji je na dolgu še (72 dlruštev, od starejših pa 26 zamudnikov. Priglašenih je nanovo 6 smrtnih slučajev, a nakazila se ne morejo izvršiti, ker je še tretjina društev na dolgu, ki ovirajo redno poslovanje.
Za dobrohotne napotke v zadnji' številki bi bilo upra-viteljstvo gotovo hvaležno dopisniku, ako bi ne bil odsek že davno temeljito in vsestransko proučil pravilnikov in poslovnikov vseh obstoječih podobnih ustanov ter na podlagi teh izdal pred letom nova d o 1 o č i ta, ki so ponatisnjena v rokah vseh društev. Še kaj boljšega in prikladnejšega pričakujemo do zvezne odborove seje, ko pride to velevažno vprašanje na dnevni red. Vsak konkreten predlog nam bo dobrodošel. Ugodna rešitev te pereče zadeve zanima gotovo vse one činitelje, katerim je 'za razmah in procvit te ustanove. O dobrotah za gasilske družine si je že vsak na jasnem; treba je samo še
nekaj vzajemnega čuvstvovanja, ki je v gasilstvu, žal, še v povojih. Drugi stanovi žrtvujejo za smrtne slučaje po 5 in, celo 10 Din, a gasilcem je še 1 Din preveč. Žalostno je sicer to, pa resnično:
Sanitetni oddelek.
K dobro opremljenemu in izšolanemu gasilnemu društvu spada na vsak način tudi izšolan sanitetni od* delek. Posebno pa bi naj imelo vsako podeželsko ga« silno društvo sanitetni oddelek, ker navadno ni v kraju ali v bližini zdravnika. V tem oziru so nam bratje Čehi lahko za vzor, kajti pokazali so nam letos o priliki Vseslovanskega gasilskega izleta tako izobražene in izšolane sanitetne oddelke, da jih je občudoval ves svet. Krasen nastop čeških, samaritank in samaritancev me je napotil, da tudi o tej, pri našem gasilstvu tako zane* mar j eni stroki, napišem nekoliko vrstic v vzpodbudo gašilnim društvom širom lepe Slovenije.
Da ima gasilno društvo tudi izobražen sanitetni oddelek, je potrebno iz dveh vzrokov. Premnogokrat bi ne bilo delo gasilnega društva popolnoma uspešno, če bi ne sledila rešitvi iz ognja takoj tudi prva pomoč, če bi ne poskusili rešiti življenje tedaj, ko je človek navidezno že izgubljen; v drugem oziru pa se primeri pri požaru toliko nesreč, da mora gasilec biti vsaj v toliko izvežban, da ranjenca pravilno obveže in ga brez nadaljnih poškodb odpravi od kraja nesreče.
Na te dve točki se bomo torej ozirali, ko bomo imeli tečaje za sanitetne oddelke.
Potrebo sanitetnih oddelkov dokazovati se mi zdi nezmiselno, ker vsak gasilec dobro ve, da nas kličejo skoraj k vsaki nesreči, kakor k zasutju, povodnji, že= lezniški nesreči, stavbni nesreči, nesrečam vsled elek* trike itd.
Pa ravno pri kmetijskih obratih se dogodijo često nesreče vsake vrste, da nam že to dokaže potrebo sani* tetnih oddelkov pri vsakem gasilnem društvu. Vsled vsestranske uporabe gasilcev pri raznih nezgodah pa je naša dolžnost, da ustanovimo sanitetne oddelke in da bo izobrazba sanitetnega moštva temeljita. Obstoj takih oddelkov pa je važen tudi za druge oddelke ga* silstva, da se tako ne mudi članstvo tam, kjer se začne delokrog sanitete.
V sanitetni oddelek spadajo inteligentni ljudje, v prvi vrsti takšni, ki so že pri vojakih služili v bolničar* ski četi. Priporočam pa, da pridobite za sanitetni od* delek tudi članice. Kraji, kjer so dobro stoječa društva ali kjer se zanima občina za dobrobit svojih občanov, bodo poslali takšne članice v bolničarske tečaje, ki se vrše vsako leto v bolnicah. Nimam namena govoriti danes o opremi teh sanitetnih oddelkov, kajti s tem se hočem enkrat pečati v daljšem članku. Danes sem hotel samo opozoriti gasilna društva, da pri nas še nekaj manjka. Gasilski zvezi pa priporočam, da organizira ustanovitev gasilskih	sanitetnih	oddelkov	pri	vseh
društvih.	Lj.	M.
"V
Se nekaj o našem glasilu.
(Milko Križman, Planina prf Scvnici.)
V zadnjem »Gasilcu« se nahaja med rubriko »Župne vesti« tudi poročilo gasilske župe ribniške. Avtor tega članka je med drugimi pametnimi in uvaževanja vred* nimi nasveti sprožil tudi idejo, naj bi zveza določila letno naročnino »Gasilca« in postavila fiksno število letnih izvodov. Mislim, da je govoril tovariš iz Ribnice iz src premnogih gasilcev, ko je opozoril zvezo na ta nedostatek. Mi, ki smo mogočna armada, broječa preko 20.000 članov, ne bi zmogli svojega mesečnika!	Ako
izdajajo druga društva,	ki imajo z	ozirom na	nas	rela*
tivno minimalno število članov, svoja mesečna glasila, ali ne bi mogla taka masa članov vzdrževati svojega glasnika? Mislim, da je pač absurdno še sploh o tem razpravljati. Vem, da je med tem ogromnim številom
članstva mnogo mlačnežev,.ki smatrajo glasilo kot rie* potrebno, češ, saj'imamo danes vendar toliko drugih
•	revij, kulturnih, znanstvenih in,političnih. V bistvu jim moramo dati prav. Ali kljub temu je glasilo organizacije neobhodna, kričeča potreba in bi moral biti njen na* ročnik vsak član. Saj je glasilo odraz notranjega dru* štvenega življenja, mora predstavljati duševno žarišče članov, mora biti izraz našega hotenja, sredstvo med* sebojnega spoznavanja, ogledalo našega dela, mora biti vodnik in učitelj nam vsem v marsikaterih težkih in perečih gasilnih vprašanjih. Ravno iz glasila se naučimo marsikaj, društvena in župna poročila nas zbližujejo iri seznanjajo med seboj, nam dajejo marsikatero modro direktivo, ki si jo lahko osvojimo in izvedemo tudi v svojem društvu Zato bi morala biti ne samo moralna dolžnost in obveznost slehernega člana, ampak kategorični imperativ, zapoved, da je vsakdo’ naročen na naše glasilo. Tedaj bo glasilo res naše, »Gasilec« »e bo tudi vsebinsko reformiral. Tudi to je poglavje za se. Kako potrebo čutimo vendar po strokovnih člankih, katerih najdemo vse premalo v do sedaj izišlih izvodih. Kako potrebna nam je tudi idejna izobrazba!, Pogre* šamo v prvi vrsti idejnih člankov, ki naj bi zlasti neka* ternike, ki še zmiraj gledajo na nas kot neko »nižjo nivojno društveno kasto«, prepričali o velikem ideal* nem in humanitarnem našem smotru. Vse več bi se moralo pisati tudi o organizatoričnem delu društva. Da. tudi tu bi bilo treba temeljite reformacije. Toda obšir* neje o tem morda drugič. Vso to vrzel pa lahko, tova* riši, odstranimo mi sami s tem, da bomo omogočili našemu glasilu z mnogobrojnimi naročniki mesečno življenje.
Mi vsi smo stopili prostovoljno v organizacijo h1 s tem prevzeli tudi vse dolžnosti, ki nam jih nalaga društvo, zavezali smo se, da bomo dali vse fizične in duševne sile društvu, ki je z ozirom na vzvišeni smoter kralj drugih društev. Zato tovariši, ne pozabimo na svojo obljubo, stopimo letos ob desetletnici na plan s podvojeno silo, naj zaveje nov duh v- naša srca, duh dolžnosti in delavnosti. Naj; postanejo naše številne vrste krepke in močne tudi v delu, ljubezni do bližnjega, vztrajnosti, agilnosti. Ne strašimo se, tovariši, zaprek in žrtev, manifestirajmo naše vzvišene ideje s pomočjo svojega glasila. Glejmo, da pride Gasiilec v sleherni lokal, ki ga obiskujemo, naj pride v najoddaljenejše gorske domove. Ravno naše številčno in dobro ureje* vano glasilo nam bo dalo dovoljno garancijo za na* predek in bo osvojilo navdušene simpatije vseh.
Naši centralni matici pa polagamo na srce, da raz* misija na svoji letni skupščini tudi o tem aktualnem vprašanju.
Nevarnost električnega toka ter po* stopek z električnimi vodi v slučaju požara.
v
Da je električni tok za življenje zelo nevaren, PaC — v dobi časopisov —. vsak ve. Razločujemo vod6 z nizko in take z visoko napetostjo. Eden ali drugi 'ie lahko smrtonosen in je njega škodljivost odvisna oC* okolnosti, pod katerimi pride človek z njim v dotik0-Enemu ne škoduje mnogo, če pride v dotiko z elek* tričnim tokom, ki ima 100—200 voltov napetost}, dru* gega lahko usmrti tok s 65 volti napetosti. Ako se idpft* kamo električnega voda z mokrimi ali j vlažnim rokam’-je to vedno bolj nevarno, kot če pridemo v dotik? s suhimi. To nas nehote, uči, da moramo pri napeljal elektrike v hleve, kleti, kopalnice, pralnice itd. b#1 tembolj oprezni in da naj se polaga posebna pozorno^
pri napeljavi vodov v omenjene prostore.
Na nevarnost nas opozarja svarilna tabla/in rdecc narisana strelica na dovodnem drogu, na trarisform^ torjih ali stikalnih hišicah in na ščitnih opažih ejl^r tričnih daljnovodov. '	V	’	1 " 'v .r''
Da prinaša dotik tako zaznamovanih vodov vedno srnrt, naj vam bo dokaz sledeči dogodek:
Znano je vsem, da se rabi za električne vode bas krena žica, ki je precej draga, tako, da se tatvina te žice v velikem že precej izplača. In tako so hoteli nekje nekateri možje, kjer so napeljevali novi vod, presekati žico ter jo odnesti, kar so že večkrat prej storili. Eden izmed mož 9pleza na dovodni drog z namenom, da bo prerezal žico. Komaj pa se je dotakne, pade mrtev 2 droga. Tatovom ni' bilo znano-, da so med tem že spustili po' žici tok visoke napetosti.
Nujno odsvetujemo sledeče:
Ne dotikajte se nikdar električnih vodov, ne da bi preje oblekli rokavic iz gumija, ravno tako ne smete reševati človeka, ki je obvisel na vodu, s prostimi rokami. Vozniku odločno odsvetujem, da bi se z bičem dotaknil kakšnega voda. Otroci' napravijo kaj radi iz Papirja zmaja, ki ga ob vetrovnem vremenu spuste v zrak tako, da obdržijo konec vrvce v roki. Mokra vrvca je dober prevodnik elektrike in če se tak zmaj zaplete v žico daljnega voda, je kaj lahko mogoča smrtna nesreča. Še na več opasnosti bi vas lahko op os zoril, a govoriti hočem še s>< vprašanju »Kaj nam je storiti z električnimi'vodi v slučaju požara?«
Električne svetiljke v goreči hiši tudi po dnevi užgemo, ker svetijo tudi v najbolj z dimom napolnjenih Prostorih ter tako omogočijo vse reševalno delo.
Vsako delo pri električnih vodih po ljudeh, ki niso
■ za to delo sposobni, opustimo. Dovodne žice ne bomo Po nepotrebnem presekali.
Uradnikom električnih central dovolimo, če se kot take izkažejo, vstop v goreče poslopje, da zamorejo, če potrebno, električni tok zatvoritil
Po končanem1 gasilskem delu se mora vzeti iz °brata vse električne napeljave, in jih je treba pred ponovno uporabo temeljito preiskati in eventualne pOs ^Škodbe popraviti1.
Ukrepi, ki so v slučaju požara potrebni na prostih vodih, naj se nod gotovimi pogöji pogovorijo med eleks
■ trarno in gasilnim društvom.
Ako so vodi z visoko napetostjo v najožji bližini gorečega objekta, mora gasilno društvo1 do prihoda | Pooblaščenca elektrarne Gasiti od nasprotne strani.
Voda vodečega toka visoke napetosti ne smemo pod £pbenim pogojem zadeti z vodnim curkom, ker bi to 1 °i!o usodno za brizgača.
. Podal sem v kratkih besedah nekoliko migljajev, so se mi zdeli važni s posebnim ozirom na to. da dos "ivajo že oddaljene vasi električne napeljave. Lj. M.
[ f Franc Štiglic. j
Zapustil si nas, ki smo imelii srečo l	biti	Tvoji	tovariša,	Tvoji	prijatelji!
Zopet nam je neizprosna smrt nobrala vzor-gasilca, ^ačelnika, podnačelnika in odbornika gasilnega društva ^ečica ob Savinji ter odbornika Gornjesavinjske gas x”ske župe tovariša Franceta Štiglica. Rajni tovariš v^’lic je pred 40 leti vstopil v gasilno društvo Rečica Savinjski dolini1 in pomagal reorganizirati' in dvigniti igtvo. Bil je 5 let načelnik, 30 let pa podnačelnik in abornik. Z njegovim sodelovanjem se je postavil gas
i	p dom, nabavili so za tiste čase moderno brizgalno n dnigo orodje ter opremo.
Ust prevratu pa, ko se je ustanovila JGZ, je pomagal Žup °viti lepo se razvijajočo Gomjesavinjsko gasilsko
n Nikoli ga ni manjkalo, kadar je šlo za povzdigo *Vr"dne zavesti, za napredek, moderniziranje in organi* na anJe gasilstva. Uvidel ie veliko potrebo gasilstva. Ust	mi1 ’e njegovo plemrnito srce, zato ie
fjv^^vil z marljivim in požrtvovalnim pokojnim tovas 111 Zdravkom Delejem v župji v kratkem času več
gasilnih društev in tako v splošnem pripomogel k pos žarni varnosti v lepi domovini.
Tovariš Štiglic pa ni skrbel kot župni odbornik samo zato, da se društva pomnože, ampak gledal je tudi na to, da se strokovno izobrazijo. Ni bilo nobene večje vaje ali sestanka, katerega bi se ne bil udeležil. Tu je bodril gasilce k vztrajnemu delu prostovoljno prevzete dolžnosti in kot osivel gasilec dajal lep zgled požrtvovalnosti in človekoljubja.
To plodonosno delo s tovarišem Delejem je rodilo na polju gasilstva lep napredek, saj sta 35 let skupaj delila usodo težkih dni iz ljubezni do bližnjega, ljus bežni do naroida in domovine.
Blagi pokojnik! Ko si bil že bolehen, si se vseeno udeleževal vaj, sej, sestankov in s svojimi bogatimi izs kušnjami pripomogel k razvoju gasilstva — k lepi ideji, kateri si se posvetil v zgodnzih letih in ji ostal zvest ves čas do, žal, prerane smrti.
Oko se nam je orosilo, ko smo zvedeli, da si nas zapustil, žalost nas navdaja, kajti predobro se zaves damo, da smo prehitro izgubili enega naših najboljših.
Celokupna gasilska župa »Gornjesavinjska« se je pod vodstvom župnega načelnika tovariša Goltnika zbrala, da spremi svojega tovariša k zadnjemu' počitku na prijazen hribček, kjer počivata in sanjata večni sen tudi njegova tovariša Mayer in Deleja.
Pred hišo in na grobu so pevci zapeli žalostinke. Gasilci in mnogobrojna množica prebivalstva pa je spremila tovariša, moža in človeka, ki je posvetil vse svoje življenje človekoljubju, k zadnjemu- počitku, kjer se je v imenu gasilcev poslovil tovariš Vengust.
Dragi tovariš! Tebe ni, a spomin na Te živi v tisos čerih hvaležnih srcih, katerim si s svojo plemenitostjo storil toliko dobrega.
Težko Te bomo pogrešali mi, ki smo imeli veliko srečo biti Tvoji tovariši, Tvoji prijatelji.	J.	V.
Oskrba motornih brizgaln pozimi.
tt v.)
Pri vsakem gasilnem društvu bi se morala pred zimo brizgalna na ročni pogon spraviti v red. da čez zimo ne zamrzne; ravno tako so potrebni! pri motors nih brizgalnah gotovi ukrepi, da se tudi pozimi spravi motor v pogon fn da z zanesljivosti o črpalka potegne takoj vodo. V kratkem hočem v dosego omenjenega spregovoriti n a j po treb n e jše:
Shramba motornih brizgaln :	Ker	so
gasilski domovi, posebno na deželi zelo preprosto zb dani1 in seveda tudi mrzli, je dobro, ako se motor poprej malo segreje, da lažje Vskoči. Če je elektrika v bližini, prižgemo eno ali dve žarnici z ogljeno nitjo pod mos torjem ali na blizu ob motorju, motor pa pokrijemo z odejo. Oddaja toplote omenjenih svetilik ie dovolj močna, da toplota doseže roke. Seveda je še boljše, ako se električno1 kurilo, ki jih imamo vsake vrste, postavi pod motor. Na ta dva načina ie tudi pri slabo zidanih in mrzlih gasilskih domovih ob hudi zimi mos goče takoj in celo lahko motor spraviti v pogon.
Oskrba motoria: Za motor je pozimi1 po* trebno takozvano zimsko olje, ki je tenko tekoče in tudi ob' hudi zimi ne zamrzne lahko. V jeseni je treba gosto tekoče poletno olje izpustiti, spodnji del motorja nekoliko z bencinom umiti, sito, očistiti in pos tem šele napolniti z zimskim oljem (Vakuum olje E) do pravilne višine. Da se cilindri (valji) in beti očistijo nesnage, je potrebno vbrizgati nekaj bencina v sičnike: motor se postavi1 za kratek čas v pogon, da se valji pri tej priliki prečistijo. ,Priporočljivo je, da ob izmenjavi olja spravimo motor ob čisti vodi V pogon, ker se na ta način očistijo dovodne cevi.
Da motor lažie vskoči, to je, preide v nogon, ie dobro, da pri sičnikih vzbrizgamo malo bencina in nos časi zavrtimo. Ob tem moramo paziti, da motor nima preveč zraka. Najbolj pravilno pa je. da motor pozimi
postavimo brez zraka v pogon. S tem dosežemo, da se motor tudi v hudi zimi da spraviti v pogon.
Posebno pa je paziti na to, d'a je vakuum*črpalka popolnoma brez vodo, kajti v hudi zimi se lahko zgodi, da voda v njej zamrzne, jo poškoduje in pri pogonu se lahko os odtrga, motor pa postane prevroč, ker ga poškodovana črpalka ne ohlaja.
Male motorje je pozimi lažje spraviti takoj v po* gon, pri večjih, to je od 80 mm premera, je pa na vsak način potrebno, da prej omenjeno upoštevamo. Če je vroča voda na razpolago, nalijmo z njo hladilnik, da se tako motor segreje.
Pri brizgalni*vrtavki velja seveda zaradi skrbne izpraznitve ravno isto. Po zadnji jesenski vaji ali po požaru pozimi, moramo pustiti stroj, ko se je voda izpustila, pri odprtih pipicah in zaklopkah počasi na* prej v pogonu in zopet vpostaviti vakuum*črpalko zato, da se vsi ostanki vode odstranijo. Izpusti1 se tudi olje, vakuum*sesalke in se nadomesti s tenko tekočim oljem. Namesto olja lahko vzamemo tudi dober glicerin. Ob tem je potrebno, da je vakuum1 sesalka, ko ji napolnu* jemo oljnati prostor, kratko v pogonu. Tako se pri* tiskači in beti namažejo z glicerinom. Če je slučajno v vakuum*sesalki ostalo še kaj vode, ne more zmrzniti, ker je pomešana z glicerinom. Nekatera društva celo napolnijo vakuum=črpalkin valj z glicerinom, kar je zelo dobro.
Omenjeno delo pri motorju in sesalki zaposli iz* vedenca 1 do 2 uri, je pa neobhodno potrebno, ako hočemo, da nam ne odpove pozimi motor in pa briz* galna. Če pa slišiš, da je tu in tam motorna brizgalna zamrznila in odpovedala, vedi, da niso upoštevali omenjenih navodil.
Za avtomotorke veljajo ravno tako omenjena pra* vila. Če je hladilna voda (kakor nač po sestavi) samo v motorju in hladilniku in če se hladilni dovod' k zadaj priklopljeni sesalki lahko zapre, lahko hladilno vodo pustimo, če pod motor, oziroma motorno kapico pri* žgemo dobro električno kurilo. Enako se napravi, če je črpalka spredaj priklopljena. Motorno kapico je seveda treba potem dobro z mehko krpo (odejo) ščititi. Če 9e pa hladilna dovodna cev za zadaj priklopljeno sesalko ne more zapreti, hladilno vodo izpustimo in pred odho* dom no možnosti zopet z vročo vodo napolnimo. 'Seveda je treba tudi v tem slučaju z električnim kurivom imeti stalno topel motor, da se tako spravi v pogon in pravo* časno napolni s hladilno vodo pri tekačem motorju.
Praktični obrat pozimi. Ako moramo s stroji pozimi k požaru, je potrebna velika previdnost. Če je motor v gasilskem domu bil postavljen v pogon in je zima huda, tedaj se mora motor motorne briz* galne, ako se je hladil s čisto' hladilno vodo, z napol* njeno hladilno vodo pustiti počasi v pogonu. Pri pre* važanju pa priporočamo, da se motorji toplo in dobro pokrijejo. Ako zima ni posebno huda, zadostuje, da motor brez hladilne vode 1—2 minuti teče, in tako malo ogreje. Motor bo v svoji notranjosti tako topel, da ga lahko spravimo v tek ali pogon.
Posebno pažnjo moramo posvetiti ob hudi zimi pri obratu črpalni glavici, ki je iz kovine in je dobila med vožnjo zračno toplino (temperaturo). Lahko se obda z ledeno skorjo in voda ne more skozi. Zato jo poprej malo časa držimo pred izpuh, da se malo segreje. Pri tekoči vodi pa se ni bati, da bi črpalna glavica za* mrznila. Ako ob hudi zimi cev poči, ali pa če voda v ceveh na povelje »voda stoj« ostane, bo takoj1 za* mrznila, zato moramo na to gledati, da se tudi v tem slučaju' nekaj1 vode po ceveh pretaka. Primerno je, da ima cevna napeljava v gotovih razdaljah delilce in se za slučaj, če ena cev poči, drugi odtok lahko odpre in skozi tega zdrži pretok vode.
Da se mora po končanem delu vse prej omenjeno izvršiti, to je: skrbna izpraznitev črpalk, s tem da se odpro petelinčki, sprečijo črpalke do popolne izpraz* nitve, napolnijo z novim oljem itd., je samo ob sebi
umevno. To deld gotovo ne bo vestnemu 'strojniku mrzelo, če je poprej vztrajal ob hudi zimi pri stroju.
Čas za vaje preneha pravzaprav v jeseni, vendar pa je potrebno, da se z motornimi brizgalnami vrše tudi pozimi. Seveda naj se na to omejijo, da postavijo v hudi zimi motor in vakuum*črpalko v pogon v suhem stanju. Zelo važno je pozimi pri motornih brizgalnah, da se ovije razplinjevalnik (Vergasser) popolnoma _d° zračne zaklopke.
Iz poprej omenjenega je razvidno, da tudi motorne brizgalne potrebujejo pozimi velike nege, ako hočemo, da bomo imeli vsak čas uspehe. Ne smemo pozabiti, da smo z motorno brizgalno pridobili dragocenega to* variša, ki nam dolge ure, brez utrujenosti na odločilen' način pomaga. Motoma brizgalna ne zahteva veliko od nas, kar zahteva,, je malenkost, a to izvršimo z ljubeznijo, skrbnostjo in vestnostjo. V slučaju po* / žara se nam ne bo treba omejiti' na obrambo sosed* njih poslopij;, ampak' bofrno uspešno naskočili ogenj in šli iz tega boja ne kot premaganci, ampak kot zma* govaJci.
Kako naj se vršijo vaje.
(J. v.)
Gasilska služba je tako vsestranska in važna, da je neobhodno potrebno, da se za njo vežbamo, ako hočemo napredovati v izvrševanju naše prostovoljno prevzete dolžnosti.
Treba je, da se vaje kolikor mogoče menjavajo in da vplivajo na tovariše privlačno.
Kolikokrat se slišijo tožbe, da mladi ljudje nimajo zanimanja za koristno gasilstvo in rajši delujejo v dru* gib športnih organizacijah, akoravno jim gasilska služba nudi vsestranska udejstvovanje.
Žal, da je temu mnogokrat krivo gasilstvo samo. Če zasledujemo navidezne izgovore teh mladih ljudi, vidimo, da so ti1 izgovori večkrat upravičeni.
Kaj pomaga, če priredimo vsako leto nekaj vaj, če pa so vse enake in se že naprej ve, kje bo stala briz* galna, kje lestva itd. S takimi vajami si) seveda ne mo* remo pridobiti prijateljev, saj ubijamo celo lastnim tovarišem veselje za stvar.
Na srečo ni povsod tako, a dogaja se pri mnogih društvih: seveda se posledice v slučaju požara bridko maščujejo. Ako zasledujemo' gasilsko delo posameznih društev natančneje, pridemo do zaključka:
»Gasilno društvo stoii in pade s svojim načelni* kom.« Ako smo si izvolili načelnika, ki potrebo ga* silstva pravilno razumeva, smotreno ,po gotovem na* črtu dela, potem ie gotovo, da se mu bo posrečilo pri* dobiti veselje za lepo gasilsko idejo in razvoj društva.
Strokovna izobrazba; naj1 bo, posebno pri1 novih članih, splošna, ker se je stroga delitev na plezalce, brizgalničaTie itd. že preživela in je nepraktična.
PomanjkljiVa strokovna izobrazba, ki jo kažejo mnogi člani, se bridko maščuje v onih težkih dneh, ko uničuje neizprosen element (požar) imetje naših ®o* bratov, naših sotrpinov.
Le strokovno izvežban gasilec bo lahko vršil svojo veliko nalogo in imel veselje do prostovoljno prevze* tega človekoljubnega dela.
Velike važnosti so redovne vaje, ker so za vzdr* ževanje (discipline neobhodno potrebne.
Te vaje nam dajo tudi potrebno ilzvežbanost za javne nastope, ako se hočemo ob njih izogniti neoo* trebnim opazkam, kajti ne pozabimo, da smo unifor* mirana organizacija.
Ustroj posameznega orodja Se mora večkrat raz* tolmačiti, da ga udeleženci dobro spoznajo. Popolnorn« je napačno, ako samO1 nekateri gasilci razumejo ustrol orodja, drugi pa se uporabljajo samo; za nepomembno delo. Vzgoja za samostojno ttdejstvovanje naj ho glavni smoter vaj.
Posebno je važno, da dostojanstveniki razumejo ustroj gasilstva in orodja; kajti tisti, ki se je sam učil, lahko tudi druge uči.
Ko je moštvo v splošnem in posebej v oddelkih izobraženo, potem naj se še le začnejo taktične vaje društva.
Motijo se tisti, ki mislijo in govore: »Vaje niso Potrebne, saj; ko izbruhne požar, nastopimo in poga* simo.« Res je to! Zakaj pa toliko neuspehov pri ga* senju? Ljudstvo pa, ki pridno in požrtvovalno podpira Sušilce, računa na pomoč v nesreči. Ne pudimo se, ako slišimo neljubo kritiko od razočaranega ljudstva.
Ognjeni boj je seveda najvažnejši v celokupni Sasilski službi'. Ker se pa da redko kedaj praktično izvesti, zato je neobhodno potrebno, da se to nado= šestil s pravilno zamišljenimi vajami.
Naskoki morajo biti' od poveljnikov skrbno pri« Pravljeni, da kolikor mogoče odgovarjajo resnici. Za; te gade 1 j volimo različna poslopja, ravno tako tudi Menjajočo preskrbo vode. Pri izbiri se naj upošteva enkrat dimnik, drugikrat klet, hlev itd.
Vodja vaje naj. daje kratka povelja, po katerih se Morajo posamezni vodje oddelkov ravnati. Po končani vaji naj se vrši razgovor, pri katerem naji se upošteva, *aj je bilo dobro in kaj slabo. Potrebna kritika pa naj
v takšnih besedah, da ne žali čuta tovarišev. Po* sebno pa je gledati na to, da se vršijo naskoki mirno, da je orodje primerno postavljeno in da se hitro razvijejo cevi. Gledati je dalje na to, da se malo, a Pravilno poveljuje in v obliki, ki izkjluči vsako zmeš* ujavo. Nikdar ne rabimo psovk, tudi tedaj ne, ako ljudstvo delo gasilcev kritizira.
^ Zaradi štednje s cevmi naj bo vaja kolikor mo= Spče suha. Pomnimo: najboljša cev je tista, ki ni *jikdar mokra — boljše rečeno — ne rabimo po nepo* ^ebnem dragih cevi, da nam bodo pri požaru tembolje lužile.
K	se bomo glede vaj držali prej navedenega, se
°o ljubezen do gasilstva zbudila tudi pri tistih, ki danes še stojijo ob strani — pristopili bodo. Ako hoče Gasilno društvo v slučaju nesreče svojo nalogo častno rešiti, je neobhodno potrebno, da načelnik, poveljnik Ul drugi dostojanstveniki temeljito poznajo posamezno °rodje itd.
V	resnem slučaju mora biti vsak na svojem mestu
z vso resnostjo smotreno potrebno ukreniti — to Pa je le mogoče doseči 9 posameznimi vajami in s prid* nim šolanjem.
Redovne vaje naj bodo kolikor mogoče preproste, endar moramo gledati na disciplino in podrejenost Prostovoljno voljenim voditeljem.
Brezpogojna pokorščina, red in pozornost se mora 2ahtevati, ako hočemo, da ne bomo v slučaju nevar* n°sti odpovedali.
Pridno vežbanje pa nam svedoči uspehe ob požaru, |ato naj bo vsakega gasilnega društva častna dolžnost, kolikor mogoče vežbati in naj nas malenkostni vzroki •^ odtegujejo od vaj. To ne goji samo reda, ampak pri* °bi gasilstvu strumen ugled na zunaj.
^	 ’	(Prihodnjič	dalje.)
župne in društvene vesti.
A,	Župne.
Gasilska župa Krška na Krki. Dne 29. julija t. 1. kl'^u vr‘šila župna vaja na Krki. Vaje se je udeležilo
*	Jub slabemu vremenu 7 društev, 105 izvršujočih \anov s 5 brizgalnami. Izvršila se je na sledeči način:
2	^ako društvo je nastopilo zase z redovnimi vajami in onzgaino, nato pa je bil skupen nastop k redovnim ^ Skupna vaja z brizgalnami je vsled slabega slgi^eua odpadla. Društva so redovne vaje posamezno skii ° ^zvaJala- boljše so se izvajale redovne vaje
Puo. Nastop z brizgalnami je bil dober. —
Pokazalo se je pri redovnih vajah, da je njih izva* janje odvisno od pravilnega in razločnega poveljevanja. Redovnih vaj, ki so prvi pogoj za dobro in uspešno delovanje, je premalo. Tov. poveljniki pa naj si pri* zadevajo, da bodo poveljevali enotno po vežbovniku in razločno.
Župno vajo sta nadzorovala tov. starosta Turk in tov. Pristovšek. Tov. starosta je po vaji nagovoril ga* silce in jih bodril k vztrajnemu delu. V imenu ždpe ga je pozdravil tov. načelnik in se mu zahvalil za udeležbo.
Dne 2. septembra t. 1. se je pa vršila delna župna vaja v Šmihelu pri Žužemberku, katere so se udeležila društva Dobernič, Stična in Št. Vid z motornimi briz* galnami ter Žužemberk z ročno brizgalno. Voda se je brizgala iz Krke v 1 km oddaljen Šmihel. Motorne brizgalne so delovale brezhibno in je vaja izpadla v splošno zadovoljnost. Po vaji je imelo novoustanov* Ijeno društvo v Šmihelu vrtno veselico, ki1 je društvo gmotno podprla.
V	naši župi' je bilo letos 8 društvenih veselic, ki so prinesle društvom lepe dohodke. V splošnem se pa mora reči, da se pri naših društvih razvija življenje precej živahno in je večina društev delavnih. Posebno nova društva delujejo pridno. Izmed starejših sta pa društvi Ambrus in Št. Vid najbolj agilni.
Omenim naj še en slučaj, ki se je dogodil pri nekem društvu in ki je graje vreden. To društvo je imelo pred kratkim občni zbor in volitev novega od= bora. Društvo ima 60 rednih članov (seveda samo vpi* sanih). Med letom, ko so se vršile vaje, se jih je udeleževalo komaj po 10 članov. Na občni zbor je prišla polovica članov, seveda po večini tisti, ki niso bili že po dve leti pri vajah. Že pred volitvijo so se čuli glasovi, tega ne bo v odbor, ker je te in te stranke. Vso to neumno gonjo- proti par članom, ki so vneti gasilci in pridnil delavci v društvu, je pa vodil član, ki s svojim obnašanjem ne spada v naše vrste. Proč s p o 1 i t i' k o v d r u š t v u. Društvo, v katerega se za* nese politika, postane nedelavno.
Župno vodstvo pa bo pri svojih društvih vse te nedostatke in nepravilnosti na vsak način odpravilo.
Tovariši, z rednostjo, izvežbanostjo, z dostojnim obnašanjem v službi in na naših prireditvah si bomo pridobivali ugled pri ljudeh in pri merodajnih faktorjih, ki nas bodo radi podpirali.	Ž.......k.
Iz gasil, župe radovljiške: Novo ustanovljeno ga* silno društvo Sv. Križ nad Jesenicami.
Ker je naš neugnani sovražnik pričel ogrožati širom znani in priljubljeni kraj1 Sv. Križ, so tamošnji uvidevni in odgovorni možje jeli premišljati, kako bi bilo temu odpomoči. Prišli so do izhoda le 9 tem, da so ustanovili gasilno društvo. Nekaj mesecev je delo* valo kot podružnica Jesenice, po pristopu nad 40 čla* nov pa so sklenili postati samostojni. V ta namen so sklicali na dan 7. oktobra t. 1. svoj ustanovni občni zbor. Na tem zboru je po otvoritvi društ. tajnika g. 'Krašna prečita! in podrobno obrazložil enotna pravila za gasilna društva v Jugosl. gasilski zvezi, ki so bitla soglasno sprejeta. Na povabilo se je udeležil in pozdravil navzočne župni tajnik ter jim predočil vzvišeno gasilsko nalogo, priporočal voliti v odbor može, ki bodo podali popolno jamstvo za delovanje v zmislu sprejetih pravil in gasilnega reda in jim pripo* ročal strokovni list »Gasilec«.
Za načelnika je bil z večino glasov izvoljen Ig. Razinger, namestnik pa Klinar Jan. V odbor: Krašna, Stefelin Jože, Hribar, Razinger in Klinar, potem na* mestniki in pregledovalci računov itd.
Pri g. atu Kopišarju se nam je srce topilo veselja ob pogledu na zbrano četo krepkih mladih samaritanov, polnih navdušenja za gasilsko idejo in ob prepevanju krasnih narodnih pesmi, kojih glas se je razlegal gori do vrha Golice.
Gasilska župa ptujska. V nedeljo, dne 14. oktobra t. 1. se je vršila župna vaja gas. župe ptujske za gas. društva: Šikole, Cirkovce (Mihovci-Dragonja vas) in
Sv. Lovrenc na Dr. p., od katere je izostalo zadnje društvo. Vaja je bila sklicana v Mihovce, obe. Cirkovci, ob 14.
Namišljeni požar je bil nastal pril pos. J. Frasu, ki se je vsled vetra ter suhih slamnatih streh naglo širil na sosedna gospodarska poslopja J. Lambergerja in
S.	Medveda. Vsa imenovana društva so bila takoj na licu mesta in so omejila požar pri obeh sosedih in sicer motoma brizgalna gas. društva Šikolje je omejila požar pri pos. Lambergerju, da se ni širil še nadalje. Delo» vanje brizgalne je bilo brezhibno. Ako se uvažuje, da je zmanjkalo na prvem mestu vode in so morali mo» torko prepeljati na drugo mesto in cevi podaljšati, kar se je zgodilo v neverjetno kratkem času, kaže to dobro izvežbanost. Gasilno društvo Cirkovci je branilo ob» jekte pos. Medveda in tudi preprečilo nadalnje širjenje požara.
Vsled severnega vetra so bile ogrožene stanovanj» ske hiše omenjenih, kakor tudi čez cesto stanujočih posestnikov in vaška kapela. Uspešnemu nastopu in delu gas. društva Mihovci»Dragonja vas se je posrečilo tudi tam zabraniti razširjenje požara. Vsa društva so delovala brez hrupa in trušča in natančno po navodilu predstojnikov, kar se pohvalno beleži. Da so bila društva na poziv in ob določenem času na mestu in so delovala brezhibno, je v prvi vrsti zasluga tov. dru» štvenih načelnikov.
Nato je župni načelnik tov. Kores zahteval od po» sameznih društev poročilo oziroma razvidnost njih delovanja. Dognalo se je, da so vsa društva dobila vodo na gorišče tekom 1—2 minut. Za tem se je vadila veriga, na daljavo 600 m se je dobila voda tekom 4 minut.
Koncem vaje je župni načelnik, ki je vodil vajo, sklical vsa društva, jih pohvalil za točnost in požrtvo» valnost pri prostovoljnem pa težkem poklicu ter je vzpodbujal članstvo k nadaljni vztrajnosti. — Nato je bil običajni mimohod.
Dva dni pozneje, t. j. v torek, dne 16. oktobra je nastal požar v Strazgojncih pri pos. Medvedu. Tu so pokazala gas. društva, kaj v resnici zmorejo. Požar je nastal okrog 3 .ure pop. Vsled močnega vzhodnega vetra so bila takoj v plamenih sosedna gospodarska poslopja pos. Veraniča in posestnice Klasinc. Takoj» šnemu nastopu gas. društev iz Šikolj in Gorice se je
g osrečilo požar omejiti že pri pos. Klasinc. Že gorečo olarnico, na kateri je bila precejšnja množina krme, so z nadčloveškim naporom moštva in brezhibnim delovanjem šikolj ske motorke pogasili tako, da je večina gospodarskih poslopij ostala nepoškodovana. Zaostalo tudi ni gas. društvo iz Cirkovc, ki se je po» žara udeležilo pravočasno ,in tako s svojim energičnim nastopom ubranilo pri pos. Veraniču že goreče svinjake in šupo. Razen imenovanih društev, kojih člani so res z neverjetnimi in nadčloveškimi napori1 lokalizirali požar, ki je ogrožal celo vas, se je udeležilo gašenja tudi gas, društvo Maribor z lahko nosilno brizgalno (agregat), ki je izvrstno delovala.
Pri reševanju in gašenju soi pridna pomagali tudi častniki 32. topn. polka iz Maribora, ki so imeli v bli» žitti strelne vaje, dočim je mnogo domačinov požar le od daleč opazovalo.
Žalska gasilska župa je priredila dne 19. avgusta t. 1. svojo izredno skupščino v Šmartnem ob Paki, po kateri se je vršila pod vodstvom župnega načelnika tovariša Konrada Gologranca župna vaja. Župna vaja, katere so se udeležila gasilna društva Šmarino ob Paki, Paška vas, Letuš, Braslovče, Polzela in Gaberje, je imela namen nastopa več gasilnih društev pod skupnim po» veljstvom in se je dobro obnesla. Videlo se je, kako po» trebne so skupne gasilske vaje.
B.	Društvene.
Gasilno društvo Preddvor je imelo dne 30. sep» tembra t. 1. blagoslovitev nove motorne brizgalne. S po» žrtvovalnim in marljivim delom si je društvo v po»
vojnem času z igrami in s svojimi prireditvami prište» dilo tolikšen denarni znesek, da je vse med vojno izčr» pano in zelo pomanjkljivo gasilno orodje, cevi in drug inventar zelo izpopolnilo. Naročilo je 23. julija t. 1. od znane tvrdke K. Rosenbauer, Linz za naše terenske raz» mere zelo potrebno nosilno motorno brizgalno v ja* kosti' 16 konjskih sil obenem z novim štirikolnim vozom. Slovesna blagoslovitev ob številni udeležbi ljudstva in sosednih društev se je izvršila na zgoraj omenjeni dan v popolnoma zadovoljiv moralni in gmotni uspeh.
Braslovče. V nedeljo, dne 23. septembra 1928 je umrl nagle in nepričakovane smrti gospod Ferdinand Grah, tačasni načelnik gasilnega društva v Braslovčah in odbornik gasilske župe v Žalcu. Njegove prerane smrti ne bodo občutili samo njegovi ostali, marveč tudi društva, v katerih je pokojnik marljivo deloval. Bil je že več let občinski svetovalec in član načelstva po» sojiilnice. Pri gasilnem društvu pa se je udejstvoval že polnih 18 let. Vršil je marljivo in požrtvovalno raz» lične častne funkcije ter je bil že štiri leta zaporedoma njegov načelnik.
Ko se ob tej priliki spominjamo njegovega zasluž» nega dela, maramo odkrito in hvaležno priznati, da j« bila doba njegovega načelovanja doba živahnega in poživljenega dela v društvu. Vsled1 njegovega smotre» nega dela se je uvedla v društvo samo in med člane strumna disciplina in požrtvovalno sodelovanje. Uvedle so se stalne vežbe gasilcev. Tako se je društveno gibanje bistveno povzdignilo. Društvo je v tem: času znatno pridobilo na članstvu. Med največjo pokoj» nikovo zaslugo pa je šteti vsekakor pridobitev nove motorne brizgalne v Braslovčah. Pokojnik sam s® je pri tej pridobitvi stekel nevenljivih zaslug. Njega* vemu blagemu in altruističnemu značaju je pač od go* varjalo njegovo neumorno prizadevanje, da si nabayJ društvo moderno motorno brizgalno. Saj so Braslovč« center obsežne občine in okolice, kjer si slične mo* derne brizgalne še niso mogli omisliti.
Zaslužnega pokojnika bo ohranilo gasilno društvo v Braslovčah v častnem spominu.
Prostovoljno gasilno društvo v Selnici ob Dravi je praznovalo dne 21. oktobra 1928 251etnico svojega obstoja. Ob enem je blagoslovilo novo shrambo gasil* nega orodja in se tem potom najlepše zahvaljuje vsem udeležnikom, posebno pa povabljenim za obilen obisk-
Odbor.
Sv. Vid pri Ptuju. Prostovoljno gasilno društvo j® proslavilo lOletnieo obstanka države na najbolj svečan način. Na predvečer je priredilo ob spremstvu godb« in ob grmenju topičev ter slovesnem zvonenju po kraju bakljado. Prebivalci so v proslavo dneva razsvetlil'1 svoja okna — posebno 'lepo je bila razsvetljena šola ter razobesili državne in narodne zastave.
1. decembra smo se pa udeležili v kroju proslav« v Mariboru, doma ostali pa slovesne maše.	,
V	naši soseščini v Sv. Andražu v Halozah in P11 Sv. Marjeti so se ustanovila nova gasilna društva.
NA PRODAJ — KUPIM.
Gasilno društvo v Pobrežju ima pod jako ugodnim1 pogoji na prodaj moderni gasilski voz za mošty°-Ogleda se lahko vsak čas v gasilnem domu v ,Pobr«žJu pri Mariboru.-
Prostovoljno gasilno društvo Zagorje ob Savi znanja, da kupi občina Aržiše pri Zagorju dobro ohra* njeno, četverokolno snemalno, sesalno brizgalno.
Listnica uredništva.
Vse dopise pošiljajte na naslov: Ljudevit Musek; šolski upravitelj m II. podstarosta JGZ v Sv. Vidu P*; Ptuju. Sklep uredništva za 1. številko 1929 ie 20. ianu»*;
NAROČAJTE „GASILCA“.
Ustroj in življenje gasilnih društev.
(Dalje.)
Kako pa bomo obvladali disciplino? Ne z avtoriteto, niti z vojaško strogostjo, niti z večnim opominjanjem, z grožnjami in morda celo s prerekanjem. Obvladali jo bomo edino z dobrim zgledom' in z velikim ter resničnim tovarištvom!. Kdor zahteva disciplino, mora biti dosleden v vsem, moira pa biti tudi miren in Preudaren, da ga ne spravi vsaka malenkost iz ravnotežja.
Važno se mi zdi še vprašanje, kdo neha biti član? O tem govore društvena pravila v § 10. Član prenieha biti, Kdor ali sam izstopi ali kogar črta odbor iz vrst gasilstva ter kogar odbor izključi iz odbora. Dalje se ne bom Pečal s tem vprašanjem, kajti vsak prizadeti se bode že Pobrigal ter pogledal v pravila in tamkaj našel svoje Pravice.
Potrebno bi bilo, da bi sedaj še govoril o dolžnosti društev do gasilskih žup ter do JGZ. Potrebno bi bilo, da Bovorim še o vprašanju, kdo vodi gasilska društva, župe ali pa JGZ.
Pa so to obširna vprašanja in bi moral svoj članek Preveč raztegniti, pač pa sem voljan o tem pisati ob primerni priliki,
Važino se mi zdi še vprašanje, kje moremo ustanoviti nova 'društva? Tudi o tem vprašanju nam da odgovor | 4. društvenih pravil, ki pravi, da je društvo ustanov-Ifeno, če pristopi vsaj' 12 rednih članov in si ti izvolijo °dfoor. Ustanovitev novih društev pa bomo podpirali v Prvi vrsti tamkaj, kjer vemo naprej z gotovostjo, da bo imelo društvo vedno' dovolj rednih članov, ki se bodo Posvetili res z vso vnemo našemu težavnemu delu in ne kodo ustanovili društva le, da1 bi paradirali v kroju ati pa 'skali prilike za pijančevanje.
Ob koncu pa še omenim, kaj je treba znati vsakemu Ü^celniku ali poveljniku. Poznati mora namen, smer in
smoter gasilstva, poznati mora gasilsko organizacijo^, poznati pa mora tudi telesne vaje ten vodstvo redovnih vaj, kakor tudi pripomočke v dosego cilja gasilskih društev, in tudi ustroj' človeškega telesa ter najvažnejša navodila iz zdravilstva.
O	vsem, kar sem omenil in tukaj bi rekel samo v iz-črpku, moramo poučiti naše članstvo. Šola za članstvo je potrebna. In za to hočemo uporabiti v prvi vrsti zimski čas, ko ne moremo vaditi s članstvom zunaj in se radi držimo tople j^eči. Nujno je potrebno, da zna vsak dobro predavati svoje misli.
Iz tega vzroka mi oprostite, da Vam ob sklepu še nekoliko spregovorim o nagovoru, kajti dragocena umetnost je to, zlasti potrebna onim, ki jim je po svojem poklicu ali častnem poslu priti često v dotik© z ljudmi. In v našem delovanju ste to posebno Vi društveni ali župni funkcionarji.
Vse, kaip izgovorite, bodli dobro v jedru in skrbno premišljeno. Ze prej; sem omenil, naj bo načelnik dober zgled, zaradi tega se ne bodo razlikovale njegove besede od dejanj, Podal bi še rad temeljna navodila za govornika in ta so:
Govori glasno, samozavestno in ne v brado, ne s poševno glavo, ne v strop, ampak proti očesu poslušalcev. Govoriti tiho je žaljenje poslušalcev. Glas bodi zvočen in gibek. Ne dvigajte ga nepotrebno visoko. Varujte dih! Ne govorite daljšega stavka nego Vam zadošča dih. Glas vadite z glasnim črtanjem. / Jeklamiranjem in s petjem.
Govorite kratko in jedrnato v najkrajših stavkih. Govorite počasi. Vedno je dosti časa. Različen tempo v dosego učinka porablja šele izkušen in izurjen govornik.
Tako bomo umljivi ušesom poslušalčevim. Enako je potrebno, da smo umljivi tudi njegovemu razumu in njegovi pojimljivosti.	(Konec	prihodnjič.)
„ Dopisom na JGZ Je za odgovor prilagati poštne znamke.
Vendar pa požarov gotovo ne boš omejil, še manj pa pogasil, ako nimaš v resnici dobrih svetovno-znanih čeških
Smekalovih cevi
katere ima za celo državo v zalogi edino tajnik I. Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani, knjigovez
Herman Zupan
LJUBLJANA, Gradišče št 10
i	poleg	dramskega	gledališča.
Samo pri njem dobite tudi vse po JGZ predpisane poslovne knjige in tiskovine, čepice, pasove, se-kirice ter sploh vse potrebščine, ki jih potrebu-jejo gasilna društva.
Nakup In prodaja
rabljenih brizgalen in oprave. Pišite takoj po cenik. Dobro In solidno blago. Najnižje cene.
))-
JZ
H. v' 4, V
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: Cepiče, gumbe, piiCalke, naramke, znake za bluze in Ce-pice, rdeče blago, vrvice za pliCalke, trobke in rogove, lipove liste Itd.
Naramki vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani In trpeZnl.
Podjetje je nanovo moderno urejeno in poveCano.
—■	CENIK ZASTONJ I	—
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovateij čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
ŠTAMPl LIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
UUBUANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. livljenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse" ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Nai-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogreb uih stroškov
vpoštevajte edino-le
YZAJEMNO ZAVAROVALNICO
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalnlca v Jugoslaviji.
4
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera 1	Najnižje	cene 1
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Eligij	EbßV
„SAVA“
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadran-ska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazionl Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
O A SIL E C
1 la> «n r~m
«»««o
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.
NA VELIKO.
USTANOVLJENO 183».
P
Gasilna društva! 1
Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne
gasilske cevi
po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
— Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454.
O
N
O
JO
TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533
11HI
(GRADSKA ŠTEDION1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev ali 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vše vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, Župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke
I	največ v naši hranilnici, ker je
I denar tu popolnoma varen*
Tvrdka
ANT. KRISPER
Llubllanai Mestni trg Sb 21
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah.
*23* W	k!L>' ^ ^
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuranidev trg 18.
Dvokolna brlzgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brlzgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brlzgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka.
Dvokolna brlzgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brlzgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 - 355 2/min.
Ročnik.
Gobčnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje ob najsolidnejšl garantirani Izvedbi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike In gobčnlke najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje Izvršitve ter garantiramo za najboljšo Postreiba točna.	izdelavo.	Cene	zmerne.
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d.
Ustanovljeno 1767.
Centrala: LJUBLJANA, Dunqjska cesta 35.	Kovinski	obrat:	LJUBLJANA,	Zvonarska	ulica	5.
Telefon št. 2830.	Brzojavi: STIL.	Telefon	št.	2642.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četverokolne in dvokolne; prenosne jednoštavne in podvojeno brizgajoče. Berglaste brlzgal-nlce z in brez vetrnika, prenosne in prevozne bencin motorne brizgalne z delozmoinostjo 600 lit. na minuto ter vse ostalo gasilsko orodje
in potrebščine.
Ustanovljeno leta 1820
Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
ZAVODI
preie
R. A. SMEKAL
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 14
priporoča
svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodie
Avtomobilni tren s priklopno motorno brizgalnico.
Lahka, dvokolna motorna brlzgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne
Mehanična sukaina lestva,
Za vse stroje se Jamči!
Ustanovljeno leta 1820
Več kot 1000
Rosenbauerievih
Je širom vsega sveta.
Fran Košir
v Celju,
glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo.
Tovarna gasilnega orodja
Konrad Rosenbauer
Linz ob Donavi. == =
a
Družba strojnih tovarn
družba z o. z.
Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17.
POZOR!	POZOR!
Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo-
bilne brizgalnice, imajo patentirane
j Hlr	samosesalne krožne črpalke.
| I&f	Nekaj najpopolnejšega, kar pozna današnje
gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri iz-delkih s posebno zračno črpalko.
Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu.
Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo.
Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami
G AS IE EC
Trgovina in skladišče
vseh gasilskih potrebščin in orodja
SUepan Javor
Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2
Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar.
Največja zaloga te vrste v državi
ZiloIII odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljnbljana“. Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik Prinee