m
P:

52585
\ j
7 ir:
a. y
0?>oo*t^2,

»»«#*
Kunčki skačejo po vrti, kjer sedaj so še zaprti, z gobčki jezno mrdajo, na večerjo čakajo.
Pa saj Anka že se bliža, nese raznega drobiža: korenčka prav rumenega, in listja še zelenega, pa deteljice naročaj — že hrustajo vsi, da je kaj!
Stara raca vodi račke, vse rumene so jim tačke, komaj še po njih racajo, plavali pa le že znajo.
Po vodi brodijo prav rade, ker to se jim nad vse dopade, glave pod vodo vtikajo, za ribicami stikajo, če pa se žabica ujame, se tudi to za dobro vzame.
	
	W \I «]
jSEfW\	
lIP’ i	Fwr7	^
Nad Mihčevo rdečo kapo
je naš puran že ob vso sapo, gavdra in se jezi ves dan, da je od jeze kar bolan.
„No, nehaj že, puran, gavdrati! jaz moram se ti le smejati.
Kaj kapa te tako jezi, mar grda se tako ti zdi?
Če Mihca nečeš rad imeti, boš moral kam drugam po sveti!"
„Otroci, zdaj ste se narili, zadosti škode naredili, in sebe grdo zamazali, valjaje se po blatnem kali. Kdaj mene videli ste tako? Na sebe gledaj prase vsako! Le mene vi posnemajte,
za snažnost se unemajte!"
To reče svinja in gre sama pogledat, kje je kaka jama.
'


■
%





*
v