Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE (zhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 97. kos. V LJUBLJANI dne 6. decembra 1939. Letnik X. V S li B I N A : (il9. Uredba z zakonsko močjo o utrdbah in utrjenih prostorih. 620. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o nastanje-vanju vojske in mornarice. 621. Naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo 622. Uredba o spremembi čl. 1. uredbe o izdajanju garantnih pi- sem izjemno od predpisov čl. 88. zak. o drž. računovodstvu. 623. Odločba o oprostitvi plinarn od plačevanja carine na premog. 62-1. Podaljšava roka iz čl. ‘29. in 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja itd. 625. Tolmačenje o obdačevanju finega stavbenega lesa.. Uredbe osrednje vlade. 619. Na podstavi odst. 1. točke 4. § 118. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico tole uredbo z zakonsko močjo o utrdbah in utrjenih prostorih.* Splošno določbo. 1. POGLAVJU. Clen 1. Utrdba je vojaška nepremična naprava, namenjena za delovanje z orožjem in za zaklon. Utrdba je lahko izdelana skupaj (zase) ali pa v skupinah po dva ali več ločenih delov. Clen 2. Okrog utrdbe se določi prostor, potreben za streljanje iz utrdbe in za njeno varnost. Ta prostor se po potrebi lahko deli na neposredni, bližnji in daljni prostor. Prostor okrog utrdbe in razdelitev na neposredni, bližnji in daljni prostor določi v rednem stanju minister za vojsko in mornarico, v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju pa pristojni vojaški starešina. Člen 3. Večje število ulrdb na širši fronti je utrjen pas. Več utrjenih pasov je utrjen prostor. * .Službene novine kraljevine Jugoslavije; z dne 21. septembra 1939., št. 215/LXXIV;57G. Clen 4. Območje utrjenih prostorov se določi še pred začetkom del s kraljevskim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico po zaslišanju ministrskega sveta. Vojaška oblastva oznamenujejo po potrebi utrjene pasove in prostore okrog utrdb s posebnimi znaki ali jih deloma tudi ogradijo. V območju utrjenih prostorov veljajo vse utesnitve, naštele v tej uredbi in v pravilniku za njeno izvrševanje. Posebne določbe. II. POGLAVJE. Clen 5. Zemljišče se za utrdbo odkupi, če se napravi utrdba na posestvu, ki ni državno, to pa samo, kadar je vojaška sila v rednem stanju. Ob istili okolnostih se odkupijo zemljišča na neposrednem prostoru okrog utrdbe, po potrebi pa tudi zemljišča na bližnjem prostoru, celoma ali deloma. Posli pri odkupovanju zemljišč ne ovirajo naprave utrdbe. Z zemljiščem se razumejo tudi ostale nepremičnine. Člen (5. Na zahtevo pristojnega vojaškega oblastva je treba uporabljati za napravo ali popravila utrdbe potrebni material (kamen, pesek, gramoz, les itd.), če ga je kaj na najbližnjem mestu, kjer se napravlja ali popravlja utrdba. Ta material se odvzame v rednem stanju ob odškod* nini po členu 13. te uredbe. Člen 7. V območju, ki je označeno z ukazom kot utrjeni prostor, veljajo v prid državne obrambe za vse osebe posebne utesnitve, naštete v tej uredbi, in n e more nihče brez pismene odobritve pristojnega vojaškega oblast v a na tem prostoru: 1. — dobiti dovolitev za bivanje; 2. — v pravnih poslih med živimi nikakor ne pridobiti pravico lastnine na nepremičnini ali pravico rabe na nepremičnini ali industrijskem podjetju. Lastniki ne morejo z izjavo poslednje volje zapustiti za primer smrti take nepremičnine ali podjetja tujim državljanom ali našim državljanom tuje narodnosti in tudi ne morejo s poslednjo voljo ustanavljati na njih pravico užitka ali služnosti v korist tujim državljanom ali našim državljanom tuje narodnosti, če niso te osebe morda poklicane dedovali te njim zapuščene nepremičnine po zakonitem dednem nasledstvu; 3. — se naseliti na novo sam ali z drugimi; 4. — postaviti, popraviti ali porušiti katero koli zasebno zgradbo, izvzemši zgradbe v naseljih, ki se postavljajo, predelujejo ali podirajo po regulacijskem načrtu, odobrenem po predhodni soglasnosti pristojnega vojaškega oblastva. Pristojno vojaško oblastvo lahko dovoli, da se postavi nova ali predela obstoječa zgradba tudi na takem kraju, kjer bi to po utesnitvah, naštetih v tej točki, sicer ne bilo dopustno, vendar le z dostavkom, da se dovolitev izdaje, če se lastnik pismeno zaveže, da postavljeno ali predelano zgradbo brez odškodnine takoj poruši, brž ko bi oblastvo to zahtevalo. Ce že obstoji zgradba na utrjenem prostoru, a bi bila tam ovira za državno obrambo, se mora na zahtevo pristojnega vojaškega oblastva porušiti. To se zgodi ob odškodnini po členu 13. te uredbe; 5. — zgraditi, predelati ali porušiti kakršen koli objekt splošnega pomena, kakršni so industrijske naprave, nevojaška pristanišča, nabrežja, prekopi, vodne naprave, nasipi, odkopi, jezovi, brodovi, ceste, mostovi, predori, viadukti, železniške ali tramvajske proge, napeljave za žične železnice, telegrafsko-telefonske napeljave, električni vodi, kabli vseh vrst, napeljave za razsvetljavo, plin, vodovod, vodnjaki, podzemeljske zgradbe, rudniki, mlini, pekarne, klavnice, bolnice, zdravilišča, sanatoriji itd. Ce je lak objekt že na kraju, kjer ne bi bil prikladen za državno obrambo, se prestavi, zapre, poruši ali uniči. To se zgodi ob odškodnini po členu 13. te uredbe; 8. — posekali obstoječi gozd kakršne koli vrste in tudi ne pogozdovati goljave. Prav tako se ne more dovoliti v teh gozdovih kakršno koli drugo izkoriščanje gozda brez predhodne soglasnosli pristojnega vojaškega oblastva (lov, nabiranje smole, pridobivanje katrana, pobiranje suhe hoste, šišk, kuhanje oglja, pobiranje luba-di z dreves, paša živine ipd.). Za sečnjo in preredčevanje gozda naj se obrne lastnik gozda do občine, ki izposluje preko gozdarskega referenta sreskega načelstva dovolitev vojaških oblastev. Ce da pristojno vojaško oblastvo soglasnost, da se poseka ali močneje preredči gozd, le s pogojem, da se ista površina zopet pogozdi, se mora to izvršiti v roku, ki ga da to oblastvo sporazumno s pristojnim gozdarskim oblastvom. Izjemno od tega se sme posekati drevje zaradi elementarnih ali drugih nezgod (sneg, mrčes, požar itd.); vendar je v teh primerih treba sečnjo takoj prijaviti pristojnemu vojaškemu oblastvu, ki jo odobri sporazumno s pristojnim gozdarskim oblastvom. Ce prepove vojaško oblastvo sečnjo gozda ali po-gozditev goljave zasebnikom, samoupravnim ali drugim zajednicam, ki jim je dohodek iz gozda važen činitelj v gospodarstvu ali bi se njih gozdno gospodarstvo zaradi pogozditve spravilo v nered, se prizna za to prikrajšbo odškodnina po členu 13. te uredbe. Pogozditev opravi pristojno oblastvo po predpisih zakona o gozdih, le da se predhodno sporazume s pristojnim vojaškim oblastvom o vrsti gozda, ki naj se zasadi. Ce ni tako pogozdeno zemljišče vpisano v zemljiškem katastru kot kultura »gozda«, se mora po uradni dolžnosti prepisati v zemljiškem katastru v kulturo »gozd«; v takem primeru veljajo zanj določbe zakona o gozdu. Ce je zemljišče, ki se na ta način pogozdi, državna, samoupravna, skupna ali zasebna last, se pogozdi ob državnih stroških; kolikor pa gre za oškodbo zaradi spremembe kulture zemljišča (oranice, njive ali druge vrste kulture v gozd ali obratno), se da odškodnina po členu 13. te uredbe, če ni zemljišče državno ali če država tega zemljišča ne odkupi. Tako izvršena sprememba vrste se mora vpisati v zemljiški kataster po uradni dolžnosti; 7. — zasuti, porušiti ali odpreti naravne pečine, votline, jame ali jezera; 8. — izkoriščati obstoječe tekoče in stoječe vode (odvajanje vode, ribolov, izkoriščanje izvirkov, za vodnjake itd.). Ob prepovedi se pravica odkupi, ob utesnitvi pa se dd povračilo po doseženem sporazumu; 9. — v okolici objektov, pomembnejših za državno obrambo, kakršni so skladišča, založišča, shranišča za material, arzenali, tovarne in delavnice, vojaško-zrako-plovna pristanišča, za vojaško-zrakoplovna letališča pridržana zemljišča, mostovi, predori itd., se brez predhodne soglasnosti pristojnega vojaškega oblastva ne smejo postavljati nikakršni objekti niti opravljati dejanja, s katerimi bi se oteževalo zavarovanje teh naprav, ustvarjala nevarnost zanje ali oviralo odletanje ali priletanje vojaških zrakoplovov, n. primer: postavljati zgradbe, napravljati železniške ali tramvajske proge, ceste, antene za brezžično telegrafijo ali telefonijo, telegrafske ali tele-fonskč vode, električne včde, gozdove, vinograde, sadovnjake, vrtove, hmeljnike ali gojiti kako drugo visoko rastlinje, spreminjati kulturo, napravljati vzvišine ali jame, razkopavati tla, kar bi preprečevalo priletanje in odletanje vojaških zrakoplovov, imeti zaloge lahko vnetljivih predmetov ali razstreliv, uporabljati razstreliva, kuriti na plamen itd. Ce so spredaj navedeni objekti že v okolici teh naprav, in to na kraju, kjer bi bili škodljivi za njihovo varnost ali za delo v njih, se ti objekti porušijo, odstranijo, posekajo ali zaravnajo. To se stori ob odškodnini po členu 13. te uredbe; 10. — na zahtevo pristojnega vojaškega oblastva se omeji ali povsem prepove nevojaški promet ob državni meji, dalje v okolici objektov, pomembnih za državno obrambo, kakršni so skladišča, založišča, shranišča 7-a material, arzenali, tvornice ali delavnice, pristanišča, ?-a zrakoplovna letališča pridržana zemljišča. Trajanje take omejitve ali prepovedi prometa določi pristojno vojaško oblastvo po izkazani potrebi; 11. — ob morski obali ali na rekah in jezerih se omeji ali povsem prepove ladjam vsake vrste in vsake narodnosti prehajanje, pristajanje, bivanje ali zasidranje. Take omejitve ali prepovedi so lahko začasne ali trajne. Kdaj naj so začasne, kdaj pa trajne, določi minister za vojsko in mornarico. Od tega se izvzemajo: a) ladje, na katerih se vozijo suvereni oziroma poglavarji katere koli države ali člani vladajočih dinastij in njihovo spremstvo; b) ladje ne glede na vrsto in narodnost, ki so zaradi pomorske nezgode (višje sile) primorane, da se tjakaj zatečejo; vendar se smejo muditi le toliko, kolikor traja vzrok, zaradi katerega so se tjakaj zatekle. Te omejitve objavi na zahtevo ministra za vojsko in mornarico ministrstvo za promet (direkcija pomorskega prometa) z razglasom za pomorščake in po luško-re-darstvenih pravilnikih. Suhozemni in telegrafsko telefonski promet na tem prostoru je tudi pod nadzorstvom pristojnih vojaških ob-lastev in imajo le-ta pravico zahtevati njegovo omejitev; 12. postaviti radio ali kak drug podobni aparat kakršne koli vrste in namembe; 18. — uporabljati kakršne koli tajne signale in sredstva za sporazumevanje in zveze, kakor n. pr. elek-I r i č n a (žična in brezžična), o p t i č n a (heliografi, signalne svetilke, reflektorji, zastavice, rakete, signalne krogle, zažiganje slame), balistična (streli ipd.), zvočna (zvonovi, sirene, troblje, možnarji ipd.), člo-v e š k a , ž i v a I s k a in moto r ti a ; 14 — uporabljati v pisemskem (golobi in pošta), telegrafskem in telefonskem prometu šifre in drugo tajno dopisovanje; 15. — opravljati rudniška izsledovanja. Clen S. V območju in prostoru, ki je označen z ukazom kot utrjeni prostor, veljajo v prid državne obrambe za vse osebe vse utesnitve, naštete v Členu 7. te uredbe; vojaška oblastva pa imajo na utrjenem prostoru tudi še tele pristojnosti, pravice iit dolžnosti: 1. — da zavarujejo ta prostor ali njegove dele z vojaškimi stražami in raznimi ovirami; 2. — da ne puste na ta prostor nikogar, ki nima za to pismene dovolitve pristojnega vojaškega oblastva; 3. — da smejo zahtevati od pristojnih upravnih ob-lastev, da odstranijo s tega prostora vsako za državno obrambo nezanesljivo ali sumljivo osebo, če je njen domovinski kraj izven območja tega prostora; 4. — da smejo po potrebi zahtevati, naj se na tem prostoru prepove ali utesni naprava sadovnjakov, vinogradov, vrtov, koruznih nasadov, hmeljnikov ali gojitev podobnega visokega rastlinja kakor tudi obdelovanje ali izkoriščanje nepremičnin, paša živine, naprava senikov in planšarnic. Ce je v takem pasu že takšno rastlinje ali takšna zgradba, sme vojaško oblastvo zahtevati, naj se poseka, preredči, prepove ali odstrani. To se stori ob odškodnini l>o členu 13. te uredbe; o. — da smejo po potrebi zahtevati od pristojnega oblastva, naj se na tem prostoru prepove rudarjenje ali lomljenje kamna. Prav tako smejo zahtevati, da se prepovejo dela, s katerimi bi se omogočila ali onemogočila plovba ali poplava; 6. — da zahtevajo služnostno pravico za določene Vojaške edinice ali da zahtevajo odvzem take pravice posameznim osebam, samoupravnim telesom in skupnostim. Za odvzeto služnostno pravico se da odškodnina po členu 13. te uredbe; 7. — da sporazumno s pristojnimi oblaštvi ukrenejo vse, česar je treba za zavarovanje in borbeno pripravljenost vojaških objektov in naprav na utrjenem prostoru. Clen 9. Za utrdbe veljajo posebna pravila, ki jih predpiše minister za vojsko in mornarico. Brez pismene odobritve pristojnega vojaškega oblastva ne more nihče, ki ne pripada posadki, stopiti v utrdbo. Poskus nasilnega vstopa v utrdbo se prepreči z orožjem. Člen 10. Na utrjenem prostoru prevzamejo občno varnostno in obveščevalno službo državna oblastva s svojimi organi: orožništvom, policijo, graničarji, gozdnimi čuvaji, finančnimi, sodnimi in luškimi organi in skrbe za to, da se določbe te uredhe v celoti izvršujejo. Organi državnih oblastev so se dolžni odzivati zahtevam vojaških oblastev glede vzdrževanja reda in varnosti na utrjenem prostoru in morajo na njih zahtevo takoj ukreniti po zakonu vse, Česar je treba, zoper vse tiste, ki se pregrešijo zoper določbe te uredbe. Na tem prostoru čuvajo vojaške objekte vojaške straže, izjemoma pa orožništvo. O tem odloči minister za vojsko in mornarico. Ce vojaških objektov ne čuva vojaška straža, se izročijo objekti v čuvanje pristojnemu upravnemu obla-stvu, ki jih prevzame in z orožniki čuva po pismenem navodilu, dobljenem od pristojnega vojaškega oblastva. Clen 11. V območju utrjenega prostora imajo upravna in ostala državna oblastva tele dolžnosti; 1. — da radi vzdrževanja reda in varnosti na lem prostoru povsem podpirajo vojaška oblastva; 2. — da izvršijo takoj vse odločbe in zahteve vojaških oblastev po tej uredbi. Če bi nastal spor, se mora zahteva ali odločba vojaških oblastev izvršiti; pravico, vložiti pritožbo, pa imajo tako prizadete osebe kakor tudi pristojna državna, oblastva; 3. — da skrbijo za izvrševanje določb te uredbe, kolikor spada to v njihovo pristojnost, zlasti pa da se iz-, sledijo, primejo in izročijo pristojnemu sodišču vse tisle osebe, ki se pregrešijo zoper to uredbo; 4. — da skrbijo za izvršitev ali izterjavo po tej uredbi izrečenih kazni; 5. — da nadzorujejo in čuvajo znamenja, omenjena v Členu 4., Če jih ne čuva vojaška straža, s svojimi organi in po pismenih navodilih, dobljenih od pristojnega vojaškega oblastva. Clen 12. Dolžnost vsakogar, ki stanuje ali se mudi na utrjenem prostoru, je, da varuje v prid državne obrambe vse vojaške objekte in da v tem namenu podpira vsa oblastva na tem prostoru. Ce lastnik posestva, zlasti gozda, pašnika, lova in ribolova, izkoriščevanja rudnika, vode itd. proda posestvo, sečnjo gozda, pravico lova ali ribolova, se mora kupec ali zakupnik predhodno prepričati, ali je izdalo pristojno vojaško oblastvo dovolitev za to in s katerimi utesnitvami. Drugače je z lastnikom vred odgovoren, če se loti izkoriščanja tega, kar je kupil ali vzel v zakup. Lastnik sme sekati gozd v lastni režiji samo po predhodni odobritvi pristojnega vojaškega oblastva. Odškodnina. III. POGLAVJE. Clen 13. Ce bi bil lastnik posestva, ki ni državna last, v rednem stanju oškodovan z utesnitvami po tej uredbi, se mu s temi utesnitvami povzročena škoda povrne. Škoda se povrne načeloma po sporazumu. Ce se sporazum ne doseže, določi povračilo škode občno upravno oblastvo prve stopnje. Zoper odločbo občnega upravnega oblastva sme vložiti nezadovoljna stranka v dveh mesecih tožbo pri pristojnem rednem sodišču samo glede velikosti škode. Izdatki za odkup posestev, za povračilo škode in za vsa plačila po tej uredbi obremenjajo proračun ministrstva za vojsko in mornarico oziroma izredne kredite, odobrene za utrjevanje. Kazni. IV. POGLAVJE. Člen 14. S strogim zaporom do dveh let ali z zaporom do dveh let, v obeh primerih pa tudi v denarju do 50.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor odstrani, uniči, pokvari ali premesti znamenje, s katerim se v naravi oznamenujejo kraji, prostori okrog utrdbe, pasovi ali utrjeni prostori po členu 4. te uredbe, če to ni hujše dejanje; 2. kdor ravna zoper določbe točke 3., 4., 7., 8., 9. in 12. člena 7. te uredbe. Ce se stori dejanje pod 1. ali 2., ko je vojaška sila v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju, se kaznuje storilec z robijo do petih let, če ni to hujše dejanje. Poskus se kaznuje. Člen 15. Z robijo do petih let ali s strogim zaporom, v obeh primerih pa tudi v denarju do 100.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor ravna zoper določbe točk 5., G., 11., 13. in 14. člena 7. te uredbe; 2. kdor ravna zoper člen 12. te uredbe; 3. kdor pokvari, poškoduje, napravi neporabno ali uniči utrdbo ali kak drug vojaški ali mornariški objekt na utrjenem prostoru, če ni tako dejanje v kakem drugem zakonu označeno za hujše dejanje. Ce se stori dejanje pod 1., 2. ali 3., ko je vojaška sila v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju, se kaznuje storilec z robijo do dvajsetih let. V posebno hudih primerih dejanja pod 3. se kaznuje storilec v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju s smrtjo, v rednem stanju pa z robijo do dvajsetih let. Poskus se kaznuje. Clen IG. Kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje po členih 14. in 15. te uredbe, pa o tem ne obvesti o pravem času državnega oblastva, se kaznuje s kaznimi, določenimi v členih 14. in 15. te uredbe. Clen 17. Državni ali samoupravni uslužbenec, ki odobri prepovedane pošle, navedene v točkah 1. in 2. člena 7. te uredbe, se kaznuje, Če je dejanje storjeno naklepoma, s strogim zaporom najmanj treh let, ob malomarnosti pa z zaporom najmanj petih mesecev. Clen 18. Vojaška oseba, ki brez pismene odobritve pristojnega vojaškega starešine dopusti, da vstopi v utrdbo kdor koli, ki ne spada k posadki utrdbe, se kaznuje v rednem stanju s strogim zaporom, v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju pa z robijo do desetih let. Kdor poskuša nasilno vstopiti v utrdbo, se kaznuje v rednem stanju s strogim zaporom, v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju pa z robijo do petih let; kdor nasilno vstopi v utrdbo, pa se kaznuje v rednem stanju z robijo najmanj petih let, v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju pa s smrtjo. Člen 19. Organi državnega oblastva, ki se ne odzovejo zahtevam vojaških oblastev glede vzdrževanja reda in varnosti na utrjenem prostoru in po njih zahtevi zoper osebe, ki se pregrešijo zoper določbe te uredbe, ne ukrenejo, kar je po zakonu treba, se kaznujejo v rednem stanju z zaporom do dveh let, v pripravljenem, mobilnem ali vojnem stanju pa z robijo do petih let. Clen 20. Nasnovatelji in pomagači pri dejanjih iz členov 14., 15., 16., 17. in 18. se kaznujejo skladno s § 34. kazenskega zakona. Člen 21. Denarne kazni, določene v členih 14., 15., 16. in 17. te uredbe, se stekajo v narodni obrambni sklad, če jih izrečejo vojaška sodišča. Clen 22. Za kazniva dejanja zoper določbe te uredbe se kaznuje vsakdo v mitu in v vojni po določbah te uredbe. Nevojaške osebe spadajo zaradi kaznivih dejanj po tej uredbi v rednem stanju pod pristojnost rednih sodišč. Vojaške osebe sodijo zaradi teh kaznivih dejanj vojaška sodišča. V pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju spadajo nevojaške in vojaške osebe pod pristoj-' nost vojaških sodišč. Končne določbe. V. POGLAVJE. Clen 23. Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati zakon kraljevine Srbije o utrdbah z dne 16. decembra 1895. in ostali predpisi in uredbe, ki nasprotujejo določbam te uredbe. Clen 24. Minister za vojsko in mornarico predpiše v soglasju z ministrom za notranje posle in z ostalimi prizadetimi ministri piavilriik za izvrševanje te uredbe. S tem pravilnikom se določi tudi, katera vojaška in upravna oblastva so pristojna za izvrševanje posameznih določb te uredbe. Clen 25. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinalK. V Beogradu dne 7. septembra 1939.; M. s. št. 1081. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r. » (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) i» • m (>20. Na podstavi uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico tole uredbo* o spremembah in dopolnitvah zakona o nastnnjovanjju vojske in mornarice* i). št. 24.500 z dne 28. nov. 1933.** § 1. Clen 1. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: Vojska in mornarica uporabljata za svojo nastanitev (razmestitev in vaje) zgradbe in zemljišča države in samoupravnih teles, če jih ni pa zgradbe in zemljišča privatnih naprav, podjetij in posameznikov. § 2. Člen 2. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: »Vojska in mornarica se nastanjujeta po določbah člena 1. tega zakona samo, če ni vojaško-državnih zgradb in zemljišč, in se vrši nastanjevanje lahko v rednem, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju. Nastanjevanje v rednem, pripravljenem in mobilnem stanju se vrši na lastnem ozemlju, v vojnem stanju pa tudi na zavezniškem in na sovražnikovem ozemlju.< § 3. Clen 3. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: »Za nastanitev vojske in mornarice v rednem in pripravljenem stanju po zgradbah in zemljiščih samoupravnih in privatnih naprav, podjetij in posameznikov daje država lastnikom odškodnino v denarju, kolikor jih niso prostovoljno prepustili državi brezplačno; za nastanitev Po državnih zgradbah in zemljiščih (člen 19.) pa se ne daje nikakršna odškodnina. Za nastanitev v mobilnem in vojnem stanju se tudi famoupravnim telesom in privatnim napravam, podjetjem in osebam ne daje nikakršna odškodnina.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3- novembra 1939., št. 252/LXXXVJI/G88. ** »Službeni list« št. 109/11 iz 1.1934. § 4. V členu 5. se v začetku med besedi »rednem« in »stanju« vrivata besedi: »in pripravljenem«. §3. V členu 0. je treba pod 9. med besedami »zgradbe« in »o katerih« vriniti besedi: »in zemljišča . § 6. Clen 14. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: »V rednem stanju ne more zavzeti občinsko oblastvo stanovanje odsotnih oseb; v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju pa se lahko opravi porazmestitev ob njihovih stroških, kolikor so te osebe po svojem itnovin-skem stanju zavezane. Če ni stanovanj, se smejo uporabljati v pripravljenem stanju in ob mobilizaciji tudi stanovanja odsotnih oseb, ko se predhodno imovina komisijsko popiše, spravi v posebne sobe lastnika (gospodarja) in zapečati. O pritožbah zoper občinska oblastva odloča upravno oblastvo prve stopnje, čigar odločba je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva. Podana pritožba ne odloži izvršitve.« 8 7. Pred členom 17. se dodaje tale naslov: »A. Stalno nastanjevanje.« 8 8. Pred členom 18. se dodaje tale naslov: »Zgradbe in zemljišča za razmestitev vojske in mornarice.« 8 9. Clen 18. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: Za stalne nastanitve se uporabljajo vojaško-državne in državne zgradbe in zemljišča. Državne zgradbe in zemljišča se uporabljajo za nastanjevanje, če ni vojaško-državnih in če so te državne zgradbe in zemljišča po presoji komisije prikladne za porazmestitev delov vojske in mornarice. : 8 io. Člen 19. zakona o nastanjevanju vojske in mornarice se spreminja in se glasi: »Ce bi v določenem kraju stalne nastanitve ne bilo vojaško-državnih in državnih zgradb in zemljišč za nastanitev kakšnega dela vojske in mornarice, se uporabijo za nastanitev teh delov prikladne zgradbe in prikladna zemljišča, ki jih da občina ali samoupravno telo prostovoljno in brez odškodnine vojski in mornarici na razpolago. / Prevzem in predaja teh zgradb in zemljišč se opravita po mešanih komisijah, sestavljenih iz članov vojaških in občinskih oblastev. Vzdrževanje teh zgradb v dobrem stanju spada med nastanitvijo v dolžnost ministrstva za vojsko in mornarico.« 8 u- Clen 20. se spreminja in se glasi: »Ce v določenem kraju stalne nastanitve ni zgradb in zemljišč, omenjenih v členu 19. tegg zakona, vzameta vojska in mornarica za svojo razmestitev prikladne privatne zgradbe in zemljišča v najem.« § 12. V členu 21. se vrivajo v prvem odstavku na koncu med besede »zgradbe;: in »v last« besede: »s pripadajočim zemljiščem«. § 13. Za besedilom člena 21. se vnašajo tele nove določbe: »2. Vojaška vežbališča. Clen 22. Za izvajanje pouka pri delili vojske in mornarice se uporabljajo: a) garnizijska vadišča; b) garnizijska strelišča; c) četna vežbališča (poligoni) in č) letališča. Clen 23. a) Garnizijska vadišča so zemljiški prostori v neposredni bližini kraja, kjer so deli vojske in mornarice stalno nastanjeni, ki rabijo za vsakdanje in redno izuče-vanje vojaštva. b) Garnizijska strelišča so zemljiške površine blizu stalnih garnizij, na katerih se vadijo čete v streljanju z bojnim strelivom iz ročnega in avtomatskega orožja. c) Četna vežbališča (poligoni) rabijo za vaje večjih četnih sestavov in se delijo: 1. na stalne poligone, 2. na začasne poligone in 3. na specialne poligone. Stalni poligoni se določijo za čete vseh vrst vojske radi bivanja in vaj na njih za vse ali večji del učnega razdobja kakor tudi za izvajanje skupnih vaj. Za začasne poligone veljajo tista vežbališča, kjer bivajo čete iz ene ali več garnizij najmanj po 2 meseca, da opravljajo tiste vaje, ki se v stalnih garnizijah ne dajo uspešno opravljati. Specialni poligoni rabijo za potrebe posameznih oblik vrst vojske za njihove posebne vaje, streljanje, poskuse itd. Č) Letališča so stalna ali začasna. Stalna letališča (aerodromi) so v okolišu nastanjenih zrakoplovnih edi-nic, začasna pa \& posameznih garnizijah, na vežbališčih itd. samo za začasno rabo. Clen 24. Ce bi ne bilo v določenem kraju državnih zemljišč za garnizijska vadišča in strelišča, se uporabljajo za to prikladna zemljišča, ki jih da občina ali banovina prostovoljno in brez odškodnine vojski in mornarici na razpolago. Ce pa v kraju tudi takih zemljišč ni, odkupita ali vzameta vojska in mornarica za ta namen v najem druga prikladna zemljišča. Vadišča morajo ustrezati vsem pogojem prikladnih vežbališč za tisto vrsto vojske in ne smejo biti oddaljena od vojašnice za pehotne edinice več ko 3 km, za jezdne, motorizirane in mehanizirane edinice pa ne več ko 5 km. Ce je neposredna okolica garnizije gosto naseljena ali popolnoma obdelana, se sme ta razdalja povečati za 1 do 2 km. Vadišča morajo imeti vsaj tole površino: za garnizije do 1 bataljona (diviziona) 8 do 10 hektarov, za garnizije do 1 polka 12 do 18 hektarov (po vrsti vojske), za večje garnizije pa vsaj do 20 hektarov. Za vadišča na državnem zemljišču se ne pobira od vojske nikakršna odškodnina, tudi ne povračilo storjene škode. Na vadiščih izvršujejo čete lahko tudi vsa tehnična dela in (Dostavljajo lahko potrebne objekte, ki so v zvezi z njih izučevanjem. Clen 25. Garnizijska strelišča morajo ustrezati istim pogojem kot garnizijska vadišča, le da znašajo velikost prostora za streljanje najmanj 500 do GOO m v globino in 50 do 80 m v širino in da so tako izbrana, da je zajamčena popolna varnost pri streljanju. Varnostni pasovi okrog strelišč se določijo vvsakem primeru posebej po okolnem zemljišču; ožji varnostni pas (ma navadno najmanj [»o 00 m z vsake strani krilnih strelnih položajev, širši varnostni pas pa navadno vsaj po 400 m na levo in na desno od ožjega varnostnega pasu kakor tudi 1600 m zadaj za prostorom za streljanje v smeri streljanja. Prostor ožjega varnostnega pasu je celota s prostorom za streljanje oziroma s streliščem in bodi po možnosti državna last. Na širšem varnostnem pasu je prepovedano postavljati kakršne koli stanovanjske objekte (za moštvo in živali). Prav tako ni dovoljena gradnja občil za javni ali močnejši krajevni promet niti zasajanje polja z rastlinami, ki zahtevajo intenzivno obdelavo (kakor n. pr. vrtovi, hmeljniki, vinogradi ipd.). Objekte na garnizijskih streliščih postavi vojska ob svojih stroških. Clen 20. . Četna vežbališča (poligoni) so večje površine (do 25 km v kvadratu) v prikladnih predelih, kjer so lahko državna, samoupravna in privatna zemljišča. Površine, ki so upoštevne za četna vežbališča, določi minister za vojsko in mornarico na predlog načelnika glavnega generalnega štaba. Načeloma se določi za vsako armijsko in divizijsko oblastvo po en stalen ali začasen poligon, specialni poligoni p'a po potrebi za posamezne vrste vojske. Kjer je to mogoče, se stalni ali začasni poligoni lahko združijo s specialnimi v en poligon. Clen 27. Stalna letališča (aerodromi) morajo biti dovolj raz-sežna (vsaj 800 m v kvadratu) in prikladna za vse vaje in poskuse zrakoplovnih edinic v tistem kraju. Ta letališča ureja in vzdržuje vojaška uprava. Začasna letališča za potrebe drugih vrst vojsko morajo biti v neposredni bližini garnizije, največ pa oddaljena do 7 km na prikladnem ozemlju, in morajo ustrezati vsem pogojem aerodroma; ne smejo pa biti manjša od 500 m po dolgem in po širokem. Začasna letališča so lahko na državnem, banovinskem, občinskem ali zasebnem zemljišču. Odškodnina se plačuje za škode, ki nastanejo z vajami in ureditvijo aerodroma (oznamenovanje), samo za letališča na banovinskem, občinskem in zasebnem zemljišču. Za začasna letališča v stalnih in začasnih četnih poligonih se izbirajo najprikladnejša zemljišča sporazumno, če treba pa tudi brez privolitve lastnikov, za ustrezno odškodnino, določeno s predpisom za povračilo storjene škode po členu 49. tega zakona. Clen 28. Stalni poligoni se postopoma urejajo za dolgotrajno nastanitev in delo vojske. Meje okoliša stalnega vežbališča določi natančno in jih oznamenuje mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov vojaških in upravnih oblastev kakor tudi prizadetih samoupravnih teles; o njih razširitvi pa je treba obvestili pristojna državna in samoupravna oblastva. Stalni poligoni so pas, prepovedan ali omejen z odločbo pristojnih vojaških oblastev za javni promet in za preletanje po zasebnih in tujih zrakoplovih. Clen 29. Državna posestva v okolišu stalnih poligonov preidejo, če je to potrebno, v upravo vojaške uprave, če niso določena za posebne namene (za povzdigo kmetijstva, gozdarstva, rudna polja itd.), in to po predhodnem sporazumu s pristojnimi državnimi oblastvi. Za uporabo zemljišča, ki ostane last države in ne preide v upravo vojaške uprave, se ne plačuje nikakršna odškodnina, razen za večje količine potrebščin (lesa, sena, slame itd.), ki se vzamejo s tega zemljišča za vzdrževanje vojske. Te potrebščine se odkupijo po veljavnih predpisih za vojne nabave. Posestva samoupravnih teles ostanejo last teh teles in se da zanje odškodnina po členu 49. tega zakona kakor tudi tedaj, če se z njih zasedbo in uporabo zmanjša vzdrževanje ali je ogrožen obstanek nekega dela prebivalstva in če se izkoristijo potrebščine (les, seno, slama itd.), v večji količini za preživljanje in delo vojaštva v tistem poligonu. •Škoda, storjena na samoupravnih in zasebnih posestvih, se vrača po predpisu za povračilo storjene škode po členu 49. tega zakona. Clen 30. Vojaška oblastva so upravičena odkupiti na stalnih poligonih s prostim nakupom ali z razlastitvijo po veljavnih zakonih vsa tista posestva, ki so neogibno potrebna za neovirano izvajanje pouka na njih. Vojaška oblastva so upravičena izvrševati v okolišu stalnih poligonov vsa zemeljska dela, potrebna za vojaško poučevanje. Clen 31. V okolišu stalnih poligonov smejo država, samoupravna telesa in zasebniki postavljati zgradbe in napravljati ceste, žične zveze in vse ostale objekte samo z odobritvijo pristojnega poveljništva armijskega oblastva. Vojaška oblastva so upravičena odrediti prepoved obdelovanja in spreminjanja neobdelanih nepremičnin v plodne kakor tudi spremembo kulture na tistih zemljiških površinah, ki bi s svojo spremembo posebno škodljivo vplivale na uporabnost večjega dela poligona. Škodo, ki bi nastala iz take prepovedi, povrne vojaška upra-vu zasebnikom po predpisih člena 49. tega zakona. Clen 32. Začasni poligoni se urejajo samo za kratkotrajno bivanje čet na njih. Tudi ta vežbališča se omejijo in oznamenujejo na isti način kakor stalni poligoni in so prepovedan ali omejen pas za prosti promet, toda samo v času, ko so na njem čete zbrane. Državna in samoupravna posestva ostanejo last teh teles; postopek zaradi povračila pa je isti, kakršen je določen v členu 29. tega zakona. t Posamezni deli državnih posestev pa, ki so vojski bistveno potrebni za izvrševanje njenih del in vaj, preidejo po predhodnem sporazumu s pristojnimi državnimi oblastvi lahko v upravo vojaške uprave. Zasebna posestva v začasnih poligonih ne spadajo pod nadzor vojaških oblastev; toda vojaška oblastva se pooblaščajo, da izjemoma in sporazumno z občnimi upravnimi oblastvi prepovejo postavljanje objektov na tistih mestih, kjer bi se s tem posebno oviralo delo vojske na vežbališču. Ce se morajo v začasnih poligonih zagotoviti določene, za izvajanje pouka neogibno potrebne površine in objekti, se to stori sporazumno med vojaškimi oblastvi in samoupravnimi telesi, ako gre za zemljiške površine in objekte, ki so last samoupravnih teles; če pa ni mogoče doseči sporazum po členu 19. tega zakona, se mora dali ustrezna odškodnina. Ako pa gre za zemljiške površine in objekte, ki so last zasebnikov, se morajo zagotoviti z razlastitvijo po obstoječih zakonih. Ta člen se ne nanaša na zemljišča ob zgradbah tujih poslaništev. Clen 33. Za stalna letališča veljajo povsem določbe za stalne poligone (členi 29., 30. in 31.), le da ne smejo država, samoupravna telesa in zasebniki na razdaljo 2 km od meje letališča postavljati zgradbe in napravljati žične zveze, ceste in druge objekte brez predhodne odobritve pristojnega poveljnika armijskega oblastva; za specialne poligone in za začasna letališča pa veljajo določbe člena 32. tega zakona. Razen lega veljajo za stalna letališča tudi vse omejitve, ki so določene v členu 35. zakona o zrakoplovstvu, le da izdaja predhodne odobritve poveljnik zrakoplovstva vojske oziroma poveljnik mornarice. Clen 34. Vojaška oblastva smejo prvih pet let po uveljavitvi tega zakona zahtevati, naj se na četnih vežbališčih odpravijo, premeste ali porušijo določeni državni, samoupravni ali zasebni objekti, ki ovirajo v večji meri pravilno ureditev poligona. Za vse take spremembe se plača odškodnina po predpisih člena 49. tega zakona ali pa postavijo vojaška oblastva po sporazumu s prizadetimi oblastvi ali zasebniki enake objekte drugje. Clen 33. Na vojaških vežbališčih, kjer so pretežno zasebna posestva in kjer je možno, da se onemogoči prebivalstvu več ko tri dni zaporedoma, da bi opravljalo svoja redna in sezonska dela na zemljišču, izplača minister za vojsko in mornarico prebivalstvu dejansko odškodnino po predpisih o povračilu storjene škode iz člena 49. tega zakona. Člen 06. Ob dnevih specialnih vaj ali vaj, ki morajo biti tajne, kakor tudi ob vajah, ki so nevarne za življenje prebivalstva, odredi poveljnik poligona lahko tudi izpraznitev celega ali le dela četnega vežbališča. Taka izpraznitev pohgcna sme trajati največ tri dni v stalnem in največ en dan v začasnem poligonu. Odškodnina za take pi imere se plačuje po določbah člena 49. tega zakona. Člen 07. Radi varnosti in da bi se preprečilo, da bi delo čete videle nepoklicane osebe, smejo organizirati vojaška oblastva na vojaških vežbališčih svojo vojaško-policijsko službo ob sodelovanju orožniških in občnih i upravnih oblastev. Za opravljanja spredaj omenjene službe se morajo tem organom pokoravati tudi vse civilne osebe, ki živijo ali se mude v okolišu četuega vežbališča. Člen 38. Državnim in samoupravnim organom je dovoljeno prosto gibanje po vojaških vežbališčih o vsakem času, kadar se mude na njih po dolžnosti, razen v primerih, naštetih v členu 36. tega zakona. Člen 39. Čuvanje vojaških objektov na vojaških vežbališčih za odsotnosti čete je prepuščeno orožniškim in občinskim oblastvom. Člen 40. Natančnejše določbe za ureditev vojaških vežbališč predpiše minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za pravosodje s pravilnikom.« § 14. Za (novim) členom 40. se postavlja tale naslov: »B. Začasno nastanjevanje.« § 1"). Dosedanji členi 22. do 43. spreminjajo svoje številke v 41. do 62. § 16. V členu 49. (dosedanjem členu 30.) se poslednji stavek spreminja, tako da se glasi: »Storjena škoda se mora povrniti po tem zakonu po neposrednem sporazumu in v kar moči kratkem roku. Če se ne doseže sporazum, se mora ugotoviti velikost povračila po mešani komisiji. Mešano komisijo sestavljajo po en predstavnik oškodovane stranke, vojaškega in občnega upravnega oblastva. Komisiji predseduje predstavnik občnega upravnega oblastva. Zoper odločbo komisije ni pravnega sredstva; toda nezadovoljna stranka sme radi povračila škode vložiti v treh mesecih od dne vročitve komisijske odločbe tožbo pri rednem sodišču.« § 17. V členu 50. (dosedanjem členu 31.) je treba v poslednjem stavku namesto besed člena 29.: postaviti: »člena 48.«. § 18. V členu 51. (dosedanjem členu 32.) jeMreba v drugem odstavku namesto »člena 30.« postaviti: »Člena 49.c § 19. Člen 60. (dosedanji člen 41.) se spreminja in se glasi: Občinska zemljišča oziroma zemljišča samoupravnih teles s pripadajočimi zgradbami, omenjenimi v prednjem členu, preidejo brez odškodnine v last države kraljevine Jugoslavije za upravljanje po vojaški upravi, če se je v tem smislu dosegel popolen sporazum med vojaško upravo in občinskim ali samoupravnim telesom. Drugače se tudi na ta zemljišča uporabljajo ustrezne določbe iz prednjega člena, kolikor se nanašajo na občinske ali banovinske zgradbe, glede katerih ni bilo moči doseči sporazum. Na občinska ali banovinska zemljišča, na katerih so bili ob uveljavitvi tega zakona že prej postavljeni vojaško-državni objekti, se morajo uporabljati, dokler traja potreba, določbe iz člena 21. tega zakona. § 20. Člen 61. (dosedanji člen 42.) se spreminja in se glasi: Natančnejše določbe za izvrševanje tega zakona predpiše minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za pravosodje s pravilnikom.« § 21. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah in jo je treba naknadno predložiti narodnemu predstavništvu v soglasnost. V Beogradu dne 26. oktobra 1939.; M. S. št. 1391. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 621. Na podstavi člena !. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili z dne 10. novembra 1939. predpisujeva tole naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo.* člen 1. Do nadaljnje odredbe je prepovedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov in motociklov od 14. ure v soboto do 8. ure v ponedeljek. Od te prepovedi se izvzemajo: 1. avtobusi, ki opravljajo redni potniški promet; 2. avtotaksiji, ki pa morajo biti vidno in enotno oznamenovani po naredbi ministrstva za notranje posle; 3. avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebja sanitetne službe samo v izvrševanju njih poklica; 4. motorna vozila prostovoljnih gasilskih društev; 5. avtomobili tujih diplomatskih predstavnikov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1939., št. 273/XCIV/757. — Uredbo gl* Službeni list« št. 610/95 iz 1. 1939. Člen 2. Uporaba potniških avtomobilov države in samoupravnih teles se omejuje zgolj na službene potrebe. Starešine uradov, ki imajo avtomobile, morajo odrediti omejitev uporabe teh vozil na najmanjšo mero in določiti tudi največjo količino porabe tekočega goriva na teden. Vozniki teh avtomobilov morajo imeti legitimacije, ki jih podpiše starešina zadevnega urada. Člen 3. Do nadaljnje odredbe je prepovedana uporaba tovornih avtomobilov v relacijah, ki so vzporedne z železniško progo. Od te prepovedi se izvzema tovorni promet v radiju 30 km okrog posameznih krajev. Člen 4. Da bi mogli biti deležni ugodnosti nadaljnjih naredb. s katerimi se uredi prodaja tekočega goriva, so dolžni. a) lastniki vseh motornih vozil (motociklov, potniških avtomobilov, avtotaksijev, avtobusov, plovnih objektov itd.) podati — najkasneje v 15 dneh od dne uveljavitve te naredbe — pravilno izpolnjene prijave svojih vozil po obrazcu št. 1, natisnjenem pri tej naredbi; te prijave se vlagajo pri pristojnem oblastvu občne uprave, pri katerem je vozilo registrirano, v dveh primerkih z enakim besedilom. Osebe in podjetja, ki imajo več vozil, morajo vložiti za vsako vozilo posebno prijavo; b) lastniki motorjev na tekoče gorivo, ki se uporabljajo za pogon industrijskih, obrtnih in drugih naprav, morajo podati — najkasneje v 30 dueli od dne uveljavitve te naredbe — pravilno izpolnjene prijave vsakega motorja po obrazcu št. 2, natisnjenem' pri tej naredbi; te prijave se vlagajo pri pristojnem oblastvu občne uprave v dveh primerkih z enakim besedilom. Lastniki motornih vozil in motorjev s pogonom na tekoče gorivo, ki v določenem roku ne vložijo pravilno izpolnjene prijave ali ki vpišejo v prijavo neresnične podatke, ne bodo po prehodu na sistem preskrbe po kartah ali dovolil ih dobivali tekočega goriva za njih pogon, Te prijave so oproščene plačila takse po točki 1. člena ti. zakona o taksah. Ko prejme občno upravno oblastvo prijave, izpolnjene po prednjem odstavku, jih preskusi in overi vsako prijavo, ki je točno izpolnjena, pa dostavi en overjen primerek (priporočeno) upravi državnih monopolov, oddelku za tekoče gorivo. Drugi primerek prijave obdrži za lastno uporabo. Če se dostavlja sočasno več prijav, mora napraviti pošiljatelj imenski seznam vseli lastnikov motornih vozil in motorjev, katerih prijave dostavlja. Člen 5. Prepoved iz prednjih členov se nanaša samo na motorna vozila, ki imajo pogon na tekoče gorivo — nafto in njene derivate. Tista vozila, ki imajo pogon na domače gorivo (metanski plin, oglje itd.), se smejo še nadalje brez kake omejitve svobodno uporabljati. Člen 6. Za kršitev predpisov členov 1. in 2. te naredbe se kaznuje storilec denarno s 5000 dinarji in z zaporom 30 dni. Člen 7. Ta naredim steni v veljavo drugi dan po razglasitvi v Službenih novinalr. V Beogradu dne 27. novembra 1939.; 111. St. 47.802. Minister za trgovino in industrijo I. Andres s. r. Minister za finance .1. 8 ute j s. r. Banovina Srez....... Kraj ..... Obrazec št. t k členu G. uaredbe. Beg. št. mol. vozila .............. Za avtobus, kamion ali plovni objekt s pogonom na tekoče gorivo se mora navesti: 1. Vozilo prevozi povprečno.....................km na mesec; 2. za to pot potrebuje ................. kg teko- čega goriva. Prijava. Na podstavi člena 4. naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo, ki sta jo izdala minister za trgovino in industrijo in minister za finance in ki je predpisana na podstavi člena 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, M. s. št. 1460 z dne 10. novembra 1939., mi je čast predložiti izpolnjeno prijavo z vsemi zahtevanimi podatki, za katerih točnost jamčim moralno in materialno. Podpis:* Poklic: Natančni naslov: Prijavo podpiše in predloži lastnik motornega vozila ali plovnega objekta, poslovodja ali zakupnik. Podatki o lastniku in o motornem vozilu.* 1 Rodbinsko in rojstno ime lastnikovo z začetno črko očetovega imena 2 Prebivališče (srez, občina in kraj, ulica in hiš. št.) 3 Vrsla vozila (avtomobil, motocikel, plovni objekt) potniški tovorni nosilnost do kg (s priklopnim vozom — brez priklopnega voza) lahkotovorni nosilnost do kg sanitetni za sedečih, ležečih bolnikov poštni nosilnost do kg specialni 4 Tovarniška znamka 'tip Serija * Leto fabrikacije 5 Motor število cilindrov volumen cilindrov moč motorja v Ks G Vrsta pogonskega goriva 7 Poraba goriva na 100 km** 8 Poraba maziva na 100 km 9 Koliko km je vozilo doslej prevozilo 10 Od katerega leta je vozilo v prometu 11 V kakem stanju je vozilo uporabno neuporabno 12 Številka motorja 13 Vrsta in dimenzija gum sprednje zadnje 14 Oblika karoserije odprta zaprta 15 Razsvetljevanje karbidsko ali električno 16 Lastna teža v kg 17 Za kakšno uporabo služi vozilo*** 18 Rodbinsko in rojstno ime šoferjevo (z začetno črko očetovega imena) in njegovo rojstno leto i 19 Prebivališče šoferja (srez, občina, ulica, hiš. štev.) Palam ............................................................................................. Podpis lastnika: Kraj ................................................ ................................................................. * Ti podatki morajo bili v vsakem pogledu točni in morajo ustrezati pravemu stanju stvari; za njihovo točnost je odgovoren moralno in materialno lastnik vozila. ** Za motorna vozila, pri katerih poraba pogonskega goriva ni sorazmerna z efektom vozila, se ne izdajo karte — in torej tudi ne gorivo — ker bi bila poraba goriva nerentabilna. *** Tu se mora navesti, ati služi vozilo: 1. kot sredstvo za izvrševanje poklica — obrla, kakor n. pr. pri avtotaksijihf 2. kot osebno prevozno sredstvo za opravljanje rednih poslov — poklica. Poleg tega je treba tu navesti vse podatke, ki bi mogli služiti za pravilno oceno o smotrnosti uporabe vozila, 97. kos. 915 Obrazec št. 2 k členu 6. naredbe. motorja s pogonom na Lastnik motorja: Vrsta pogonskega goriva Povprečna poraba na mesec kg Prijava tekoče gorivo (nafto ali njene derivate). a) Število motorjev v pogonu b) Znamka in moč motorja v Ks: 1 0 3 4 c) Od kdaj se motor uporablja: 1 0 3 4 č) Poraba na uro v kg: 1 9 3 4 d) Motor se prijavlja za porabo tekočega motor znamke goriva na mesec: poraba na uro kg: Podpis lastnika:* * Prijavo podpiše in predloži lastnik, poslovodja ali zakupnik. Banovina ....................„.............. Srez......................................... Kraj......................................... Sreskenui načelstvu.................................................................................. Na podstavi člena 4. naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo, ki sta jo izdala minister za trgovino in industrijo in minister za finance in ki je predpisana na podstavi člena 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, M. s. št. 1460 z dne 10. novembra 1939., mi je čast predložiti izpolnjeno prijavo z vsemi zahtevanimi podatki, za katerih točnost jamčim moralno in materialno. Podpis: Datum ......................... ,............................................... P.oklic:.................................................. 'i Natančni naslov: Kraj luiiimiuuiHuiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiniHiiiuiniiiliiiiuiiiHiaiimiiiimiUMiMuMSl 622. Na podstavij? 113. finančnega zakona za leto 1969./40. predpisuje ministrski sve! na predlog ministra za finance tole uredbo* o spremembi Slona 1. uredbo M. s. št. 494 z dni' 25. aprila 1939.** o izdajanju garantnih pisem izjemno od predpisov čl. 88. zakona o državnem računovodstvu. Člen 1. Člen 1. uredbe o izdajanju garantnih pisem izjemno od predpisov čl. 88. zakona o državnem računovodstvu se spreminja in se glasi: Minister za finance se pooblašča, da lahko izjemno od določb čl. 88. zakona o državnem računovodstvu posameznim domačim denarnim zavodom radi pospeševanja domače industrije začasno cdobruje izdajanje garantnih pisem tudi nad višino vplačane glavnice in zneska rezervnega sklada, in sicer do višine 10% vplačane glavnice.« Člen 2. Ta uredba stepi v moč z dnem objave v Službenih novinah . V Beogradu dne 18 novembra 1939.; M. s. št. 1496. Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) ----------♦ O— 623. Oprostitev plinarn od plačevanju carine na premog.*** Ministrski svel je na svoji seji dne 7. novembra 1939. na predlog ministra za finance in na podstavi čl. 13. predloga zakona o občni carinski tarifi takole o d ločil: Plinarne se opraščajo plačevanja uvozne carine na premog iz šl. 169., t. 2., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Ta odločba stopi v moč z dnem objave v Službenih novinah« in velja do roka, ki ga določi minister za finance. V Beogradu dne 7. novembra 1939.; M. s. št. 1435. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi podpredsednika in ostalih ministrov.) * Službene novine kraljevine Jugoslavije: z dim 23. novembra 1939., št. 2G9/XC11/747. — (Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 21. novembra 1939., št. 267.) ** Uredbo gl. Službeni list' št. 227/41 iz 1. 1939. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije: z dne 9. novembra 1939., št. 257. 624. Podaljšava roka* iz členov 29. in 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se l>a vi jo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje.** Na podstavi šj 21., odst. 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji izdajem v zvezi s pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje ( Službene novine : st. 2S i. l,XXX 111 z dne 6. decembra 1938.) in z odločbama moj.‘ga predniku II. št. 6782/K/39 in V. šl. 30.474/39*** odločbo, s katero podaljšujem do konca meseca aprila 1940. rok, določen v odstavkih 1 in 2. člena 29. in odstavku 1. člena 30. pravilnika-o ustanovah človekoljubnega znai ja ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje. Oddelek za bankarstvo in zavarovanje naj izvrši to odločbo. V Beogradu dne 24. novembra 1939.; V. št. 47.566. Minister za trgovino in industrijo Andrcs s. r. 625. Fini stavbeni les no i: uje skupnega davka na poslovni promet.t Minister za finance je izdal z odločbo z dne 12.oktobra 1939., št. 66.473/111- 1939, na podstavi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet tole l o 1 m a če n je: Fini les za prodajo: neobdelan, samo obsekan ali prežagan okrogli les (debla, klado) iz St. 93/2a uvozne carinske tarife ni zavezan plačevanju skupnega davka na poslovni promet, in sicer zaradi tega, ker je isti les naveden v c, t. št. 93 tarife za skupni davek po uredbi št. 16.100/1931. Iz mini trstva za finance, davčnega oddelka, dno 12. oktobra 1939.; st. 66.173/111. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije:: z dne’ 28. novembra 1939., št. 273/X(’l V/759. ** Službeni list : št. 37/6 iz I. 1939. *** Službeni list« st. 114/19 in št. 395/64 iz I. 1939. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne' 4. novembra 1939., št. 253. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 97. kosu X. letnika z dne 6. decembra 1939. Razglasi osrednje vlade Tečaji za mesec december 1939. Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 30. novembra 1939., štev. 67.540/VIII: Od 1. do 31. decembra 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . . < • din 350"— 1 zlata turška lira , . » 398'30 1 angleški funt ...» rt 215*— 1 ameriški dolar . • • rt 56*— 1 kanadski dolar . , , r* 54-80 1 nemška marka . . . rt 14-30 1 belga . rt 9-15 rt 8-70 1 brazilski milreis , . 2*85 1 egiptovski funt ... *» 216*— 1 palestinski funt . , . n 215-— 1 urugvajski pezoe . . j* 18-60 1 argentinski pezos . » ** 12-40 1 čitskl pezos .... rt 1-26 1 turška papirnata lira . n 34-- 100 francoskih frankov . . r* 122-30 100 švicarskih frankov . . rt 1230"— 100 italijanskih lir . . . rt 228"80 100 nizozemskih goldinarjev rt 2918-- 100 bolgarskih levov , . 45-50 100 romunskih lejev ... ** 30-— 100 danskih kron .... ** 1100-— 100 švedskih kron. • • • ** 1265-— 100 norveških kron • . • rt 1240"— 100 pezet ...*•>* rt 400"— 100 drahem rt 40"- 100 čeških kron , , , , rt 150-50 100 finskih mark .... rt J t- O 100 letonskih lat ... . rt 736-- 100 iranskih (perz.) rialov l* 100 — Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1939./40. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7°/one in 8°/one Blaire & Comp. in 7°/o Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. (»Služb, nov.« z dne 2. dec. 1939., št. 277.) Razglasi kraljevske banske uprave V-No. 330/236. 3540-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo diagnostične rentgenske aparature v kirurgičnem oddelku obče državne bolnice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. decembra 1939. ob 11. uri dop. v upravni pisarni obče državne bolnice v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 230.000'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 4. decembra 1939. .j. V. No. 330/220. 3505-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje za par-‘ kotorska dela v prizidku kirurgičnega paviljona obče državne bolnice v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. decembra 1939. ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, referata za zdravstvene zavode, Aleksandrova cesta 11. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tem uradu. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 102.254'40. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 29. novembra 1939. V. No. 323/92. 3482 3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev mizarskih del pri upravnem in ambulantnem poslopju v Topolščjci I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. decembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13. Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ki jih vpišejo ponudniki sami v uradno napravljeni proračun, ki znaša dinarjev 133.513'34. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 15. novembra 1939. V. No. 338/22. 3507-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnega kotla v kotlovnici obče državne bolnice v Ljub-ljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. decembra 1939. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobi proti plačilu takse po tar. post. 42. taksn. zakona med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku kr. banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 305.000'—. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od din 304.238. Predpisana kavcija znaša din 31.000'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni^ deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 29. novembra 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev II R 17/39-5. 3462-3-2 Drugi oklic. Ker je v tusodnem oklicu z dne 8. II. 1939., opr. št. II R 17/39-2, dolu-čeni rok pretekel, se v smislu § 47. za k. o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. V. 1930. (»Službene novine« z dne 1. julija 1930., št. 140/L111/808) pozivajo vsi oni, ki bi bili v svojih pravicah prikrajšani zaradi obstoja ali zaradi knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Murski Črnci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega oklica, naj vlože svoje ugovore najkasneje do t. aprila 1940. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Ce se oklicni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Apelacijsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 15. novembra 1939. 0 240/35—17. 9539 Oklic dediču neznanega bivališča. Dne 14. avgusta 1935. je v Gržeči vasi št. 20 umrl posestnik Pirc Janez, ki je zapustil oporoko v korist vdove Pirc Ane ter omenil v oporoki le sina Albina. Kot dedič s pravico na nujni delež pa je upošteven tudi Pirc Franc, ki je sedaj neznanega bivališča. V varstvo njegovih pravic se niu postavlja skrbnik v osebi Meniča Frana, posestnika v Malem Podlogu št. 8. Navedeni Pirc Fran se poziva, da naj sc v teku enega leta zglasi ali osebno ali pismeno pri podpisanem sodišču, ker bi se sicer zapuščinska razprava po pok. Pircu Janezu zaključila veljavno s skrbnikom pogrešanca. Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 29. novembra 1939. 1 3089/39-10. _ 3532 Dražbeni oklic. Dne 11. januarja 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lisce vi. št. 90. Cenilna vrednost: din 66.552'50. Najmanjši ponudek: din 44.368'35. Varščina: din 6.655'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno Sodišče v Celju, odd. VI., dne 28. novembra 1939. I 254/38. # < 3904 Dražbeni oklic. I)ne 12. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čatež vi. št. 794. Cenilna vrednost: din 59.190'—. Najmanjši ponudek: din 29.595'—. Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. . Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 26. septembra 1939. 1 205/39. > 2902 Dražbeni oklic. D n e 12. j a n u a r j a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. černeča vas vi. št. 93, 83, 264, 616 in zemljiška knjiga k. o. Pia nina vi. št. 117. Cenilna vrednost: din 38.996‘40. Najmanjši ponudek: din 25.997'60 Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 27. septembra 1939. I 194/38. 2903 Dražbeni oklic. Dne 12. j a n u a r j a 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ostrog vi. št. 45. Cenilna vrednost: din 185.691'—. Vrednost priteklin: diri 9.000'—. Najmanjši ponudek: din 150.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 27. septembra 1939. I 159/36—70. 3436 Dražbeni oklic. Dne 13. januarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin I. skupina: zemljiška knjiga Buče vi. št. 163; cenilna vrednost: din 41.912'95, vrednost priteklin: din 56'—, najmanjši ponudek: din 27.941'97, varščina: dinarjev 4.19F30. II. skupina: zemljiška knjiga Buče vi. št. 227; cen. vrednost: din 3.850'—, najmanjši ponudek: din 2.566'67, varščina: din 385'—. III. skupina: zemljiška knjiga Buče vi. št. 228; cen. vrednost: din 52.335'50, vrednost priteklin: din 4.080'—, najmanjši ponudek: din 34.890'33, varščina: din 5.233'55. , IV. skupina: zemljiška knjiga Buče vi. št. 229; cen. vrednost: din 1.848'—, najmanjši ponudek: din 1.232'—, varščina: din 184'80. V. skupina: zemljiška knjiga Buče vi. št. 235; cen. vrednost: din 3.013'40, vrednost priteklin: din 100'—, najmanjši ponudek: din 2.008'93, varščina: din 301 34. VI. skupina: zemljiška knjiga Kozje vi. št. 22; cen. vrednost: din 9.036*25, najmanjši ponudek: din 6.024’17, varščina: din 903'63. Skupaj cen. vrednost: din 111.990'10, vrednost priteklin: din 4.236'—, najmanjši ponudek: din 74.664'07, varščina: din 11.199'02. Vsaka skupina se bo najprej dražila posebej, nato pa vse skupine skupno. Obvelja tisti način dražbe, pri katerem se doseže večji izkupiček. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede pepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III., dne 18. novembra 1939. I 1417/39-7. 3423 Dražbeni oklic. Dne 12. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Olševek vi. št. 247, parcela št. 629, gozd. Cenilna vrednost: din 9.000'—. Najmanjši ponudek: din 6.000'—. Varščina: din 900'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, odd. U., dne 16. novembra 1939. I 622/39—11. 3475 Dražbeni oklic. Dne 12. januarja 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53. I. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 56, 57/1, 29, hiša z gospodarskim poslopjem, vrt, pri-tekline; cenilna vrednost: din 88.774'—, najmanjši ponudek: din 59.183'—, varščina: din 8.877'50. II. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 222/1, 224, 221, 224/10, gozd, travnik, njiva; cenilna vrednost: din 31.555'40, najmanjši ponudek: din 21.037'—, varščina: din 3156'—. III. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 718, gozd; cen. vrednost: din 2.544'—, najmanjši ponudek: din 1.696'—, varščina: dinarjev 254'50. IV. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 740, gozd; cen. vrednost: din ‘2.S84'50, najmanjši ponudek: din 1.923'—, varščina: dinarjev 288'50. V. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 770, 771, 772, travnik z lesenim senikom; cenilna vrednost: din 27.100'—, najmanjši ponudek: din 18.131'—, varščina: din 2720'—. VI. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 757/9, gozd; cen. vrednost: din 13.795'—, najmanjši ponudek: din 9.197'—, varščina: dinarjev 1.379'50. VII. skupina: zemlj. knjiga k.o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 808/58, gozd; cen. vrednost: din 2.670'80, najmanjši ponudek: din 1780'50, varščina: din 267'—. VIII. skupina: zem. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 425, 426, 427, njiva, travnik, kozolec; cenilna vrednost: din 63.784'—, najmanjši ponudek: din 42.523'—, varščina: din 6.378'50. IX. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare. št. 732/1, 731/i, njiva, travnik; cen. vrednost: din 6.294, najmanjši ponudek: din 4.196’—, varščina: din 629'50. X. skupina: zemlj. knjiga k. o. Kranjska gora vi. št. 53, pare.' št. 731/2, 731/3, 732/2, 733, travnik, gozd; cen. vrednost: din 14.462'—, najmanjši ponudek: din 9.641'50, varščina: din 1.446'50. Skupno vi. št. 53 cen. vrednost: dinarjev 253.959'50, najmanjši ponudek: din 169.306'50, varščina: din 25.396'—. Vrednost priteklin: din 2.800'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 20. novembra 1939. I 252/39—27. 3445 Dražbeni oklic. Dne 12. j a n u a r j a 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, in sicer po posameznih skupinah, kakor sledi: I. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1419/6, gozd; cenilna vrednost: din 608'—, najmanjši ponudek: din 405'50, varščina: din 61'—. II. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1482/7, gozd; cenilna vrednost: din 15.615'20, najmanjši ponudek: din 10.410'50, varščina: din 1561'50. III. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1842/17, gozd; cen. vrednost: din 917'25, najmanjši ponudek: din 611'50, varščina: din 91'75. IV. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1482/70, gozd; cen. vrednost: din 4.092'25, najmanjši ponudek: din 2.728'50, varščina: din 409Š50. V. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1455/323, gozd; con. vrednost: din 5.921'—, najmanjši ponudek: din 3.947'50, varščina: din 592'50. VI. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 498 in 499, gozd in travnik; cen. vrednost: din 13.731/25, najmanjši ponudek: din 9.155'—, varščina: din 1.373'—. VII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 379, travnik; cenilna vrednost: din 6.614'—, najmanjši ponudek: din 4.410'—, varščina: din 661’50. VIII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1321/1, njiva: cenilna vrednost din 48.755'—, najmanjši pom. dek: din 32.504'—, varščina: diii 4875'59. IX. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1322, travnik; cenilna vrednost: din 18.568'—, najmanjši ponudek: din 12.379'—, varščina: din 1857'—. X. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. št. 1323, njiva; cenilna vrednost: din 2.285'—, najmanjši ponudek: din 1.53350, varščina: din 228'50. XI. skupina: zemlj. knjiga k. o Dovje vi. št. 84, pare. št. 1479, travnik; cenilna vrednost: din 3.345'—, najmanjši ponudek: din 2.230'—, varščina: din 334'50. XII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Dovje vi. št. 84, pare. St. 1762, 1763, hiša, gospodarsko poslopje, delavnica, svinjak, drvarnica, vrt; cen. vred.: din 121.223'—, najmanjši ponudek: din 80.815'50, varščina: din 12.123’—. Vrednost priteklin: din 8.660'— ter spadajo vse pod XII. skupino. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 20. novembra i939. I 734/39-12. 3465 Dražbeni oklic. Dne 13. j a n u a r j a 1940. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16. I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Podkoren vi. št, 16,. pare. št. 21, 22, hiša št. 62, sadni vrt, pritekline, solastninska pravica do vi. št. 349; cenilna vrednost: din 227.4S0'—, najmanjši ponudek: din 185.227'—, varščina: din 27.748'—. II. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 13, njiva; cen. vrednost: din 7.656 —, najmanjši ponudek: din 5.104'—, varščina: din 766'—. III. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 329, 330, 328, travnik in njiva s kozolcem; cen. vrednost: din 43.604’—, najmanjši ponudek: din 29.069'50, varščina: din 4.360'—. IV. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 341, 342, njiva in neproduktivno; cen. vrednost: dinarjev 12.059’—, najmanjši ponudek: dinarjev 8.039'50, varščina: din 1.206'—. V. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 416/8, gozd; cen. vrednost: din 10.035'50, najmanjši ponudek: din 6.690'50, varščina: dinarjev 1.004'—. VI. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. si. 417/7, 417/8, 417/13, 423, 424/1, 425, 426, 424/2, 561, 562, 417/29, 417/14, 580/1, 417/9, gozdi, travniki, njive, dva senika; cenil, vrednost: din 312.718'80, najmanjši ponudek: din 208.479'50, varščina: din 31.272'—. VII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 583, 584/1, 585, 586/1, 586/2, 584/2, travnik, njiva, puščava; cenilna vrednost: din 23.121'40, najmanjši ponudek: din 15.414'50, varščina: din 2.312'50. VIII. skupina:'zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 620, 621, travnik, njiva, kozolec; cen. vrednost: dinarjev 37.684'—, najmanjši ponudek: dinarjev 25.123'—, varščina: din 3.768'50. IX. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št, 16, pare. št. 622/1, 622/2, 553/9, travnik, pašnik, nerodovitno, kozolec; cen. vrednost': din 13.300'40, najmanjši ponudek: din 8.867'—, varščina din 1,330'—. X. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 658, 659, travnik, njiva, kozolec; cen. vrednost: din 43.200'—, najm. ponudek: din 28.800'—, varščina: din 4.320'—. XI. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 553/3, pašnik; cen. vrednost: din 792'—, najmanjši ponudek: din 528'—, varščina: din 79'53. XII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. št. 722/20, gozd; cen. vrednost: din 15.489'25, najmanjši ponudek: din 10.339'50, varščina: dinarjev 1.549'—. XIII. skupina: zemlj. knjiga k. o. Podkoren vi. št. 16, pare. šl. 617/1, 617/2, travnik; cenilna vrednost: din 6.539'—, najmanjši ponudek: din 4.359'50, varščina: din 654'—. Skupaj: cen. vrednost: din 804.039'15, najmanjši ponudek: din 536.026'50, varščina: din 80.404'—. Vrednost priteklin: din 10.670'—. Vse te pritekline spadajo k I. skupini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 21. novembra 1939. I 385/39—13. ' 3331 Dražbeni oklic. Dne 13. januarja 1940. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin vlož. št. 108 k. o. Veličane v dveh skupinah: I. skupina: pare. št. 597 — travnik in 598 — njiva. Cenilna vrednost: din 1.85870. Najmanjši ponudek: din 1.240'—. II. skupina: hiša št. 63 na parceli št. 599/1 — njiva, pare. št. 600/2 — travnik, 602/2 — opuščen vinograd in 603 —■ pašnik. Cenilna vrednost: din 10.439'—. Najmanjši ponudek: din 6.900'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odtl. II., dne 30. oktobra 1939. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se spremembe m dodatki pri nastopnih zadrugah: 1248. Sedež: Dobriša vas. Dan vpisa: 29 septembra 1939. Besedilo: Mlekarska zadruga v Do-briši vasi, občina Petrovče, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na obenem zboru dne 16. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo odslej: .Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Dobriši vasi, občina Petrovče. Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke; 2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke; 3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov. Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar. Poslovni delež znaša din 50'— in se plača takoj ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor. Jamstvo je neomejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi z oklicem pred cerkvijo v Petrovčah. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz treh zadružnikov. Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to upravičeni uslužbenec zadruge. Iz dosedanjega načelstva sta izstopila Razboršek Josip in Edi. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. septembra 1939. Zadr V 280/10. * 1219. Sedež: Marija Snežna na Velki. Dan vpisa: 23. novembra 1939. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na skupščini dne 7. junija 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Besedilo firme odslej: Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki, zadruga z neomejenim jamstvom. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita: 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno. Upravni odbor sestoji iz 3—6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor; pred sodišči, ostalimi obiastvi in drugimi osebami pa zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 23. novembra 1939. Zadr II 104/21 — Zadr I 104/21. Konkurzni razglasi 1250. 3538 Poravnalni oklic. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dovoljuje uvedbo poravnalnega postopka o imovini Štefana Josipa, neprotokoliranega trgovca in posestnika v Kotu št. 90 pri Semiču. Za poravnalnega sodnika se postavlja starešina okrajnega sodišča v Črnomlju, g. Černe Josip, za poravnalnega upravnika pa Vodušek Božo, odvetnik v Črnomlju. Narok za sklepanje o poravnavi bo dne 5. januarja 1940. ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Črnomlju. Upniki se pozivajo, da do 31. decembra 1939. prijavijo svoje terjatve pri okrajnem sodišču v Črnomlju, ker bi jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Dolžnik ponuja upnikom 50 % kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 18 mesečnih obrokih po pravnomočnosti poravnave. Pravni učinek uvedbe poravnalnega postopka se pričenja s 3. decembrom 1939. Okrožno sodišče Novov mesto, odd. II., dne 2. decembra 1939. Por 7/39—2. Razne objave 3541 Poziv upnikom. Loli d. z o. z. v Mariboru je stopila v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje eventualne terjatve v smislu § 91. zakona z dne 6. marca 1906., drž. zak. 58. čerič Slavko s. r., Maribor, Frančiškanska 11. 3527 3-1 Poziv upnikom. Vinarska in sadjarska zadruga r. z. z o. j. v Središču ob Dravi se je razdru-žila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi morebitni upniki, naj prijavijo takoj svoje terjatve. V Središču ob Dravi dne 22. novembra 1939. Likvidatorja. 3464—3—2 Poziv upnikom. Osrednje mlekarne v Ljubljani, r. z. z o. z. so se po sklepu občnega zbora z dne 25. X. 1939. razdružile in prešle v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Upniki zadruge se s tem pozivajo, da pri zadrugi prijavijo svoje terjatve. Likvidatorji. * 3528 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 128889) in jo proglašam za neveljavno. Ertl Ivan s. r., Pobrežje pri Mariboru. * 8520 Objava. Izgubil sem izpričevalo drugega letnika gradbene delovodske šole v Ljubljani iz leta 1923./24. in ga proglašam za neveljavno. Genussi Vinko s. r., polir, Ljubljana — Rožna dolina XI/3. * 3530 Objava. Izgubil sem izkaznico o poklicu na ime Kikelj Anton, delavec, Jesenice, izdano od kr. banske uprave v Ljubljani pod VI. št. 18.613/1 z dne 16. sept. 1937. in jo proglašam za neveljavno. Kikelj Anton s. r. * 3542 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico številka 74478 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Smolej Alojz s. r., kleparstvo, Kranj. * 3523 Objava. Izgubil sem od skupnega združenja obrtnikov v Dolnji Lendavi izdano delavsko knjižico z dne 1. marca 1937. pod št. 3/37, I. št. 4/37, in jo proglašam za neveljavno. Spilak Ludvik s. r., kroj. pomoč, v Gornji Lendavi. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik. Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.