ODGOVOR IVA KLEROFAŠISTIČIVE IVA PADE PROTI SLOVENSKEMU ŠOLSTVI <*• O „ ilegalnosti" in „misterioznosti“ slovenskega Danes 6 strani - Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 19. marca 1950 Prva dva članka v novi go-r 'i proti slovenski šoli objavljena v «1L GIORNALE Dl TRIESTE» 9. in 12. t. m., sta polng jezuitskega zavijanja, krivih trditev in popačenih statističnih podatkov, da se bomo morali še nekajkrat povrniti na ta dva klasična produkta nebrzdanega in slepega sovraštva. Danes bomo spregovorili be-se,do o (ilegalnosti)) in «m'ste-riozncsti)) slovenskega šolstva. To sta namreč konjička, ki 1 u z zlobnim namenom jaha italijanski šovinizem že nekaj let ob vsakokratni gonji prot i slovenski šoli■ Ne bomo se spuščali v razpravljanje o tem. da postane v resnično demokratični družbi zakon vseeno, kar je volja in potreba ljudstva. C e bi imeli opravka z resničnimi demokrati, bi torej ti ne prihajali na dan z nekimi očitki o «ilegalnosti» slovenske šole, temveč bi. če bi res bilo še kaj neuzakonjenega, poskrbeli, da postane to zakon. Imamo pa opravka s predstavniki obnovljenega italijanskega imperializma, ki resnično stremijo za tem. da bi napravili slovensko šolo ilegalno. Na Goriškem še sedaj niso izdali potrebnih uredb o slovenskem šolstvu, četudi veže na to italijansko vlade mirovna pogodba, kakor tudi sama ustava italijanske republike. Kdo je slovensko šolstvo na Primorskem spravil «izven zakona))? Fašizem je z Gentile-}<*vo reformo, t. j. s kraljevim dekretom št 2185 z dne 1. oktobra 1923 razglasil slovensko šolstvo za ilegalno- Spominjamo se, da so tedaj romale v zapore žene in dekleta, ki so se drznile zbrati štiri, pet otrok V svojem domu, da so jih poučevale v materinščini; spo- Varnostnemu svetu OZM MIR MORA BITI STVAREN MIR ne pa razdelitev sveta na interesna področja ■°rocilo Vojaške uprave JA y*aVi njenega področja na P") u Varnostnemu svetu ™ja ravno v času, ko iz ei'8 v dgn narašča hrup v einH coni in Italiji na ra n te uprave. 'Uskladitev in ordinacija te gonje, ki obla malodane vse italijansko ^Ptsje in stranke, kaše da napad ni slučajen, marveč . se vrH po določenem Računanem načrtu, čigar jjtčr postaja vsak dan jas-P' Prikazati je treba živ-["le in upravo v goni B v ” Idči, da se obrne pozor-“ sveta na ta majhen ko-zemlje, ki naj bi ga bilo da, »rešiti« v zaščito človeka dostojanstva in pravič- teli prikazati na nedavnih sejah mestnega sveta v Trstu, kjer so klicali na pomoč svetovno javnost proti lakoti in strahovladi v coni B kakor so svojčas papeži priganjali svoje ovčice na križarske vojne. Posluževali so s-e pri tem ne le klevet, na katera smo že navajeni. ker bi sicer razni reakcionarni in kominformistič-ni listi morali Iziti na praznih straneh, marveč so ti pozivi tudi mrgoleli psovk in ialivk,, kakor da bi te predstavljale neke argumente v politični debati, Iz poročim je razvidno, da bi se kaj takega v coni B nikdar ne moglo zgoditi, ker obstaja tam zakon, ki smatra tako početje za hudo grda stvar, ki ga zaradi tega tudi primerno kaznujejo. V Trstu in Italiji pa vidimo, da narodnostni šovinizem vedno bohot-neje negujejo, tako da bi iz njega napravili ong čudežno zdravilo, ki naj bi rešilo vseh bolezni mater Italijo. V coni, ki je pod jugoslovansko upravo, ni padla doslej nobena zalivka na italijansko prebivalstvo zaradi njegove narodnosti. dočim na nasprotni strani naravnost tekmujejo, kdo bo o tem odnesel prvenstvo. Iz vsega poročila VUJA-e zveni en skupen glas in opomin. v coni B se dela, gradi in razvija, kljub temu da vanjo ameriški botri ne vlivajo svojih dolarjev in da Italija ne izvršuje proti njej svojih dolžnosti in obvez iz mirovne pogodbe. Zato pa so tam pridni in marljivi ljudje, ki si pod vodstvom ljudske oblasti in s pomočjo sosedne Jugoslavije ustvarjajo nekaj novega m velikega. Cona B je na pravi poti! Započelo odločilno borbo s fašizmom in je V septemberskih dneh 1943 praznovalo svojo zmago nad njim, je vzpostavilo svojo ljudsko oblast in vilo svojo ljudsko odpisi m sl je pisalo zakone, samo. Tedaj je bil zg. nas tudi razveljavljen zakon, s katerim nas je fašizem oropal šol in sredi narodno-osvobodUne borbe so bile obnovljene slovenske šole. Ko je nato angloamen-ška okupacijska uprava prevzela oblast v coni A, je prevzela tudi šolstvo, ki je tedaj že bilo obnovljeno. Zato je bila odveč «ustanovitev» slovenskega šolstva z upravno okrožnico št. 3 z dne 3. oktobra 1945. To «upravno okrožnico« je S. novembra 1947 spo-polnil ukaz štev■ 43. o slovenskem šolstvu, ki P.a je izdala angloamcriška vojaška uprava. Navajamo te podatke, da do kraja prikažemo, kako bedasto je zatrjevanje šovinistov o ilegalnosti našega šolstva. Odloki in ukazi, ki jih izdaj*l na tem ozemlju legalna oblast so seveda Za te nepoboljšljive Iredentiste ilegalni, toda le tedaj, ko vsaj deloma Zavirajo obnovo nacionalnega zatiranja. Pisec kGIORNALO-V7H» člankv, trdi v svojem prvem članku, da delujejo klasični razredi na slovenski realni gimnaziji SAMOVOLJNO (so torej ilegalni) ker niso bili dovoljeni. Kolikor je nam znano so bile klasične tizoorednice na realni gimnaziji odprte ž. odločbo anglo-ameriške vojaške uprave z dna 11.10.1948 št. FTT-AMG-ED- 2.6. Spominjamo se sicer, da je takrat superintendant objauil neko iz)avo, da on ni dal nobenega privoljenja za klasično gimnazijo; toda to je čisto interna zadeva medsebojnih odnosov in razdeljevanja kompetenc med raznimi upravnimi organi. Vsekakor pa ne more neka PODRF.JENA oblast razveljaviti odločb NADREJENE oblasti. Mimogrede; le zakaj tako usajajo zaradi klasičnih vzporednic? Ce so dijaki tu, pomeni, da se je pokazala POTREBA Po tej šoli. In niti «izvirnega greha», da bi nastali čez noč. ki ga «IL GIORNA-LE Dl TRIESTE» očita drugim našim šolam, nimajo ti klasični razredi, ki so dobili svoje prve učence iz »SLOVENSKE nižje gimnazije in sta do slej odprta le 1. in 2. razred klasične gimnazije. Iz zgornjih vrstic je vsakemu zrelemu človeku razvidno, da je vse fantaziranje o j le-gdlnosti in samovoljnosti le plod prenapetega šovinizma in sovraštva. Prav tako smešno in iz trte izvtto je tudi neprestano «sumničenje» o misterioznosti slovenskih šol, tako glede izvora in števila dijakov, glede učnega načrta, glede učnih uspehov, redovanja in izdajanja diplom, kakor tudi gleda nameščanja in napredovanj-t slovenskega učiteljstva. O vsakem izmed zgornjih očitkov bomo podrobneje spregovorili v ustreznih poglavjih, danes naj pribijemo le to: Clankar iz c/l Giornale di Trieste» je prav dobro informiran — in prav v tem je njegova podlost — da je slovenski oddelek višje šolske uprave podrejen superlntendantu Pubiniiu in da gre VSA KORESPONDENCA NAMENJENA SLOVENSKEMU ODDELKU najprej skozi roke italijanskega uradnika. Prav nobene skrivnosti ni za prof. Rubinija v slovenskem šolstvu; nasprotno . Pa je res. kakor smo že povedali. da so bili '.ovenski funkcionarji postavljeni pred dovršeno dejstvo, ko so jeseni ukinili dva in dvajset vzporednic fn razredo•• Tudi za javnost ni slovenska šola nikak misterij. Pred-lanskim je izšlo «Izvestje» za vse slovenske šole. To izvestje je bilo dovolj izčrpno z imenom in rojstnim krajem vsakega učenca in dijaka. Tudi lansko leto je višja gimnazija izdala ((Izvestja)) medtem ko čujemo, da se za tekoče leto zopet pripravlja izdaja ((Izvesti))) za vse šole. Misterij je treba k večjemu očitati italijanski šoli. ki ne izdaja n ika-kih izvesti), toliko bolj, ko tu-di.,™°f- Rubini kljub napotilu AIS-a ni hotel uredništvu ((Primorskega dnevnika» dati na razpolago uradnih podatkov iz šolske statistike. Edini skromni uradni rodatki so nam znani iz četrtletnih poročil generala Airepja Varnostnemu svetu. Pričakujemo, da bo sedaj AIS sam objavil statistike, še bolj bi bili zadovoljni, da bi tudi italijanska šole objavile čim izčrpnejša izvest ja. /n ta izvestja na) bi bila podlaga za razglabljanje o problemih italijanskega in slovenskega šolstva. Seveda je to le naša želja, ki pa se ne bo uresničila, ker je gospodom okoli «IL GIORNALE Dl TR1ESTE» omogočeno ribariti le v kalnem. /n le v tej kalni jezuitski mlakuži je smiste-. rioznost« slovenske šole. Hnt prelistamo sedaj stvarni vseitment’ Predložen V S, ki ne pr. ule one slikovitosti in ittranosti, kot smo je nava-.,ni V poročilih anglo-ameri-,e vojaške uprave, katera se prave potrebe zavzema za .^usluženo pr .pagando v prid a*lie in kjer se poudarja, da žit, . 0 ozemlje ne bi moglo ett brez pomoči Italije, ka-r naj bi tudi spadalo, dobi-^ Prepričanje o nepristrano-ta ^ega poročila in vtis, da ^ Uve ljudje mirno in obi-d®r žitj!3en/’e s svojim vsak-m,- delom, s svojimi skrben radostmi, kakor povsod in 30t*\ kier vladajo normalne j ^jene razmere. Se več, Dn-Je.živUenje še bolj brez ka ,h razburljivih dogod-VsaJn ^udje marljivo hodijo ^ n Po svojem poslu, ne da ^^Posvečali posebno pozor-ti«I °4toliščini. da hočejo P°~ d p0 svetu dati temu jna’n-4h poseben pomen in še j ,nl da bi nasedali hujska- Pozivom in geslom, ki p bajajo z leve in desne. tj. J0®je se ni borilo niti s z izprtjem, v 1u.ttk ni bilo nobenih politič-jj". Pertitrbacij, kazniva delt Ja so v stalnem nazadova- slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je iz tehničnih razlogov preložen POZIV ODBORA za proslavo 1. maja 1950 NOVI DELHI. 18. — Neki indijski list poroča, da južnoameriška policija že mesec dni izvaja teroristične akcije pjzoti črncem v tej deželi. Na dnevnem redu . so preiskave, aretacije in pretepanje nedolžnih. List poudarja, da je za t0 preganjanje odgovoren vladni predsednik Malan. Novi protidelavski ukrepi rimske kierofašistične vlade LABURISTIČNI POSLANCI O JUGO§LA¥l,!I FLRJ ni bila nikoli prej tako združena in enotna kakor seda) no javno mnenje, posebno na one ljudi, !:.i verjamejo y socializem; zato smatra Romin-form Jugoslavijo za nevarno. Toda Jugoslavija ni bila nikoli prej tako združena in enotna kakor danes, 4 ital. ribiške čolne BEOGRAD. 18. — Agencija Tanjug poroča, da so jugoslovanske oblasti 16. marca zaplenile 4 italijanske ribiške čolne, ker so bili v jugoslovanskih teritorialnih vodah, južno od Otoka sv. Andreja. k ! žalostno je gledati kmečki1 v Potu svojega ob~ in drugo poljsko k ,, močno podobno onemu, ^Wc°j uporabljali pradavni 'Ji ,t’ dočim v sosedni zadru-h(is{ °j in traktor obračata So £ *emljo. Naša doba go-'n 0(l,je P02na več drobnarij gospodarstva, tudi je zagrabil vrvež o 1-*lce0a razvoja in nov življenja, ki ga sili v ,°T.0anizacij«ke oblike. to^n?ri.LVl težko delo ne le DU. In iici. marveč tudi na po-iHam- j v skupnosti sta moč 'i!°Van S P°dporo in pri-s •i/em te9a napredka in j si Prizadeva Vojna h doseči tako novo sta-deželi. Vdi čun, jci ga {2jco,u jc tJ' zl^aVa,2? pretekl° leto sJ dlina“s.a okoli milijardo in , tez Pev- le uravnotežen. Ostavka belgijske vlade O razlastitvi zemljišč za javnokoristne naprave Odškodnina za zemljišča mora ustrezati prai/ilni ceni Matere in žene j SLAVA PADLIMA BORCEMA padlih borcev NASI KMETOVALCI IN VRTNARJI MORAJO BITI POUČENI O ZAKONIH. — SVOJE INTERESE BODO OBRANILI LE S SKUPNIM NASTOPOM V OKVIRU MOČNE STROKOVNE ORGANIZACIJE. V zadnjih letih je bilo na tukajšnjem področju mnogo primerov razlastitve zemljišč, ki so bila potrebna za gradnjo javnekoristnih naprav. Tako so n. pr. samo za gradnjo avtomobilske ceste Trst - Pa-driče - Se sl jan razlastili okrog 160.000 kv.m zemljišča, za mnoge druge objekte (ceste, železnice, šole, javne zgradbe itd.) pa gotovo najmanj enaiko površino, prav sedaj izvajajo obširno razlastitev zemljišč za dograditev industrijskega pristanišča v Zavljah ter za sejmišča tržaškega velesejma. V načrtu pa je še razlastitev večjih zemljiških kompleksov, ki so potrebni za izvedbo načrtov, ki jih državne ali občinske oblasti pripravljajo ali so jih že pripravile. Med temi bi navedli napovedano gradnjo poboljše- Zinka Kiincmiianoiia Jugoslovanka, svetovno znana pevka, članica Metro-politain opere v New Yorku, je po uspelem gostovanju v Parizu prispela v Milan. Danes zvečer bo nastopila kot «Tosca» v istoimenski operi v milanski «Scali». Predstavo bodo prenašale italijanske radijske postaje, povezane v »modrem omrežju« (Rete azzurra) ob 20 57 (tri minute pred deveto). valnice za mladoletne v bližini Padrič ter zgraditev dvotirne železniške proge med postajo Sv. Andreja ter Zavljami. Poleg tega predvidevajo najnovejše zakonske določbe prisilne razlastitve tudi za gradnjo stanovanjskih hiš, če se te gradijo na zadružni podlagi ali na račun javnih ustanov. Te določbe se bodo verjetno kmalu pričele izvajati in se bodo nanašale predvsem na najbližjo tržaško okolico. Prj vprašanju razlaščevanja moramo postaviti naslednje nujne ugotovitve: 1. s prisilno razlastitvijo se krčijo življenjske osnove naših kmetovalcev; 2. pristojne oblasti največkrat izkoristijo nepoučenost malih zemljiških lastnikov in jim izsilijo pristanek na skrajno nizke odškodnine za razlaščeno nepremičnino; 3. izplačevanje odškodnine za razlastitev se zavlačuje večkrat dolgo let, v mnogih primerih pa prizadeti zaradi zamotanih posestniških zadev sploh ne pridejo do denarja. Glede materialne škode, ki jo prinaša našim kmetovalcem skoraj vsaika razlastitev, ni potrebno potrositi mnogo besed. Naš kmetovalec, naš vrtnar v mnogih primerih za vselej zgubi materialno podlago za lasten obstoj. Krčijo mu najlepša in najpripravnejša zemljišča,v ka. tera so njegovi predniki in on sam vložili ogromno truda in dela. Pri načrtovanju novih gradbenih objektov bi morali odgovorni činitelji te ckolnosti vsekakor upoštevati. Predvsem pa bi morali te okolnosti upoštevati, ko gre za določevanje odškodnine za razlaščene objekte. Dosedanje izkušnje nam pa potrjujejo nasprotno, da namreč odgovorne oblasti v tem pogledu niso spoštovale osnovnih načel pravičnosti. Pri razlastitvi za gradnjo navedene avtoceste so n. pr. določili povprečno ceno za razlaščena zemljišča v znesku 20 lir za kv. meter in razmeroma ne mnogo več za zemljišča v boljših legah. Oškodovane so potemtakem odpravili s 3-4 milijoni lir, odvzeli pa so jim pač zemljišča vse od Katinare preko Lonjerjo, Padrič, Trebč, Opčin, Proseka, Nabrežine do Sesljana. Naj navedemo, da je bilo samo za načrtovanje avtoceste določenih 60 milijonov Jir. Je to v skladu z dejansko nenadomestljivo škedo, ki so io v tem primeru prizadeli naaiin revnim kraš-kim kmetom? Prav gotovo ne. Pred pričetkom dela, za katero je predvidena razlastitev, govorijo lastnikom približno takole: «Ce ne sprejmete naših ponudb bomo postopali po zakonu; cene, ki jih bodo določili po tem zakonu, bodo gotovo nižje od onih. ki jih mi sedaj ponujamo«. Prizadeti se na jr večkrat prilagodijo pritisku ter pristanejo na prvo ponudbo. Ker menimo, da ni postopek o razlastitvi sploh znan našim kmetovalcem, ne bo odveč, da se pobliže seznanimo s zakonskimi določbami, ki urejujejo ta postopek, da bodo prizadeti v primeru r.ovih razlastitev vsaj površno poučeni in da bodo znali braniti intereise vsaj v mejah obstoječih predpisov. Razlastitev za javnokoristne naprave urejuje na našem področju že 85 let star italijanski zakon (25.8.1865, štev 2359). Javna koristnost posameznih objektov mera biti razglašena s posebnim odlokom v uradnem listu. Pred objavo tega odloka ni dopuščena nobena prisilna razlastitev, vendar pa imajo za načrtovanje izvedenci prost do. step na zasebna zemljišča, če imajo za to potreben odlok u-pravne oblasti (v našem primeru conskega predstavnika). Ko je bila gradnja nekega objekta proglašena za javno koristno, mora ustanova, ki bo gradila objekt, sestaviti podroben načrt zemljišč ali drugih nepremičnin, ki pridejo v poštev za razlastitev. Ta načrt si lahko ogledajo vsi prizadeti na občinskem uradu. Prav tako mora ustanova, kateri je poverjena gradnja objekta, sestaviti seznam lastnikov in lastnine, ki so prizadeti pri razlastitvi; seznam mora vsebovati tudi cene, ki jih usta. nova ponuja prizadetim lastnikom. Tudi ta seznam je na razpolago vsem prizadetim. Ce lastniki sprejmejo ponudbo, ki je označena na omenjenem seznamu, morajo na to pristati s pismeno izjavo. Lastniki pa lahko te ponudbe ne sprejmejo: v tem primeru pa morajo to v roku 15 dni po objavi seznama prijaviti občinski oblasti, pred katero lahko pride do posredovanja za morebitni prijateljski dogovor glede višine odškodnine. Ce tudi v tem primeru ne pride do sporazuma, mera conski predsednik poslati zadevo v rešitev okrožnemu sodišču-. Predsednik sodišča imenuje enega ali tri cenilce, in jim poveri dokončno cenitev zemljišč, ki so predmet razlastitve. Pri tej cenitvi ni potrebna udeležba prizadetih strank. Stroški za to cenitev gredo v breme ustanove, ki jie predlagala razlastitev, če je cenitev višja od vsote, ki jo je predlagala ustanova. V nasprotnem primeru morajo stroške poravnati razlaščeni posestniki. Zakon, ki ga obravnavamo, vsebuje važno določbo, da mora odškodnina ustrezati pravil- ni ceni, ki bi jo imela nepremičnina v primeru prostih kupoprodajnih pogajanj. Denar za izplačilo odškodnin mora ustanova, ki gradi objekt, naložiti y za to določenem bančnem zavodu. Izplačilo prizadetim se lahko izvrši takoj po zasedbi razlaščene nepremične po nalogu pristojnega sodišča. To je v bistvu pravna podlaga za razlastitev nepremičnin V korist gradnje javnokoristnih naprav. Tem določbam pa še oblasti skušajo na razne načine umikati. Za zaključek bi dodali le eno pripombo: obramba upravičenih interesov naših kmetovalcev je tudi v tem pogledu možna le na osnovi skupnega nastopa v ekviru močna strokovne kmečke organizacije. se zahvallnielo odboru ASIZZ Matere in žene padlih borcev so poslale odboru ASIZZ naslednjo zahvalo: iiNa praznik žena, 8. marca, so pohitele vaše misli že rano zjutraj k nam materam in ženam onih, ki so v borbi za svobodo te zemlje dali svoje življenje. Obisk tovarišic nas .ie tako ganil, da nismo našle besed, s katerim bi povedale, kar smo občutile, ko so nam izročile cvetje in bodrile naša srca, ki so v tej priliki zopet zajokala. Zahvaljujemo se vam! Združene v tesnem sodelovanju bomo nadaljevale delo svojih dragih padlih, vzgajale bomo njih otroke v novi rod, neomahljiv in borben, ki bo znal svojemu narodu in tlačenemu človeku pridobiti pravice, ki mu pripadajo«. Zahvala Tovarišu doktorju SLAVKU ŠTRUKLJU za odlično uspelo težko operacijo, za vso skrb in nego med mojo boleznijo izrekam iskreno zahvalo. VALERIJA PRESL. Bazovica Tov. DANILO PREGARC Tov. KAREL MAVEC KOLEDAR Qledali6Če - - Ifiadio- , Nedelja 19. marca Jožef, Slavoljub Sence vzide ob 6.12, zatone ob 18.15. Dolžina dneva 12.0* Luna vzide ob 6.31. zatone ob 19.17. Jutri ponedeljek 20. marca Feliks, Zlata SPOMINSKI DNEVI 1809 se je rodil Nikolaj Nikolajevič Gogolj p malem trgu Scročinci v Ukrajini. Veliki ruski pisatelj je avtor ((Revizorjas in mZenit-ve». Umrl je 21. 11. 1852. 1828 20. marca se je rodil slavni, norveški pisatelj Henrik Ibsen. OF Sestanek vseh okrajnih tajnikov OF bo v ponedeljek 20. marca 1950 ob 15.30 na sedežu Ul. R. Manna 29. Tov. Danilo Pregare, delavec po poklicu, se je že takoj ,v začetku vojne združil z ilegalci in ustanovil leta 1942 prvi NOO v dolinskem okraju. Med borbo ga je v Plavjah zajela nemška izvidnica in ga zaprla v neko sobo, od koder je skočil skozi okno, a ga je na pobegu zadela nemška svinčenka in pretrgala njegovo 34-letno življenje. Zdaj leži na domačem pokopališču v Ricmanjih. Tov. Karel Mavec, rojen 14 II-1908 v Bazovici je šel v partizane septembra -leta 1943 in je služil v XXVI. Dalmatinski udarniški diviziji. V borbi proti Nemcem je bil ranjen in, je na današnji dan leta 1945 umrl v brigadni bolnici. Tov. Danilu in Karlu ob peti obletnici junaške smrti — večna slava! Demokratična rešitev tržaškega vprašanja je mogoča edino le z borbo za ustvaritev takih objektivnih pogojev. da bo mogoč medsebojni sporazum prizadetih narodov Na stadionu ((Brvi maj« je v Pelcu nj sestanku članov OF SV. IVANA govoril tov. Hreščak in obrazložil naše stališče do tržaškega vprašanja. Ponovil je, da se vsa ostala stališča razlikujejo po tem. da so nenačelna in špekulanta!«, tako stališče kem miomi isto v. ki zahtevajo guvernerja ie zato, ker bi se radi znebili jugoslovanskih čet v coni B za priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji, kakor stališče slovenske reakcije, ki se danes ogreva za Tržaško ozemlje (ki ne more biti nič drugega kot postojanka angloame. riškega imperializma) ne zato* ker bi tako ozemlje bilo v interesu naših nacionalnih pravic. ampak le zato. ker bi brez takega ozemlja zginili s slovenske politične pozornlce. Na. čelno stališče do tržaškega vprašanja zastopa le naša fronta, ko zagovarja tezo. da je to vprašanje rešljivo le ob vztrajni borbi tukajšnjih demokratičnih Slovencev. Hrvatov in Italijanov za sporazumno reši- tev tega vprašanja, to ie le s tako borbo, ki more ustvariti objektivne pogoje za demokratično rešitev težaškega vprašanja. Podtikati nam pri tem, da Se OF poteguje za neki ko;n-promis med Jugoslavijo in Italijo na račun slovenskega življa — kakor to delajo komin-formisti in dolarski zavezniki. — iP bedasto in zlobno. in odkriva na eni strani njihovo politično preteklost, na drugi stra-ni pa potrjuje dejstvo da se njihova platforma more izražati le s pačenjem resnice in klevetanje!*. Po diskusiji so bili izvoljeni sledeči delegati za kongres OF: Udovič Franc. Kolarič Ivo, Kolarič Pavla. Peternelj Slavica, Cepek Jože, Cofe Herman, Gruden Zora. Udovič Milan. dr. Škrinjar Dragotin. Majer Valerij. Spban Ivan, V preteklem tednu je bila še cela vrsta predkongresnih sestankov Osvobodilne fronte, na katerih so razni govorniki pojasnjevali zborovalcem sedanji politični položaj na Trža- škem ozemlju. Pokazali so na vse tiste sile, ki so vztrajno zavirale uveljavljanje mirovne pogodbe in s tejn ©stvaritev takšnega Svobodnega tržaškega ozemlja, kakršno je bilo po mirovni pogodbi predvideno. Govorniki so poudarjali, kako je vsako nasilno reševanje tržaškega vprašanja v nasprotju s sleherno demokratičnostjo, zaradi česar se bo naše ljudstvo borilo, da se ustvarijo pogoji. v katerih bo mogoča edino pravična rešitev tržaškega vprašanja. Tako je bij v sredo zvečer sestanek v Skednju, in sicer za člane OF 1., 3. in 5. terena IV. okraja. Na sestanku je govoril tov. Davorin. Poudaril je pomen govora ministra Kardelja ter obsodil hinavščino komin-formistov, ki hočejo na zvijačen .način preslepiti naše ljudstvo. Toda našega ljudstva, ki ea je prekalila Osvobodilna fronta, ne bodo uspeli zavesti. Tudi vsa prizadevanja očetov ((akcijskega odbora« bodo zaman. / Prisotni, ki so v živahni diskusiji podkrepili izvajanja go Iz poročila hiaškeaa podžupana inq. Visinlina o delu občine za omiljenje stanovanjske krize ! delegate za kongres. Delegati "_______________________________________________________________________________________________________ bodo: Čopič Stefan. Sancin Ma- I rij, Suman Mira, Flego Marija, j Suman Angela, Srebrnik Bene- ' dikt, Flego Marij, Srebrnik Mi Otroški vrtci in šole morajo še vedno služiti za stanovanja fa, Udoviča Andreja, Felicjan Nelo in Udovič Vero. Na sestanku v Boljuncu. kjer je zborovalcem podal politično poročilo lov. Tine, so bili izvoljeni za delegate; Sancin Josip, Klun Drago. Sancin Karel. Alberti Ernest. Bandi Boris. Filipčič Franc, Slavec Rado. Sancin Milan in Slavec Slava. V Gabrovcu, kjer jP bil sestanek predvčerajšnjim zvečer, je govoril tov. prof. Benuiič. Ža delegate na so izvolili Rustjo Ivanko. Kralj Ivanko In Fur-lan Jožefo. V III. mestnem rajonu so bili na 10. terenu izvoljeni Za delegate Sosič Anton, Gregorič Nino. Batistuta Slavica, Tence Kati. Kapun Ivanka. Volk Jože. Kerševan Ema, Pavlovič Cvetka, Kocjančič Valerija -Spela in Švara Karla. 11. teren na bodo na kongresu zastopali; Magajna Mario. Tuik Danilo, Tomažič Ema, Rupena Franjo. Grobovšek Martin. Mi-cheluzzi Danilo, Colja Emil Kante Cvetko, Počkaj Danilo in Mihel j Jože. Slovensko prosvetno društvo uMORJE« v Sesljanu priredi d a r- c s 19. t. m. ob 16 koncert v Vižovljah (gostilna Blažina) SODELUJEJO: pevski zbor iz Nabrežine, pevski zbor iz Sempolaja in igralska družina iz Barkovelj. VABLJENI VSI! ODBOR PRISPEVKI za II. kongres ASIŽZ PROSVETNA DRUŠTVA Pevski zbori ne zamudite ogledati si razstavo pevskega zbora ((Slavko Škamperle« na stadionu «Prvi maj«. Razstava je odprta danes 19. t. m. ves dan od 9. dalje. Prosvetno društvo Barkovlje vabi člane, ki jim je napredek njihovega društva pri; srcu, kakor tudi odbornike masovnih organizacij na sestanek, ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20.30. Na sestanku bo razgovor o novih- društvenih prostorih. Pridite polnoštevilno in točno. ODBOR PIONIRJI, ki ste sodelovali na proslavi 5. marca prt Sv. Ivanu, pridite v torek 21. t. m. ob 18 v Ul S. Vito 17. — Bodite točni! Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov priredi v sredo 22. t. m. ob 18. uri otvoritev pedagoške knjižnice in ogled knjig v prastarih' Slovenske študijske knjižfiice v Ulici Geppa 9. Vabimo člane, da se otvoritve polnoštevilno udeleže. ODBOR Gruden Marija 100, Kravos Mila 100, Šimenc Jožica 100, Furlan 50, Apolonio 20. Ravnik 200, Vitez Marija 300. Zajc Marija 100, Košuta Marija 200. Mihelj Antonija 100, Lipold Milena 50, Porcpat Roza 200, Milonich 200. Modic M. 100, Kreščak Polda 100, Dougan Ivanka 100, Fonda Ivanka 200, Compoth 100, Ščuka 300, Kaučič 100 Krevatin 100, Pockar-Fabbri-ni 200, Pertot Elsa 100, Filipčič Marija 100, Kristina K 50, Dekleva Kristina 200, Ana 50, Malič Tončka 100, Rossi Vera 100, Men-gemann Joža 100, Klučar Justa 30. i Kolenc Pavla 100, Justin Kristina 500, Cigoi Marija 50, Baretto Frida 100, Prelec Marija 100. D. Nina 100, Višini 200, N. Godina 500, Primožič Z. 500, Godina Elvira 200, Dejust Celestina 150, N. N. 50, N. N. 50, Štolfa Giovanni 100, D. Francesca 200, Svab Lina 50, Kovačič Milka 50, Gruden Zora 50 Bursich Ana 50, Grmek 50, Negode Pina 200. N N. 200, Jaklič L. 200, Clačar Alojz 50, Mezgec Marija 100, Birsa Marija 100, Fonda Albina 300, Kolarič Pavla 100 Cepek Jolanda 200, Pavlovič Fr. 50, Cok Rezi 200. Baucer Albina 300, Možina Milka 200, Bole I. 150, Luin Edvard 200, Pirec Minko 100, Kapun Ivanka 100, Sila Valerija 500, Batič Sonja 200, Batič Pavla 100, Muscovich Marija 500, Modrijan 200. Sancin 500, Pirjevec Slavko 50, Carmi Sergio 100, Doljak Danilo 200, Čebular Leon 200, Kovačič Marija 200, M. B. 500, Martelanc 300, Fonda Mario 150, Škamperle 50, Kovačič 200, Saxida Bruno 150, Trebeč 150, Pegan 100, Vallat 200. Camaoli 200, Brana Francesca 50, Hmeljak Vida 200, Rupel Zora 100, Lozej Angela 150, Kravos Josip 100, Kocjančič Livia 50, Gozdan Julija 100, Škamperle Pina 100, Renči Ljudmila 40, Castelli Ernesta 100, Mikelič Mičela 100, Vecchio Marija 140, Škampi Marija 100, Kolarič Ita 100, Svagel Olga 30, No-nat Justa 100, nabrano pri mizi 221, Kjuder Josipina 200. Kjuder Marčela 100, Udovič Ana 100, Cck Milka 150, Gombač Anica 100, Cck Josipina 250. Cok Milka 50, Kjuder Francka 100, Maver Marija 100, Gombač Nina 100, Cač Antonija 100, Zeriul Marija 100, Gombač Justa 100, Kakovič Cecilija 100, Cck Danica 100. Cok Zorka 100, Cok Marija 100, Pečar Pie-rina 100, Cok Amalija 200, Zafred Marija 500, Bubnič A.na 100, Uršič Anita 150, Slokar Marija 100, Majcen Ivanka 150, Tom.sič Emi-lia 15, Fajdiga Marija 100, Semič Marija 100. Kuštrin Katarina 100, Lukas Marija 100. Knjižna razstava v Bazovici Prosvetno društvo v Bazovici bo imelo danes 19. t. m. dopoldne na sedežu krajevnega odbora razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse novejše knjige. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo. Odbor Iz poročila tržaškega podžupana ing. Visintina o tem, kar je tržaška občinska uprava storila za olajšanje stanovanjske krize po vojni v Trstu, posme-rnamo podatke, ki imajo uradni značaj. R tem ne nameravamo reči, da je delo občinske uprave bilo izvedeno tako, da ne bi zaslužilo kritiko. Toda k temu se bomo še povrnili. Zaradi bombardiranja med vojno, zaradi rekvizicij stanovanj po vojaških oblasteh po vojni, zaradi popolnega zastoja gradbene delavnosti, zaradi pomanjkanja ali pa le omejene razpoložljivosti gradbenega materiala, je občinska uprava ko je v oktobru 1945 prevzela posle, našla sledeč položaj: popolnoma porušenih stanovanj 2234, težko poškodovanih stanovanj 2077 in laže poškodovanih stanovanj 14802. Družin, ki Otroški vrtec pri Sv. Ani zahtevajo člani OF s Kolonkovca Clan[ OF s Kolonkovca so imeli 16. t. m. sestanek, na katerem so sprejeli resolucijo, s katero obsojajo namerno zavlačevanje ustanovitve otroškega vrtca pri Sv. Ani. «Za to krivico», pravijo v svoji resoluciji, nje odgavarna angloameriška vojaška uprava, ki očitno podpira težnje šovinističnega iredentizma in vodi nasproti slovenskemu življu tega ozemlja diskriminacijsko politiko». ■ mikrofonom; 11.50: Našim 12 (v slov.); 12.00: Glasba po nit' isoa po -je t (v slov.);’ 1*2~45: Poročila v jt/J objava sporeda: 13.00: lov.; 13.2*: časa in poročila v slov.; je pionirski zbor iz Ka*® 13.30: Odaaja za pionirje: Glasba po željah (v ital.).,,, 0 17.00: Oddaja za podezelJhj: slov.); 18.30: Lahka glasba! g|»? Poročila v hrvaščini: IS-®01«,] bena medigra; 19.15: Poroj-^pr ital.; 19.30:”Napoved časa Današnje tekme nasladni! „Prvi maj'* nogomet za prvenstvo Tržaškega o-zemlja: ob 14: Montebello -Ponzianina; ob 16: Sv. Ana -Novi grad. NOGOMET za »Mladinski pokal«: ob 10: Sv. Ivan - Kostalunga; ob 12: Montebello - Dijaki. NEDELJSKA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedeljska služba: Alabarda, Istrska ul. 7, tel. 95-914; Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5a, tel. 90-015; Be-nussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6, tel. 95-152; Millo, Ul. Buonar-roti 11, tel. 90-488; Minerva, Trg sv. Frančiška 7, tel. 68-62; Ravasini, Trg Liberta 6. tel. 89-81; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7, tel. 76-23; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11. Nočna služba: Cammello, Viale XX Seltem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel. 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju imata stalno nočno službo. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 18. marca 1950 se je v Trsitu rodilo 7 otrok, umrlo je 9 oseb, poroki pa sta bili 2: Cerkvene poroke ; uradnik Liberato Kurelič in gospodinja Santina Ferfolja, uradnik Ben-venuto Santin in šivilj« Murija Torre. Umrli so: 71-letna Ana Barbarič, vd. Savarin; 56-letna Rozalija Astolfi; 63-letna Marija Boldrin, vd. Saracchione; 22-letni Rihard Milič; 77-letna Julija Matassi, vd. Dempoti; 68-letmi Rudolf Skrl; 86-letni Josip Crivelli; BO-letna Marija Skr-janc, vd. Boškin; 66-lctna F.leo-nora Paretti, por. Peretti. icčila v slov.; 19.45: zivljenJc^ skega okrožja: 20.15: Peste', p! cert orkestralne glasbe: 20-'• ji.® litični pregled (v ital.): ,jJ Follie d’inverrio: 21.45: OPf , rrelodie: 22.00: Športni prešl,,J ital.); 22.10: Muser: Jugoskrn^D plesi; 22.30; Ritmična 23.00: Zadnje vesti v ital" -ja Zadnje vesti v slov.; 23.10-' a va jutrišnjega sporeda: 23.13 renaete; 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 14.15: «Meč v P® Dana Andrevvs. Excelsior. 15.00: «Margie» kaP Fenice. 14.00: ((Tragedija na Scotta«, John Mills. jnu Filodrammatico. 14.00: ((Zak^jl ni Borgijci«, Paulette Got^ I Alabarda. 16.00: «Dolgo Pri.fc vanje«, Lana Turner, C. Garibaldi. 14,00: «Vroča kr>»'« G. Raft. Ideale. 16.00: ((Trubadur«, jeva opera. j Impero. 14.00: «Krvava zorim romanu Blasca Ibaneza. ' Halia. 14.30: ((Ljubezen sa®l danes«. Viale. 14.00: ((Prisotnost Fernandel, Isa Barsizza. : «Ot0“ Vittorio Vcneto. 13.15 plamenih«. Adua. 14.00: «Sin Robina Armonla. 14.30: «TripolišK>Jff ca«, Yvohe de Carlo, Brent 1,^ 4*1 f Azzurro. 1400: ((Tiger Ku ,1 in »Skrivnosti džungle* C®” Belvedere. 14.00: «NasiU{ caga«. ’ , liu' «Ob morju«. 13.45: ((ObdP" bežen«, —,po»- i Marconi. 14.00: «HladnoKtČAti Massimo 14.30: «Crni 1*®^ I Povver J ”1 Novo Cine. 14.00: ((Prisotni* ha«, Fernandel, Isa Bars® Odeon. 13.45: ((Verige#- . , ., Radio. 14.00: «Leteče rake ^ Savona. 14.00: «Uporniki tyja», C. Gable. C. LaO* 1 Sv. Vid. 15.30: «MaščeV»* I Venezia. «Texas». .r(g#l Vittcria. 14.30: »Gospa 1* krajev«. MALI HAMBICEVE SLIKE-H‘-7 yl PUJEM. PONUDBE UPR* SV. FRANČIŠKA 20 MODERNO ZAKONSKO CO IN ŠIVALNI STROJ Pj Ul. Gatteri. št. 54, vrata SPOMLADANSKI^ pfj PLASC za srednjo dam. Naslov na Frančiška 20 ZAKONSKA-SPALN'CA-epd-,| moaerna, solidno aei • pod ceno Opčine, Trg SPALNE SOBE prj»$' y v Ul. Pleta 3 (dvorlšce«-^^ QpC* 1 soferski tečaj na . Ta bo široka kmečka zveza svetuje Nr , anje z 2. strani) ju ki so mu v t|'6atis izmaknili denar-lirami in doku- H°nia je padla e-k je neka Hor.ja, kj ^ Walu P" Ul- Rossetti Colucher Rossetti ;e last amrri- aisitMini „ s v^usiva v rr-«ki ,5ll k ,P s,e ie naenkrat itSf J ti ii-,f A S?'? koles ZrJai» Drif*a.,vol. Giuliani že v da mu Gai ek hopoldn fc-.o 9.R atteri ni,«n i 6 je ne-iz ve- <8 d*\ > .ir- ^lici^5 tisovi-3* ukradel nje-ba č lir vredno kolo. okolici Sempolaja od časa no časa vojaške vaje. Seveda ima jo pri tem prizadeti velike težave. kajti dogaja v" Je VI cono koio Uvedla preiskavo. io ie ugriznil , a, ‘z Ul. Uia-v Petek odšla na drevoredu Pel De)e v levo no-i ?tizeMlare iz ni '^.last M;’-vila ka t- : Giulia 12 Da O Sche?( Po hgri„°' >1 ^hzi lifhil »oUciji>U*tnico PSa pri' se da le časih "povzročena"škoda majhna, da se skoro ne izplača delati birokratskih postopkov. Zato so prisotni izrazili mnenje, da bj morale vojaške oblasti omejiti svoje vaje n»'i č|in ožji krog in ne po vsem polju oziroma naj bi se način za poravnanje 5kode poenostavil. Prisotni so končno izrazili željo, da bi KZ v najkrajšem času priredila širše posvetova nje, na katero bi prišli gospo-dar j j tudi iz okoliških vasi in to po možnosti na nedeljo, Z vseh teh posvetovanj je razvidno, kako se intenzivno razvija delovanje Kmečke zveze, po drugi strani pa lahko naš delovni kmet pristopa stvarnemu obravnavanju in re Sevanju svojih problemov, da se na tak način prebije skozi težave. Nedvomno je, da ima v teh svojih naporih vsestran sko pravico zahtevati od pri stojnih oblasti, da Se bolj pozanimajo za usodo in napredek tukajšnjega kmetijstva, kakoi So se zanimale doslej. 7 in dolga 17 metrov. Ta bo sprejemnica za tuice in bo opremljena z modernim pohištvom, pisalnimi mizami, fotelji, in podobno, da bo popotnik našel v njej vsako ugodie in domačnost. Od tu bodo vodila naprej že-lezobetonske stopnjce, prevlečene z lesom, v tri nadstropja zadnjega trakta, ki je določen za prenočišča. V I. nadstropju Po pet in v II. nadstropju šest spalnih sob ter prav toliko spremnih sob. III. nadstropje pa bo imelo 12 sob. K temu je treba prišteti še 15 spalnic v dozidku, ki sem ga označil tako, da zapira celotni stavbeni kompleks naproti bolnici v o-zadju. Vseh postelj bo 70. Vrhu tega pa bodo še posebne sobe za hotelsko osebje, za urad direkcije, shrambe za inventar in vse pritikline. V I. in I.-. nadstropju bo imela vsaka spalna soba lastne popolne pritikline s kopalnico, prho. umivalnikom, straniščem, medtem ko bodio v III. nadstropju te pritikline za več «ob skupne Menda ni treba omeniti, da bodo vsa tla parketirana z lepimi hrastovimi parketi. Sobe bedo prostorne, visoke 4 metre, polne svetlobe,vsaka bo imela tudi lasten majhen balkon in prelep razgled na morsko gladino koprskega zaliva in na zelene griče od Sv. Marka pa tja čez Pomjan. Zgoraj v ospredju vsega poslopja bo tudi krasna terasa, za katero pa še ni gotovo komu bo. na razpolago, alj hotelu li kavarni. Tudi z nie bo edinstven pogled na okolico. Od vhoda v pritličju na levo bomo prišli v prostorno restavracijo in kavarno. Oba prostora bosta 26.50 metrov dolga m 12 metrov široka ter bosta ločena z leseno in stekleno steno. Prav gotovo bo lo eden najlepših javnih lokalov v Kopru in bo mnogo pripomogel k družabnosti v našem mestu. Zlasti bo zopet pri roki za potujoče ljudi in geste v hotelu, ki bodo imeli v isti stavbi tudi re stavraci.io in kavarno Od vhoda na desno pa bo imelo podjetje «Omnia» svojo velelržnico. Dostop vanjp rte bo 7. glavnih hotelskih vrat, temveč bomo stopili v ta prostor z desne strani poslopja. Tudi veletržnica bo 12 metrov široka in 26.50 metrov dolga. Poleg tega bo v veletržnici sami še poseben trgovski lokal, napravljen v nadstropju, do katerega bodo vedile široke notranje stopnice. Tako bo veletržnica docela ločena od ostalega poslopja, kar je pravilno zaradi velikega prometa, bi sp bo razvil tako v hotelu, kavarni in estavracij-i, kakor tudi v ve letržnici Naj omenim še to, da so mizarska dela, potrebna za stavbo, do 80 odst. končana. Zlasti velja to za okna in vrata. Isto-tako bo dobila terasa še majhen nadzidek iz obdelanega kamna in železno ograjo. Po končanih delih pa urejen ves nezazidani prostor na obeh straneh vsega objekta. Vse to gradimo brez kričanja in reklame, premagujoč težave ki jih imamo zaradi pomanjkanja delovne sile, zlasti kvalificiranih' delavcev, in kljub težavam, ki nam jih povzroča nabava raznega materiala. In ko bo stala tudi ta stavba dograjena in opremljena ter bo vršila že svojo gospodarsko in socialno funkcijo, jo naši reakcionarji in kominformisti ne bodo videli, oziroma bolje se bodo delali, kot da je ne vidi- Razdelitev živilskih nakaznic za april 1950 bo pri Istrski banki d. d. v Kopru za okraj Koper v času od 20. do 27. marca t. 1., in sicer: 1. V ponedeljek 20. marca od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Piranu. 2. V torek 21. marca od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Kopru. 3. Za ostale predlagatelje bo. mo objavili razpored naknadno v Primorskem dnevniku, nLa nostra lotta» in po radiooddaj-ni postaji v Kopru. Opozarjamo, da se morajo prevzemniki izkazati s pooblastili in osebnimi legitimacijami. Obvestilo, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku včeraj, v soboto 18. t. m. ni bilo popolno, zato naj se interesenti držijo edinole zgornjih navodil. Tajništvo Istrske banke d. d. v Kopru. Š A H IS TI jutri simultanka velemojstra dr. Vidmarja Jutri, v ponedeljek 20. t. m. bo odigral velemojster dr. MILAN VIDMAR v mali dvoraoi koprskega gledališča simultanko proti 30 nasprotnikom iz Kopra in Trsta. Disciplinski vodja in razsodnik bo tov. dr. Berginc Vlado iz Izole. Pojutrišnjem, v torek 21. t. m. pa bo profesor Vidmar ob 20. uri v isti dvorani predaval o svojih najzanimivejših doživetjih na mednarodnih turnirjih. Vsi šabisti in ljubitelji šaha vljudno vabljeni! Za šahiste iz Trsta je rezerviranih 5 mest, dočim bo ostalih 25 igralcev simultanke iz Kopra. Igralce iz Trsta prosimo, naj šahe prinesejo s seboj. Mi. hi so uničili plošče ( Kop, so I ' I remu 37 let iz Kopra uvedeno upravno kazensko postopanje. Vsj obtoženi so bili spoznani za krive in obsojeni na razne- kazni, in sicer od 15 do enega meseca obveznega dela. Baredi Recitacijski večer Pomjan 2. aprila odkrilje spomenika padlim borcem Pred dnevi smo objavili, da bo v naši vasi odkritje spomej^ka padlim borcem 6. aprila tT I. Popravljamo to obvestilo tako, da bo odkritje navedenega spomenika že dne 2. aprila. Točen spored prireditve bomo če spo ročili. Spomenik bo postavljen 26 žrtvam, med temi padlim partizanom, ustreljenim talcem Pne 9- februarja t. 1. je skupina oseb vstopila v vežo šole <:C. Combi» v Kopru in uničila nekaj plošč, ki so bila v veži. Plošče sq nosile znake nekdanjih vladavin, Skupina teh oseb je razbila tudi ploščo, ki. je bila na pročelju tovarne Maizari in neko drugo na pročelju mestnega ljudskega odbora v Kopru. Glede nato, da so izvršili kaznivo dejanje proti javnemu redu in miru in da so uničili stvari, ki so bile zasebna lastnina in katere so zaščitene po zakonih ljudske oblasti, je bilo proti uničevalcem teh plošč, in sicer proti Filippiju Vittoriu, staremu 23 let iz Kopra, Perini. ju Giordanu, staremu 38 let iz Kopra. Pogorevcu Vittoriu. staremu 27 let iz Kopra, Stef-feju Vittoriu, staremu 39 let iz Kopra in Martinoliju Vittoriu, sta- Vide Brestove Kakor se vsakdo, ki pričaku je. svoje drage, veseli trenutka, ko se bo z njo sešel, da bo z njo zopet po dolgem času v družbi, s takim veseljem, smo priča, kovali obisk naše tovarišice Vide Brestovo Vida Brestova je prišla med nas kot pisateljica novih partizanskih pesmi in igric, ki so bodrile našega človeka v boju za narodne in socialne pravice. Med nas je prišla tudi kot pisa. teljica mladinskih in pionirskih pesmi, nastalih v dobi gradenj socializma, v borbi z reakcijo in kominformistf. Vida Brestova nam je prinesla svežino nove Titove Jugoslavije, ki je danes zmožna kljubovati vsem starim in novim nasprotnikom Našo partizansko pesnico smo sprejeli prisrčno, zlasti pionirji so ji pripravili topel sprejem in ji hiteli pripovedovati o delu in učenju, kakor da bi bili njeni stari znanci. Vida Brestova nam je čitala nekai svojih pesmi in le težko nam je bilo, ko je nehala, ker bi ro hoteli le še in še poslušati. Pri. pove-duje pač živo in doživeto. Pri vsem nas tolaži njena obljuba. da nas bo v kratkem zopet obiskala. V. sredo 16- marca «irro imeli v naši va®1 sestanek množičnih organizacij, na katerem smo v glavnem razpravljali o bodočih ve-litvah ter o delu in nalogah, ki stojijo pred nami. Tov. Turk je podal v kratkem politični pregled in lepo očrtaj pomen volitev samih. Med živahno di&kusijo so vsi navzoči pokazali navdušenje in so nenehoma stavili ravna vprašanja nanašajoča se na volitve. Zborovalci so prišli do prepričanja, da bodo ravno te volitve še bolj utrdile ljudsko oblast in da bodo tudi v mnogem prispevale k naglemu izvajanju enoletnega plana. Po končani difskusiji smo se pogovorili o kandidatih, ki jih borno izvolili v okrajni ljudski odbor. Izbrali smo najbolj delavne -in ljudstvu ter r. tem ljudski oblasti zveste tovariše. Vsi kot eden srn« se strinjali a kandidati, katere bomo na bodočem množičnem sestanku predlagali v potrditev. Za tem smo razpravljali o mobilizaciji delovnih ljudi, Tov. Vatovec Jožko Je obrazložil enoletni plan, v katerem je predvidena tudi elektrifikacija 52 vasi. dalje razširjenje in poprava ceste Valmarin-Rižana ter zgraditev drugih novih objektov. Poudaril je. da imamo težkoče zaradi pomanjkanja delovne sile in da nam je treba vsaj še 2000 delavcev. Zato moramo napeti vse sile, da izpolnimo postavljene si naloge. S tem bomo zamašili usta komin-formistom, ki kričijo u terorizmu v naši coni ravno zato. ker odkrito razkrin-kujemo njihove zahrbtnosti. Po diskusiji smo prišli do zaključka, da bomo poslali na delo na razne objekte Po nekaj ljudi. Nadalje smo sklenili, da bomo imeli v soboto 18. t m. množični sestanek v zvezi 7. volitvami, v nedeljo pa množično prostovoljno delo v počastitev dvomesečnega tekmova- Drugi nja. t7 ponedeljek bomo posla j kjer smo prenočevali, li nekaj ljudi v delovno briga- dan smo dobili na , razpolago do nakar bomo pripravili m avtobus, s katerim smo se od-okrasili že sedaj volivni sedež, peljali na ogled tovarne papir- , , ■ . -Iz r r.X-s l- /T 1 •> z-J I— t-. ilolo ki bo oeprt dnevno Po nekaj ur in kjer se bo lahko vsak prepričal, če je vpisan v volivni imenik. Literarni večer mladine V nedeljo 2. aprila bo imela naša mladina kulturni pregled svojih mladih, sil. Pripravljalni odbor bo v nizu teh prireditev organiziral v Kopru 31. marca mladinski literarni večer. V ta namen razpisuje natečaj za najboljše recitatorje in mlade pesnike, pisce novel in pripovedk, Za najboljša dela bodo razpisane tudi nagrade. Vsi mladinci in mladinke, ki se želijo udeležiti tega natečaja, naj pošljejo do 29. marca pripravljalnemu odboru Za mladinski kulturni pregled pri o-krožnem odboru ZAM po en iz. vod pesmi, novele ali pripovedke z izjavo, da je 'pesem ali spis izviren. Pri tem naj vsakdo navede tudi točen naslov ja v Vevčah. Mladina, ki dela v tej tovarni, nas je navdušeno sprejela. Njihov zastopnik je imel kratek nagovor, v katerem nas Je seznanij z delom mladine v n°vi Jugoslaviji, ki kljub vsem težavam gradi socializem. Njegove prepričljive besede smo nagradili s pleskanjem. toliko bolj. ker smo se v tovarni prepričali, da so nie- jeziku Pogovori o Radio jugoslovanske cone Trsta bo oddajal vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - «Pogovore o jezikui), ki jih je priredil univerzitetni prbfesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence. Izlet mladine v Slovenijo Preteklo soboto je 37 mladincev in mladink iz vasi Škofije, Urbanci in Tinjana odpotovalo v Slovenijo na poučen izlet. Izlet je organiziral okrajni odbor ZAM iz Kcpra na željo mladine, ki bi se rada malo razgledala po tisti Jugoslaviji, ki je cilj tolikih napadov tudi od strani držav ljudske demokracijo. V naslednjem prinašamo nekaj vtisov, kj jih je dobila mladina na tem izletu. «Ko smo prispeli v Ljubljano nas je na železniški postaji sprejel tov. Moše. član centralnega komiteja LMS, ki nas je takoj spremil v hotel Union, gove besede podprte z dejstvi. Ogledali smo si nato v tovarni ves postopek, kako nastane panir. Popoldne smo si ogledali ((Litostroj«, ogromno tovarno ’v bližini Ljubljane. Pogledali smo tudi nova stanovanja za delavce, ki so bita vsa zgrajena Po osvoboditvi. Vse, kar amo videli v obeli tovarnah, je napravilo na nas globok vtis. Kako veliko je nasprotje med resnico in stvarnostjo v Jugoslaviji ter klevetami in .lažmi vidalijevcev v Trstu. Nekaj mladincev ie hotelo kar ostati in pomagati pri delu. Nič čudnega. Ko človek vidi na lastne oči veliko delo ljudi v novi Jugoslaviji, pač ne more drugače, k0 da je pripravljen pomagati v borbi za zmago resnice nad lažjo in zavistjo. Vsi zadovoljni smo sc vračali nazaj v Istro s sklepi, da bomo dama povedali vse. smo videli.« kar PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - » J. TEL. 11.32 Po 5 urah seje občinskega sveta n Nezakonito postooanje oblasti v Prosnidu Bilo je okoli polnoči, ko je občinski svet v noči od četrtka na petek nadaljeval svojo sejo. V naši včerajšnji izdaji smo orisali diskusijo o pravilniku davčnih svetov ter opisali predlog dr. Poterzia v zvezi z resolucijo vladi, naj tudi našo cono pripozr.ajo za gospodarsko nesamostojno. Po kozarčku dobrega vina in cigareti je svet zasedal «za zaprtimi vrati«. Medtem ča- som so se vršile tajne volitve dvajsetih članov, ki naj tvorijo davčna sveta. Qd predlaganih imen sta bili samo dve zamenjani in nadomeščeni z drugimi. Svetovalec Pavlin je bil predlagal g. Bernarda Bratuža, ki ni svetovale SDZ. V davčni svet za mesto so bili izvoljeni sledeči člani: tiskar Jožef Barile iz Ul. Balil,-la 15; geometer podjetnik Do-nato Tudor iz Ul. Carducci 5; prof. Attilio Cralietto iz Ul. Garzarolli 12; upokojenec Hugo Cargnel Ul. XX. septembra 22; trgovec Hilarij Preschini iz Ul. Galilei 3; uradnik Ma- rio Peternel, Ul. Mazzini 12; preddelavec Artur Marini iz Ul. Colcmbo 6, zasebni uradnik Bernard Bratuž iz Ul. V. Veneto 78; zdravnik Italo Que-rini, Korzo Verdi 39; geometer Livij Skubin, Ul. Garibaldi 20. V davčni svet za mestno okolico so bili izvoljeni sledeči člani: fotograf Marino Mio, Trg Catterinj 13; poljedelec Graziano Culot, Ul. Ristori 17; odv. Nikolaj Tonkli, Ul. IX. avgusta 1; uradnik Bruno Cu-liat, Ul. Morelli 8; sodni zapisnikar Omeri Jožef, Kapucinska ul. 15; inž, Mario Franzot-ti, Ul. Leopardi 16; posestnik Anton Piciulin, Ul. V. Veneto 38; knjigovodja Avguštin Can-dussi, Ul. Baiamonti 22; poljedelec Josip Vecchietti. Ul. An-drona della Pergola 20; trg. pomočnik Alojz Kodermac, Ul. IV. novembra 4. Vsa ta imena so svoječasno predložile občinskemu upravnemu odboru različne stranke. Se vedno «za zaprtimi vrati« j e, svet nato razpravljal o plačah župana in odbornikov za leto 1950. Ker predstavniki tiska niso mogli prisostvovati diskusiji, za katero vemo, da je bila zelo živahna, ne moremo o njej dati točnejših poročil. Izvedeli smo samo, da so svetovalci odobrili plače v višini lanskega zneska. Prihodnji sestanek občinske-sveta bo, ker dnevni red bi bil izčrpan, najbrž proti koncu drugega tedna, ker bo med tem časom župan Bernai--dis in verjetno še kdo iz občinskega odbora odšel v Rim, da predloži yladi resolucli°’ kl ie bila izglasovana na tej, seji. ga Redni občni zbor ■—-i redni Cepljenje proti kozam in davici Goriško županstvo sporoča, da se bo pomladansko cepljenje otrok v naši občini vršilo po spodaj navedenem razporedu. Cepljenje proti kozam je obvezno za one: a) ki so rojeni v drugem polletju 1948. b) v prvem in drugem polletju 1949, c) vsi, ki so rojeni pred na-vedenimi časi in niso bili še cepljeni proti kozam ali pa se cepitev ni obnesla. Cepljenje proti davici je obvezno za a) vse otroke, ki so dovršili eno leto starosti v drugem polletju 1949, b) vsi oni, ki so rojeni pred navedenim časom in niso še bili cepljeni proti davici. vlada ni odredila, da bi tudi Gorica z zadevno novo odredbo prišla v poštev za ponovno vzpostavitev v naši pokrajini onih industrijskih in obrtnih podjetij, ki so jih Italijani zapustili na ozemlju priključenem Jugoslaviji. V brzojavkah, ki jih je župan poslal predsed niku vlade Einaudiju, predsedniku ministrskega sveta De Gasperiju in ministru za indu. strijo in trgovino Togniju, svetovalci prosijo vlado, naj nemudoma popravi krivico, Vabimo vse člane na občni zbor GNPZ v Gorici, ki bo v nedeljo 2. aprila t. 1. ob 9.30 v dvorani gostilne Lutman Standrežu s sledečim dnev- od- od- nim r&dorp: 1. Otvoritev; 2. poročilo upravnega bora; 3. poročilo nadzornega bora; 4. odobritev bilance 1949 uporaba pribitka; 5. razrešnica; 6. volitev upravnega in nadzornega odbora; 7. razno. Ako ob določeni uri ne bo prisotno zadostno število članov, bo drugi občni zbor v nedeljo 16. aprila, v navedenem kraju in času ter bo sklepčen, ne glede na število članov. Oni, ki se zbora ne more udeležiti, naj pooblasti sočlana, da ga zastopa. Računovodske knjige so na vpogled vsem članom na sedežu. Gorica 5. marca 1950. Upravni odbor Med prebivalstvom vas: Prosnid, je zbudilo ravnanje finančnega brigadirja Pie-trucea Pietra precej razburjenja. Omenjeni brigadir je namreč že pred dnevi brez kakršnega koli dovoljenja napravil pri Černetič Katarini hišno preiskavo, in sicer v poznih , ve.černih urah. S tem svojim delom je zelo Prestrašil njenega 72-letnega očeta, ki je takrat že spal. Tako postopanje ni samo nedopustno, ampak v marsičem spcminja m preteklost, ko so fašisti vdirali v stanovanja ter ljudstvo s tem ustrahovali. Pri preiskavi je brigadir pregledal vse podstrešje. Naslednji dan pa je neki drugi hiši dejal, da ima Černe tičeva stike z ljudmi onstran meje ter jo mora zaradi tega spraviti čez mejo, Mnenja smo, da so taki izgovori zelo neresni in jalovi. Vendar jim služijo za to, da ustrahujejo naše ljudstvo, ki si želi mir v suoji hiši. Višje oblasti so dolžne, da v kali onemogočijo tako nezakenito postopanje. Jutri zaključek stavke uslužbencev INAM V Rimu je sindikat uslužbencev ustanove INAM pretresal odlok upravnega sveta ustanove v zvezi s pravilnikom o delovnih pogojih in ugotovil, da je zakladno ministrstvo v glavnem pristalo na načrt Mo-sconi z nekaterimi popravki. Ker novi pravilnik v glavnem obsega osnovne zahteve, i:i so jih delavci izrazili, prizna ekonomske in juridične pravice, ki so jih to tedaj uživali. Upravni svet je priznal za upravičene tudi druge zahteve, ter si je pridržal pravico, da jih bo v bodoče ponovno preučil na zadovoljiv način. Poziva vse pokrajinske sindikalne organizacije, naj skličejo sestanke delavstva, na katerih naj jim sporočijo uspeh stavke. Poleg tega pa naj se domenijo, da bodo pričeli z delom jutri 20. t m. Izvršilni odbor sindikalne organizacije uslužbencev INAM je sprejel ta sklep po obvestilu Delavske zbornice ministrstvu za delo in zakladnemu ministrstvu, da je pravilnik sprejet s strani upravnega sveta ir, same Zbornice, in da bo čimprej objavljen. V primeru, da uslužbenci vseeno ne bodo mogli pričeti z delom po pristanku ministrstva na nov pravilnik, je izvršilni odbor sklenil, da bo dal med vse uslužbence ustanove na glasovanje referendum, ki naj odloči prekinitev stavke po 18 dneh. SAMIIMHK ZARADI BEDE? Cepljenje se bo vršilo pri ob-j0, ker jih bo pekei ta uspeh I činskem ambulatoriju v Ul. našega delovnega ljudstva! KINO V KOPRU bodo 20. in 21. marca predvajali film «Mister John«. V IZOLI, v kinu «Odeon» bodo 20. in 21. marca predvajali veliki film v barvah iz življenja velikega biologa: «Mi- čurin«. V IZOLI. — «Arrigoni» — bodo 24. in 26. marca predva- • jali veliki sovjetski film ((Srečanje na Labi«. V KOPRU bodo 8. >n 4. aprila predvajali sovjetski film »Srečanje na Labi«. V PIRANU — ((Tartini« — bo-do 5. in 6. aprila predvajali film ((Srečanje na Labi«. Mazzini št. 7 od 27. marca do 1. aprila 1950, od 9 do 10 za mesto Gorica in Standrež. Za Ločnik, Podgoro, Pevmo in Oslavje se bo cepljenje vršilo v dneh 3., 4. in 5. aprila od 9 do 10 v ambulatoriju v Pod-gori. Brez potrdila o cepljenju ne bodo otroci sprejeti v otroški vrtec in ne v šolo. Brzojavke, izglasovane na občinskem svelu Na zadnji seji občinskega sveta, so svetovalci izglasovali tri brzojavke, v katerih izražajo svojo začudenost in užaljenost goriških občanov, ker DANES, V NEDELJO 19. t- m. ob 16. uri bo v dvorani v Pevmi igralska skupina iz Podgore ponovila Nic-codemijevo igro v 3 dejanjih Postržek (Scampolo) v Albrehtovem prevodu. Vabljeni vsi domačini, meščani in okoličani. Davek na pse Goriško županstvo sporoča vsem lastnikom psov, da morajo za svoje pse nabaviti pasjo znamkico kakor določa čl. 136 T. U. za krajevno financo, odobren z zakonsko odredbo z dne 14. septembra 1931 št. 1175. Pasje znamkice so interesentom na razpolago v občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi štl. 3, I. Zadnji rok za dvig je do 15. aprila 1950. Po navedenem roku bo pso-derec lahko polovil vse pse brez znamkice in občina bo naložila "njihovim lastnikom globo. Brezplačno zdravljenje v loplicah Goriško županstvo sporoča, da je letos na razpolago nekaj brezplačnih in r.ekai mest s polovično ceno v toplicah ((Carla Alberto« v Acgui za zdravljenje s toplim blatom. Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na Higienski urad v Ul. Mazzini 7, I. soba št. 1. Prošnje sprejemajo do 15. aprila. Pred sinočnim okrog 18.30 so kmetje, ki so se vračali z dela na poljih na desnem bregu Soče, začuli izza skalovja v višini občinskega konjederca šibki, stokajoči ženski glas, ki je neprekinjeno klical na pomoč. Kmetje so se takoj približali bregu in po dolgem prisluškovanju in iskanju v. smeri, o koder je prihajal klic, so zagledali pod osem metrov visoko skalo ranjeno žensko. -Ker nihče ni. mogel do nje, da bi P pomagal, so takoj obvestili Zeleni križ in mestne gasilce, li so prihiteli takoj na mesto in se po vrvi spustili v globino in po isti poti privlekli onemoglo žensko na zgornji travnik. Ženo. ki je bila strahotno okrvavljena posebno na obrazu, ker ji je veja, ki §i ji je zapičila v nos, popolnoma razmesarila obraz, so spoznali za 48-letno Štefanijo Pavlin vd. Grusovin iz Ul- Favetti 14. Odpeljali so jo takoj v bolnico Brigata Pavia, kjer so poleg številnih ran ugotovili, da si je zlomila tudi desno stran reber. Zdravniki so mnenja, da jo bodo lahko še ohranili pri življenju, če ne nastane kakšna notranja komplikacija. Sodne oblasti so ugotovile, da si je ženska očividno nameravala vzeti življenje. Vzroki. ki so jo privedli do tega, so neznani. Dejstvo je pa. da je vdova s 13-letnim sinčkom in da je že dalj časa brezposelna. lavca Danijela Grudera iz Ul. Ascoli 26. Grudera, ki je zaposlen v livarni Safog, se je pri odpiranju neke peči opekel ž vročim železom. Zdraviti se bo moral 15 dni. Poslovanje živinskih ambulatorijev Števerjan Oficir pohazal svojo srčno kulturo (Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove goveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Ločniku, Pevmi in So-vodnjah v sledečih dneh: LOCNIK: ambulatorij pri F.lli Azzano (mlin) vsako sredo od 10 dalje. SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji. Živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje. PEVMA: ambulatorij pri oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje. Prejšnji teden zjutraj ob 8. uri, ko so se otroci iz Stever-jana odpravljali v šolo, so na poti srečali kamion vojakov, ki so popravljali telefon. Med otroci je bil tudi 12-letni Vogrič Jožko, ki je šel mimo vojaškega kamiona ravno; ko je iz njega izstopil oficir; Ta, ki je bil očitno zaskrbljen, je Jožka poklical k sebi in ga vprašal, če mu ve povedati, kam so šli njegovi vojaki. Ker mu deček, ki skoraj ne pozna italijanščine, ni znal odgovoriti, mu je na vprašanje le s prstom pokazal na vojašnico. Tedaj «vljudni» oficir v zahvalo oklofuta fantka. Vogrič ga je začudeno pogledal in oficir ga je tedaj še opsoval, češ naj ga bo sram, ker ne . zna govoriti italijansko. Tedaj pride mimo tudi vaška učiteljica in se vprašujoče postavi pred častnika, ki je tudi nanjo navalil grobe psovke in povedal, da mu je zmanjkal vojak. Starši Vogriča so naslednjega dne šli do orožnikov in prijavili dogodek ter poizvedeli, kdo je ta «olikani» oficir. NESREČA V LIVARNI Včeraj so sprejeli v bolnico Brigata Pavia 26-letnega de- Slan dres Občni zbor Prosvetnega društva „0. Župančič" V torek dne 21. t. m. ob ‘20.30 bo v dvorani kina Lutman v Standrežu redni občni zbor Prosvetnega društva «Oton Zupančič«: Vabimo vse člane, da se ga udeležijo in tako pripomorejo k nadaljnjemu razvoju naše prosvete. KINO = 14.30: ((Rozana«, VERDI. Granger. VITTORIA. 15: «Rdeča čarovnica«, G. Russell. CENTRALE. 15: ((Potepuh mrtvega mesta«, R. Young (barvani film). MODERNO.. 14.30: ((Zelena leta«. EDEN. 14.30: «Noči na vzhodu«. t Potrtega s.ig i.aznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je predvčerajšnjim zvečer v 87. lelu starosti zapustil naš cče in stari oče Peter Lutman Pogreb bo danes 19, 't. m. ob 4 popoldne v Standrežu na domačem pokopališču. Standrež 19, marca 1950. Žalujoče hčerke, sinova, snahe, zet vnukinje in vnuki ume ovens Borila za mirNAM najdrazji Goriške in Koroške NA II. KONGRESU ASIZZ Osmi marec je za nami, toda demokratične tene Tržaškega ozemlja ga nosijo nenehno v svojem srcu kot praznik borbe za mir in napredek človeštva• Tako so ga doumele, ko je svet blaznel v štiriletni krvavi fašistični moritvi in so sredi nje ustvar jale novi• lepši svet. v katerem naj bi se strahote vojne ne povrnile nikdar več. Ni bilo to lahko delo. Terjalo je brezkrajnih naporov in Žrtev, ki se nam zdijo danes nedoumljive, ker so časovno odmaknjene in ker v spornimi ne dolivljamo več preteklosti tako intenzivno. Samo v trenutkih se to zgodi, ko se povrne v naSo zavest taka. kakršna je bila, in ko začu tirno, da smo jo vendar me same v veliki meri oblikovale- Ali se nismo postavile po robu okupatorju in njegovim pomočnikom ter sprejele del partizanskega bremena na svoja pleča? Ali si nismo od ust odtrgovale. da je ostalo za borce v gozdovih? AH nismo tudi same prijele za puško tam, kjer je potreba to zahtevala? Potem so nas gna l.i v koncentracijska taborišča fašistične Italije in nacistične Nemčije, v ječo in v smrt. Se zdrznile se nismo pred hudim, ki nas je čakalo. Bilo je del borbe za svobodo, za mir in napredek, tisti najtežji del. ki se mu ni dalo izogniti in ki smo ga do kraja dognale• ker je v nas globoko prodrla zavest, da le preko njega pelje pot v boljši in lepši svet. Ne enega, tisoče in milijo-jone dokazov imamo, kako smo se vse predale ustvaritvi tega sveta. Vendar se najdejo danes ljudje, ki nam hočejo to odrekati, ki pljujejo na naše trpljenje. na naše Žrtve in skrunijo vse, kar je nam sveto. Postali so mojstri laži in pačenja, ker lažejo tako prekanjeno, da hočejo pre pričati celo svojo lastno zavest• Lat je izhodišče njihovega delovanja in lat se drli cilja, ki ga z njim zasledujejo. Zato so odvzeli revolucionarno vsebino osmemu marcu, zato bi radi obreko vali do nezavesti tiste demokratične lene. ki jim osmi marec ni votlo doneča beseda. temveč borba za dosego pravic delovnega človeka za postavitev temeljev resnične. ga miru. Toda motijo se, ko mislijo, da se bodo z laljo in pačenjem dejstev prebijali dalje. Dogodki poldrugega leta po resoluciji jim menda dovolj zgovorno govorijo, da se motijo. Ce nočejo slišati te govorice, to je druga, popolnoma njihova stvar. Ljudstvo jo sliši in zato se odvrača od njih, zato stavi na tehtnico vsako njihovo besedo ter ocenjuje. koliko je vredna in koliko sluli pomirjenju sil in utrditvi miru in demokracije na tem koščku zemlje. Le-to je osnovno in zato je bil tudi letošnji osmi marec kot vsa druga leta prelet z borbo za mir in demokracijo. Ker pa je to dvoje pri nas v medsebojni vzročni pove zanosti s sporazumom med prizadetimi narodi, jugoslovanskimi na eni strani in italijanskim na drugi, v pogledu rešitve tržaškega vprašanja, so demokratične lene postavile zahtevo, da se isto rešuje v tej smeri in da se izključi vsako vmešavanje tretjega. Ta zahteva je tako jasna in tako nedvoumna, da ne potrebuje nobene razlage. Kdor hoče, jo tudi brez njega lahko razume, seveda če je v svojem srcu pošten v odnosu do stvari miru in demokracije. Razumljivo pa je, da vse mogoči reakciji in komlnfor- mistom, ki so prav tako kot ona nosilci politike nacionalnega podrejanja in zatira nja, m do take rešitve trla-škega vprašanja, s katero bi se utrjevala mir in demokracija v domačem in mednarodnem merilu. Zato dvigujejo hrup, zato zavijajo dejstva in zato bi radi vrgli senco na naš drugi kongres, ki je bil po svoji borbeni vsebini najlepša in najmogočnej ša manifestacija osmega marca■ «Delo» prinaša silno «globokoumen članek», v katerem čitamo: «Proslavljati osmi marec proti komuni zrnu in proti Sovjetski zvezi, kot to delajo titofašisti, po meni falzificirati, izdati po men tega dneva». Demokratične lene se takim puhlim izjavam smejejo, ker je v njih prodrla zavest, da so le načela neodvisnosti in enakopravnosti narodov komunistično načelo; vzporedno z njo pa da se je treba za to revolucionarno, človečansko načelo boriti proti vsakomur, ki jih izdaja, pa naj bo to tudi vodstvo Sovjetske zveze-Zamenjavati pojme vodstva Sovjetske zveze s Sovjetsko zvezo, odnosno njenimi narodi pa je zlobna stvar. Mi verujemo v njihove sile in poštenje, zato tudi v to. da bodo sledili resnici, ko jo bodo enkrat spoznali. Tako je torej s to stvarjo in tako doumejo demokratične lene osmi marec ter borbo za mir in napredek človeštva. Na svojem kongresu so jo neštetokrat Izpovedale in s svojim delom jo vsak dan znova izpovedujejo. Drugemu kongresu ASI2Z sta prisostvovali kot delegatki iz Slovenije osemkratna udarnica Rezika Lah in zadružnica Angelca Zafošnik. «V tovarni volnenih izdelkov v Mariboru delam že sedemnajst let», pripoveduje prva. »Poznam jo dobro in zato tudi lahko premerim razliko med tem, kar je bilo poprej, in med tem, kar je sedaj. Z besedami jo je težko izraziti. So stvari, ki jih človek čuti in jih ni mogoče otipati. Preganjali so nas na vsakem koraku. Ce te en dan ni bilo na delo, je že drugi zasedel tvoje mesto in ostal si na cesti. Neprestano te je preganjal strah pred nezaposlenostjo. Gospodarjem ni manjkalo delovne sile in to se je tudi poznalo prj mezdah in pri vsem. Nismo jim pomenili več od vprežne živine. Sedaj ne delamo več zanje, temveč zase in za skupnost. V tem je tista velika razlika med preteklost- jo in sedanjostjo, ki žene človeka v udarništvo. «Naša zadruga je vinogradniška«, pravi druga. «Okoli Slovenske Bistrice so bila poprej posestva samih nemčurjev. Viničarji so jim garali za bore štiri dinarje dnevno, oni pa so veseljačili v Mariboru in Gra-zu. V novi Jugoslaviji so postali lastniki vinogradov, zidanic in hiš, ki jih je nemška gospoda uporabljala le ob trgatvi in so ves preostali del leta zaprte čakale nanjo. Stopili so v zadrugo, da bi šlo laže zaradi orodja in vsega- Dobili so golo zemljišče in prazne hiše. Gospodarji so v svesti si tega, kar se bo zgodilo, razprodali ali pa na drug način uničili vse. V začetku je imela zadruga 150 ha zemlje, zdaj jih ima 213. Vsak zadružnik ima hišo in 1 ha ohišnice. Na njej redi eno do dve kravi, do tri svinje, kokoši in drugo perutnino. To je izključno njegova last. Za- druga sama ima pa devet konj 50 glav živine in šestnajst plemenskih svinj. Delo zadružnikov je določeno po normi. Za poročeno ženo z družino (z dvema ali tremi otroki) predpisuje norma sto do sto petdeset delovnih dnj letno. Ona jih je napravila dve sto petnajst. O zadružnem življenju je spisala igrico: «Zgledi vlečejo«. Šestkrat so jo že predvajali in na najrazličnejših odrih. Talke žene kot sta Rezika Lah in Angelca Zafošnik Poraja nova jugoslovanska socialistična stvarnost. Srednji »en v ZDA NEW YORK, 15. — Na podlagi zakona, ki je bil izdan še pred ameriško revolucijo, je bila neka 231etna žena aretirana zaradi čarovništva. «Carovnico», ki je č>* tala usodo na dlani, so obtožili njeni klienti, češ da jih je pogledala «s hudim očesom«, ker ji niso hoteli dati 10 dolarjev. Zakon o čarovništvu določa globo do 100 dolarjev in zaporno kazen do 1 leta ječe. In to v letu 1950. o njihovem trpljenju in borbi i SDoraz ŽENEVA, 16. — Po štirinajstdnevni konferenci, katere se je udeležilo 34 držav, so dosegli V Ženevi mednarodni sporazum, po katerem naj se pospešuje svetovna svobodna trgovina predmetov, ki so v zvezi z vzgojo, kulturo in umetnostjo. Sporazum konference bodo predložili plenarnemu zasedanju UNESCO, ki bo v maju. Sporazum predvideva ukinitev carin na knjige, časopise in revije in predlaga podoben ukrep tudi za vse predmete umetnosti kot slike, risbe, kipe in muzejski material. Goriška, delegatka je v pozdravu II. kongresa rekla med drugim: »V začetku, ko italijanske to-varišice UDI-ja še niso pre; slevili informbiroievski voditelji, smo se borile skupaj z njimi in si medsebojno pomagale. Ko pa je prišla na dan zloglasna in obrekovalna resolucija, nas ta ni moola odvrniti od naše poti; od poti, ki so jo> nam začrtali naši padli možje in sinovi; od poti, ob kateri stoje vse naše žrtve iz narodnoosvobodilne borbe in nam kot mogočni svetilniki kažejo pot v lepšo in srečnejšo socialistično bodočnost. Posebno v zadnjem času se je sovražnik zagnal z vso silo proti našim šolam na Goriškem, kjer nam pod eno ali drugo pretvezo ugrablja naše otroke. V Benečiji in v Kanalski dolini pa tisoči naših otrok v popolnoma slovenskih občinah že nad SO let zaman čakajo na slovenske šole. Nič bolje ni na prosvetnem polju in v vsej Gorici nimamo ene dvorane, kjer bi lahko nasta-pili, dg o Slovenski Benečiji, kjer razsajajo trikolorostične strahovalne tolpe, sploh ne govorimo » —O— Koroška delegatka, je na II. kongresu tako-le orisala trplje. nje in borbo koroških žena: «Na lanski pariški konferenci so nas zabarantali, da nismo bili priključeni k matičnemu narodu, zato se moramo boriti še naprej, do končne zmage in rešitve. Izpostavljeni smo še nadaljnjemu ponemčevanju, ki pritiska z vso silo, posebno na našo šolsko mladino. Avstrijska oblast hoče v bodoče ukiniti že itak nad vse skromen in pomanjkljiv pouk slovenščine. Odvzeti nam hočejo naše najbolj osnovne pravice. Ne dovolijo niti tega, kar je osnov na pravica slehernega naroda, tudi najmanjšega, da bi se posluževali svojega lastnega materinega jezika Načrtno zapostavljajo našega delovnega človeka To dobiva posebni izraz sedaj, ko v Avstriji gospodarska kriza narašča z vsakim dnem. Nezaposlenost je vedno večja in s tem je najhuje prizadet haš živelj. Poleg tega fašizem dviga zopet glave oholo in javno. Ima legalno možnost pod krinko VDU. Z vednostjo avstrijskih oblasti kot zasedbenih sil nam koroškim Slovencem že javno grozijo, da mora v nekaj letih izginiti slovenska beseda. Pod pretvezo krščanstva skušajo onemogočiti napredno in složno delovanje koroških Slovencev in to s pomočjo škofijskega ordinariata, ki mu je podvržena skoro vsa slovenska duhovščing s pomočjo domačih odpadnikov. V nas, koroške Slovence, se zaletava domača in tuja reakcija, ki ji kljubujemo z vsemi silami, da si ohranimo obstoj na svoji zem. lji.y> obiskujejo podeže Povest iz časa, ko je slovensko ljudstvo trpelo, se borilo in čakalo svobode MLINAR JANEZ :i «Mlinar Janez' je naročil, naj pride Janko čimnrei v mlin« je sporočila učiteljica begunka Jankovič ženi Olgi, ki je ravnokar stopila k oknu. «Prav-kar se vračam od tam s polno vrečico.« »Janko je nekam1 odšel, saj veste, da ima svoje posle. Moral bi biti že doma. zelo sem nemirna. Ko se bo vrnil, pojde takoj v mlin, saj nimam nič več moke.« Zaskrbljeno je Olga pogledala na glavno cesto in še na stransko stezo. Učiteljica begunka je stopila prav tik okna in zašepetala: »Mlinar je že rekaj, da ne bo lačna ne vaša družina ne jaz, dokler bo delal njegov mlin.« «Tako je rekel mlinar?« «Naj mu bo tisočkrat povrnjeno, on razume našo revščino.« Olga ie obmolknila in še enkrat pogledala na cesto. «Kako dolgo ga ni« — je vzdihnila. »Moram v kuhinjo, delo me čaka«. Pa to ni bil pravi vzrok. Vedela je, da ima Janko zvezo s partizani, med katerimi je tudi njun najstarejši. Vedela pa je tudi, da je opazovan. Ko je bil z doma, je vselej trepetala v strahu zanj. «Kako. tako postajam na poti?« se je vprašala učiteljica begunka in šla izpod okna. »Se zaveš se ne. pa si že v rokah hlapcev nemškega okupatorja. Skoro iz vsake hiše so že koga odgnali. Ni jim mar, kaj bo z otroki tam, kjer so odgnali starše. Pri sosedovih je doma sama stara mati z vnučkom. V bližnji vasi so postrelili več moških in, kjer je gospodar v hribih, so požgali hišo. Družina je ostala brez doma, brez obleke in živeža. Ljudstvo trpi in čaka svobode. Ni pametno, da jim prihajam pred oči. Napotila se je proti Novemu mestu, da bi med znance razdelila nekaj moke- Bili so ravno predbožični dnevi in bela moka v hiši begunskih družin — je bila redkost. Hitela je, da bi se še pred večerom vrnila. Le ma lo se je pomudila v mestu in zunaj se je že stemnilo: »Predolgo sem ostala« — si je očitala. Oblaki ne obljubljajo snega, verjetno bo še naprej megleno in deževno vreme.« Tesneje si je zavezala volneno ruto pod brado, vtaknila roke v žepe ponošenega plašča in hitela iz mesta. Zamišljena v vse, kar je od znancev izvedela, ni slišala trdih korakov stare ženice, ki ji je prihajala nasproti. «Dober večer! Čudna zima, kaj ne?« je v eni sapi rekla žena in stopila prav blizu učiteljice, kakor bi ji hotela nekaj važnega povedati. »Res je čudna zima letos. Namesto kupov snega, dežuje dan za dnem. Zdravju zelo škodljivo vreme« — ji je odgovorila učiteljica. «AH ne veste, kaj se je zgo-dilo v naši vesi?« —..je komaj slišno vprašala ženska. Enega učitelja iz Štajerske so domobranci odgnali, malo za tem, ko je prišel iz mlina. Pravijo, da je tudi Janez v nevarnosti. Jejmene, jejmene, kako hudo je dandanes na svetu« je stokala In odšla. Učitelja Janka, očeta treh otrok, tisti večer ni bilo domov, čeprav so mu rekli, da se bo takoj vrnil. Oblekel se je pražnje — menda je slutil, da ga nikoli več ne bo nazaj. Okupatorjevi hlapci so mu celo rekli, da gre le na kratko zaslišanje. Jankova družina ni legla k počitku tisto noč. Sin Boris, študent, je nemirno listal po knjigi. Cital bi rad, a kaj, ko ni vedel, o čem čita. Podprl si je glavo pogledal k štedilniku, kjer je na nizkem stolu sedela mati z malo Cvetko v naročju. Solza za solzo ji je močila krilo. Naslonila je glavo na rami-co speče hčerke, da bi pred fantom zakrila žalost, ki se je v njej razrasla iz težke slutnje. Borisu pa je vsak korak s ceste vzbudil upanje, da se vrača oče. Čakal je, da prime za kljuko, da odpre vrata in stopi k njim v kuhinjo. Kako rad bi pogledal skozi zastrto okno, a tudi to bi bilo nevarno in sumljiva »Boris, Boris,« ga je zaklicala mati, «kdaj bo dan?« Tedaj je opazil, da je mati jokala. Stopil je k njej, jo objel in tolažil: «Mama, ne jokaj, proti tretji uri gre, skoro bo dan in očka bo prišel- Kuj misliš, da je sam — prav gotovo mora čakati na zasliševanje, ker so še drugi pred njim«. Boris ni verjel svojim besedam, saj je vedel, da se le malokdo vrne, kogar domobranci povabijo na zaslišanje. Sede! je na stol, objel mater in sestrico, kakor bi jih hotel prositi odpuščanja, da jima je tako grdo lagal. Ko se je zdanilo in so odkri- Velik uspeh vietnamske mladine Po poročilu vietnamskega radia je v štirih letih od uposta-vitve demokratične republike Vietnama dosegla Zveza ljud-skodemokratične mladine Vietnama velikanske uspehe v obnovi države in podpiranju fron te. Člani zveze so v tem času med drugim zgradili in popravili 10 000 km cest, izkopali 30.000 km rovov okrog vietnamskih uasi in obdelali 12,000 arpanov opuščene zemlje (ar-pan meri 0,34 ha). Vrh tega so mladinci odprli v zaledju 500 sanitetnih postaj, vodili številne tečaje za odpravo nepismenosti ter dali na deset tisoče bor cev za narodnoosvobodilno armado Vietnama. 11 okna, niso videli nikogar ne na poti ne na stezi. Jankova žena nt izgubila poguma. »Na vsak način moram dobiti za njim sled. Izvedeti hočem, če je Janko še živ. ali če so tudi ž njim že opravili. — Povsod pojdem, pred vse novo. meške zapore, pred nemške in domobranske komandante« — je govorila sinu. Svoj sklep je tudi izvršila. Ves dan je hodila, iskala in izpraševala. Domov ni prinesla ne slabe, ne dobre novice. «Lažejo, vsi so mi lagali« je Olga venomer ponavljala. Otroka pa je tolažila z upa polnimi besedami, katerim, kakor ponoči Boris svojim, ni verjela. «Nemščine ne znam, z nemškim komandantom se nisem mogla razumeti. Jutri pojdem spet do njega z očetovim prijateljem, profesorjem Ivanom, ki dobro govori nemški.« Se isti večer sta se s profesorjem dogovorila. Naslednji dan sta res odšla pred nemškega komandanta, ki je trdil, da o zadevi nič ne ve. Ker se Olgo ni dala odpraviti, je pozval domobranskega komandan ta, češ naj on odpravi ženo. Brez ovinkov z naslado je odkril Jankovi ženi resnico,. »Likvidirali smo ga. Ne govorite o tem drugod, drugače pojdete za njim, saj nosite tudi vi isto krivdo« — je rekel čisto hladnokrvno. Zasukal se je na peti, udaril z elegantno paličico po svetlih škorjih in se umaknil, kakor bi napravil najlepše, naj bolj hvale vredno delo. Olgi se je v prvem hipu zme. glilo pred očmi, Ivan jo je podprl, da ni padla na tla. Ko je slabost prešla, je zahtevala, naj povedo, kje so Janka zakopali. Tedaj se je domobranski komandant zopet prikazal in ji zabičal, da ne sme izpraševati po grobu, ker drugače pojde za možem. Na Ivanov nasvet se je Olga odpravila domov. Obrnila se je proti brezsrčne- mu komandantu, dvignila roko in dala duška svoji strašni boli: «Verujem, da ni daleč dan, ko boste plačani za vsa grozodejstva« — je z močnim glasom rekla, tresoč se po vsem telesu. Komandant se ni zganil z mesta, nepremično je strmel za odhajajočima. V njem se ni zbudilo usmiljenje, v svojem srcu je gotovo koval nov zločin. Ob poti, po kateri sta se Olga in profesor vračala domov, se vije gozdiček. Težka slutnja je naenkrat vstala v rofesorje-vih mislih: «Morda so Janka končali kje v gozdičku? Kaj ko bi malo pogledali? Olgi je svetoval,- naj gre po poti domov, bodril jo je, naj bo pogumna. Olga ga ni razumela, komaj da ga je slišala, tudi opazila ni, da ga ni bilo več ob njej. Mučila jo je le ena strahotna misel: «Kaj naj rečem otrokoma, kako naj jima povem resnico«? Ivan se ni motil! Saj ni mislil dolgo tavati po gozdu že zaradi mokrih tal, vodnih kapljic, ki so kapljale z drevesnih vej in pred vsem, ker je bilo sumljivo. Vsak hip bi lahko prifrčala krogla v njega. Ni bil boječ, ker če bi to bil, ne bi sploh stopil v gozdiček in bi bil že doma. Uboga Cvetka in Boris sedaj že vesta, da očeta ne bo več k njima. Toda glej! Profesor je osupel obstal. «Mar niso na drevesnem deblu pred njim prilepljeni človeški možgani in drobci kosti? In pod drevesom', fia tleh? Možgani človeški in koščice razbite lobanje. »Umaknil se je v grozi na cesto in podvojil korak, da bi bil čimprej pri znancih. Nobenega dvoma ni bilo več v njbm: «Janka so končali tu, prav tu so ga zverinsko umorili.« Po profesorjevi izpovedi sta naslednji dan dva moža natanč. neje preiskala gozd. «Eh, tu je nekaj sumljivega. Kaj pomeni ta kup vej, pa sto- pinje so še vidne. Odstraniva veje«. Pod vejami je bilo Jankovo truplo z razbito lobanjo in strašno zmaličenim licem. «Zena in otroci ga ne smejo videti. Naj jim ostane v spominu slika živega moža in očeta« je hitro rekel najstarejši. Popoldan je bil pogreb kljub prepovedi domobrancev. Učiteljica begunka je vodila Jankov razred. Vsak otrok je nosil v roki zelen venček. Ustavil jih je domobranec in osorno vprašal- «Kam pa greste«! »Kaj bo. ste spraševali, saj dobro veste« — ga je zavrnila učiteljica. Mala Cvetka je vrgla v grob šop zelenja, Jankovi učenci zelene vejičke. Ko so se svojci s pogrebci vračali proti domu, se jim je po naključju ali namenoma pripeljal nasproti domobranski ko mandant. «Nepremično glejva mu v oči« — je nagloma rekel Boris učiteljici. Krvnik ni mogel prenesti očitajočih pogledov in je klonil z glavo. Prazno in žalostno je bilo v Jankovem domu. Nič več veselja, nič več smeha. Cvetka je nosila svežega cvetja na očetov grob, Olga je obdelovala njivico, sejala, sadila in žela pičel pridelek ter čakala sinovih vesti s hribov. Pred zlomom naclfašistične vojske je tudi Boris odšel za bratom z željo, da k zmagi nekaj prispeva. Besede, ki jih je Olga preteče Izrekla domobranskemu komandantu, so se tudt uresničile. Zažarelo je sonce svobode in vrnila sta se oba Jankova fanta in z njim radost in sreča matere Olge. Odtedaj bo kmalu pet let. Olga in sinovi pomagajo pri izgradnji domovine, Cvetka, ki se očeta večkrat spomni, posluša mater, ki ji pravi, da je očka in toliko drugih ljudi trpelo in umr. lo, da bo enkrat vsem lepše in bolje na svetu. SLAVA Na spodbudo Izvršilnega odbora OP so — p0 zgledu številnih delovnih kolektivov naše domovine — tudi umetniki, kulturni in znanstveni delavci sprejeli v čast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ posebne obveznosti. Obvezali so se. da bodo obiskali tudi najbolj oddaljene kotičke Slove-niie ter jim nudili umetniški užitek, pouk in razvedrilo. Na ta način so dali predvolivni kampanji deloven značaj. V slovenske vasi, še posebej pa v partizanske kraje, odhajajo gostovat skupine igralcev, glasbenikov, književnikov in likovnih umetnikov. Zadnji prirejajo razstavo moderne karikature. V kratkem bodo začeli svoja gostovanja na deželj tiudi naši znanstveniki, ki bodo priredili tehtna znanstena predavanja o važnih političnih in gospodarskih problemih, spregovorili pa bodo tudi o velikih naravnih bogastvih naje države. Včeraj in danes bodo umetniške skupine, ki jih sestavljajo pevci, recitatorji, igralci, harmonikarji, pianisti in drugi iz Opere, Glasbene akademije, Mestnega gledališča in SKUD «Kajuh» s Franetom Milčin-skim-Ježkom obiskali nadaljnje kraje v Savinjski dolini, okolico Idrije, Stari h? Ložu. Babr.o polje, Ilirsko J strico, Suho Krajino, oko* Litije, Belo Krajino, Kobarid, Novo mesto, Cen Gorico, Žiri, Kamnik, K« in Tolmin, .. Umetniki so bili d*® j partizanskih krajih kotwf" v Gornji Tribuši na*®1 sprejeti in ljudem je raa* ker je gostovanje preiti® nilo. Zato so nekateri 8» ki sklenili, da bodo del (f. ga letnega dopusta P°ra Alt* jostovanje na deželi. Spalnice, kuhi®!1 ter drugo pohištv( domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št CENE UGODtt izdeluje ženske obleke, ter otroške oblekice po , cenab. Naslov na upravi Ul. sv. Frančiška 20-1- 10 TRGOVINA Oglejte si zalogo Ulica Vasari 10 Dr. R. IFNCtOl ZOBOZDIt l VSI K izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavcU**1 in plastiki. - Največja garancija. . Sprejema od 10 do 12 in od 15 do (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 • Vogal Ul. Cardoco' Ud • VI. Ldojcn W 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii 'Thekino-tja ELETTRAUTO DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH N MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM d TVRDKA P. WI»9IE0 TRST Ul, F . Se vero iiim m iiiiiiiiiiiiiiiiiii m m mili milili m ny n ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................... gori so že začeli s setvijo Ugodne vremenske razmere so omogočile, da so v Vojvodini, Makedoniji in Cm i gori že začeli s spomladansko setvijo. Tako so v Bački in Sremu že začela s pomladansko setvijo državna kmetijska posestva in kmečke delovne zadruge. Na državnem kmetijskem posestvu «Podonavj-?» v Celarevu so končali s setvi,o j arih žit, čez nekoliko dni pa bodo končali tudi s setvijo ječmena. Čeprav bi morali s spomladansko setvijo v skopski oblasti začeti šele sredi marca, so kmečke delovne zadruge «Alija Aodovič* v Sindjeliiu in « Slogan » v Stofkovcu posejale prvo seme že pred dnevi, čim je nastopilo lepo vreme SPISAL Bila je visoka In široka kakor šotori, katere so postavljali Izraelci v puščavi. Bila je tu še majhna soba s tremi okni, pri katerih se je kazala streha nunskega samostana. V tej sobici je tičalo ležišče, nad njim na zidu pa je bil načrtan križ, kar je spominjalo, da se je moralo tu zgoditi nekaj izrednega. Mihol je snel klobuk z gla- ve ter izpregovortl: »Bog bodi milostljiv vsem dušam v vicah in, če je njegova sveta volja, tudi vsem dušam v peklu! — Na tem mestu, otročaj, so umorili blaženega škofa Konrada, ko je spal in nič hudega pričakoval. Zadavila sta ga hlapca in mu pobrala pet tisoč srebrnih kron; taki visoki gospodje namreč niso nikoli brez denarja. Ali zasačila ju je pravica in v bližini cerkve pri Fari so jima vzeli glavi. Prej pa so jima odsekali še obe roki, da je bilo prav smešno gledati, kako sta kratke štor Žiče, katere jima je pustila sekira, vzdigovala, da bi si brisala obraz. Da, da, človeku je od hudiča vroče, če se mu primeri kaj takega v življenju!« Iz govorice ječarjeve se še spominjam na tole: »Ali v tej sobi bi jaz ne hotel spati, za vse gradove ne, kar jih ima fraysinški škof, in tudi ne, če bi mi dali s sabo sodček blagoslovljene vode, da bi škropil ž njo celo noč. Tukaj strašita morilca in, kadar tuli vihar okrog kastela, tulita onadva iz te sobane. Ni majhen greh, ubiti škofa naše svete katoliške Cerkve!« Tako mi Je razkazoval tisti dan Mihol Schwaiffstrigkh najpoglavitnejše skrivnosti loškega grada. Pozneje sem izvedel, da je rad razkazoval ljudem te skrivnosti in da ga je posebno veselilo, če so obiskovalci trepetali od strahu in groze, ko jih je vodil po podzemeljskih Ječah In po stanici, v kateri Je umrl izveličani škof Conradus. Tudi jaz sem se tisti dan privlekel pol živ, pol mrtev do kovačnice mojstra Langerholza in želel bi vsakemu, da bi nikdar ne imel opraviti s hišo pokore, kakor je grad v Škofji Loki! Ta želja se ni izpolnila, vsaj kar se tiče moje neznatne in po Bogu komaj opažene osebice. Imel sem še grenka pota na loški kastel in tresel sem se za življenje, katero mi je bilo, kar mi pričaj sveta božja Porodnica, dosti dražje od mojega lastnega življenja. Za to živ. ljenje sem se plazil po kolenih pred mogočneži. Ce Je bilo rešeno, ni bila moja zasluga — bila je predvsem zasluga Jezusa Kristusa, ki ne privoli, da bi se nedolžni in pravični po- teptali. Zategadelj je omečil in zrahljal srce visokorojenemu, najsvetlejšemu in premogočne-mu gospodu Janezu Frančišku, ki Je še danes sončno obsijani vladar škofije v Fraysingenu in vsega njenega imetka! Ce mi Bog podaljša življenje ter zadrži mizarja, ki dan za dnevom zabija v mojih prestreljenih prsih žeblje v mrtvaško mojo rakev, da vsaj še nekaj mesecev ne dokonča svojega dela, bom vse prav natanko zapisal in tistim, ki pridejo za mano, popisal, da Izprevidijo, da je prvo, zaupati v Boga, drugo pa, krotiti samega sebe. Pišem namreč težko, okorno in počasi, kakor se orje zemlja, če se lemež noče zarezati v ilnato plast. Na svet sem prišel v časih, ko v naši dolini od Zl-rov do Sefertna nikdo ni čltal knjige, še manj pa pisal s peresom. Izvzeti so gospodi župniki in kaplani ter redki dijaki, ki obiskujejo šolo ljubljanskih jezuitov. In v Zireh — da se resnici ne dela krivica — je umel pisati Jeromen Oblak, ki je vsako leto pretovoril toliko platna na Beneško ali pa še celo na nemško Bavarsko, a to samo številke; pa tudi to mu je služilo v najboljšo korist in prinašalo mu je veliko dobička pri njegovih razsežnih kupčijah. Jaz pa sem se v dneh, ko je vzdigovala roka težko kladivo nad naklom, priučil tudi peresu. Takrat je živel v Loki nekak znanec mojega očeta, o ka-terem se ni vedelo, koliko let že ima in od kod je prišel. Strojil je kože pri Lorencu Fegušu, usnjarju v Loki, pri katerem Je živel. Bil je priden delavec. Vsako nedeljo in vsak praznik pa Je Izginil iz mesta ln ljudstvo Je pripovedovalo, da lazi okrog po pogorju in da ima ondi znanje z najstarejšimi ljudmi. Bil Je na sumu, da ni pri pravi pameti in da vselej takrat pobegne iz mesta, kkdar se mu prične mešati v glavi. Imenovali so ga tistrojar-jevega Valentina«. Kor Je bil zmeden, se nikdo, niti glavar niti župnik pri Fari, gospod Andrej, ki se piše za Hudačuta in je bil nekdaj naš poljanski župnik, ni brigal zanj, dasi se je vedelo, da ne zahaja v cerkev in da ne opravlja velikonočne spovedi. Sicer pa gospod grajski glavar, ki so ga imenovali Frančiška Matijo Lamp-frizhaimba, v verskih rečeh ni kazal posebne gorečnosti, kakor jo je kazal svoj čas gospod Tomaž Chroen, škof ljubljanski in deležnik vse slave, kar si je more pridobiti človek na svetu! V zimah je strojarjev Valentin poučeval tudi otroke, da bi se navadili brati in pisati. Delavske ob feb* izdelujem po zmernih Naslov na UP ■ s”,f> I »e'lce «v Mizarji podjetniki I kmetovalci! S-g ji šče, furnir, Parkele 1 nudi najugodneje Nadaljevanje sled. UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, St. 6. III. nad. - Telefon Stev. »3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 in od 15-18 .Te). 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, ftnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 itr. Za FLRJ: Za vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1*11., Tel. 11-32-Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. 1(181 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno , Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega t15 ^ Ljubljana, TjrrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603.7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ’