Zastavica v podobah
Fr. Rojec
I^ešitev in imena rešilcev pniobčimo v pcihodnji štetfilki.
Slava ppešernal                           ki jo je sestavil ob odkritju  Prešernovega
spomenika v Ljubljani urednik našega lista.
Ko  smo  1. 1900.   praznovali Slovenci     V tej knjižici je priobčen pesnikov životo-
stoletnico  rojstva  največjega  slovenskega     pis.   Opisana pa je tudi v tesnem  okviru
pesnika Franceta P rešerna, je priobčil     vsa   doba,   ki   je v  nji   deloval   in   živel
tudi »Zvonček" v svoji 12. številki  njegov     Prešeren.   Očrtano   pa   je  tudi   delovanje
životopis, na kar opozarjamo ,,Zvončkove"     vseh onih mož, ki so živeli v tesnejši zvezi
bralce in bralke. — Dne 10. tega raeseca     s Prešernom ali ki so kakorkoli pomembno
odkrijejo v Ljubljani, v središču slovenske     združeni   z   zgodovino    tedanjih   dni.   Ti
zemlje,   Prešernov   spomenik.   Da  izkaže     kratki podatki naj služijo lepemu namenu :
pesniku-velikanu tudi naš list dostojno čast,     bude   naj   ponos,   širijo   obzorje,
zato priobčujemo danes več podob, ki naj     ustvarjajo     podlago     nadaljnemu
bude v srcih  naših  čitateljev  in  čitateljic     pro učavanj u slo venske  književne
spoštovanje do Prešerna. Opozarjamo svoje     zgodovine. — Tudi  slovenska   mladina
naročnike na knjižico  ,,Slava  Prešernu!",     se sedaj pridružuje neštevilnim   čestilcem
~^t   215   K-
Prešernovim in iz navdušenja njenih src Lucanus, da po izkušnjah zrakoplovcev prihaja mogočen klic: ,,Prvaku naših le redkokdaj prilete ptiči v visočino nad pevcev — slava!"                                        4000 m. Orel se dvigne do visočine 3000 m,
škrjanec  do   1900 m in vrana  do   1400 m. Nekateri  znanstveniki  trdijo,   da   se  spne Cesafjeva petinsedemdesetletnica.             kondor do višine 7000 m.
Dne  18. preteklega meseca je  učakal
naš cesar Franc Jožef I. petinsedemdeset-                              ° dopisnicah.
letnico svojega rojstva. To je visoka starost            _        ,    .   .            .   , , ,.       _
- to so dol|a leta skrbi in dela. V spo- 4 P,rov° dopismco so tzdelali na Dunaju min na ta dan izda ,,Društvo za zgradbo 'eta '869. Tri mesece potem so prodali Učiteljskega konvikta v Ljubljani« knjižico že tn milnone dopisnic. Dne 1. julija 1870. ,Pri našem cesarju," kjer je povedano, s° Jlh začeI! prodajati na Pruskem. _Prvi kako preživi naš cesar dan in leto.                 dan soprodah v Berhnu 45.468 dopismc.
Leta 1872. so uvedle   dopisnice vv poštni promet Angleška, Belgija, Danska, Svedija,
HitPost dela.                              Norveška, Rusija \n Francoska.   Leto poz-
neje so jih začeli  rabiti v Ameriki, Srbiji,
V tvornici za črevlje v Masachutesu v Rumuniji in Španiji. V Ameriki so prodali Ameriki so napravili par ženskih črevljev prvo leto 60 milijonov dopisnic. Prve raz-z dvanajstimi zaponkami v 24 minutah. giednice so izdali v Padovi v Italiji. Takoj Kožo za te črevlje je v imenovanem času potem so jih uvedli na Nemškem, kjer so imelo v rokah 57 delavcev, a obdelovalo jjh prodali na leto 1000 railijonov. jo je 42 različnih strojev.
Zapiranje oči.
fako vlsoko letajo ptiči?                          ,,-•,•       u- t       ,      ,   M , •    .
Ucenjaki so bistre glave!   Neki  ucen
Prirodoslovec Gatke je mnenja, da mož je n. pr. izračunal, da vsak človek na se dvigne mnogo ptic v visočino 3000 do leto štirimilijonkrat zameži in pogleda. 5000 m.   Temu nasproti trdi prirodoslovec     Kdor ne verjame, naj poizkusi in — šteje !