2401 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 DEMOGRAFSKO EKONOMSKI ASPEKTI STRUKTURE MARIBORSKEGA MESTNEGA PREBIVALSTVA MARJAN MATJAŠIČ Temeljni namen v marcu 1948 opravlje- nega ljudskega štetja je bil posneti demograf- sko sliko spolne strukture jugoslovanskega prebivalstva ter s primerjanjem z rezultati štetja iz leta 1931, kar se da natančno ugo- toviti premike v smeri še izrazitejšega ne- ravnotežja med sploma kot posledice ogromnih žrtev med zadnjo vojno, predvsem med moškim delom prebivalstva. Jasno je med drugim pokazal gibanje so- cialno ekonomskih procesov v časovnem ob- dobju od zadnjega popisa v letu 1931, zelo vidne pa so že zaznavne konture globalnih socialnih sprememb kot posledice zmagovite socialistične revolucije. Vidni so že prvi zimanji znaki ekonomskih sprememb v smeri industrializacije države v praznenju močno prenaseljenega podeželja v izrazito močnih migracijskih tokovih v smeri mestnih industrijskih središč, ki zaje- majo sicer predvsem mlajše generacije obeh splov, moške nekoliko bolj kot ženske. Vse to se odrazi v številčni krepitvi sloja delavcev, predvsem industrijsko manualnüi in v absolutnem in relativnem merilu, krep- kem naraščanju socialnega sloja uslužbencev ter nameščencev kot posledice administrativ- nega ter centralističnega načina upravljanja z ekonomskimi ter političnimi tokovi v tem obdobju takoj po vojni. popis je poskušal zabeležiti osnovne kul- turne znake prebivalstva, stopnjo pismenosti ter šolske izobrazbe, kar pa mu je spričo precej ohlapne in ne dovolj natančno opre- deljene metodologije le delno uspelo, kar velja predvsem za ugotavljanje stopnje izo- brazbe, ki je nedvoumno pokazalo preopti- mistično podobo. Zvezni statistični zavod je s popisom zbrane podatke uredil ter obdelal na podlagi ob po- pisu veljavne upravno-politične razdelitve za področje vsake republike posebej. Še po- sebna pozornost pa je pri obdelavi, razčlenje- vanju in kombiniranju rezultatov veljala za 87 po tedanjih merilih določenih urbanih središč Jugoslavije. Izmed slovenskih mest so v popisnih knji- gah ločeno od ostalega teritorija dn v različ- nih medsebojnih kombinacijah posebej ob- delani popisni podatki za mestna področja Celja, Ljubljane in Maribora. Na tedanjem mestnem področju Maribora' je prebivalo 65.009 ljudi oziroma 4,67 "lo od celotnega prebivalstva Ljudske republike Slo- venije. Razčlenitev kontigenta mariborskega prebivalstva po spolu nam jasno pokaže mo- teno strukturno razmerje med spoloma z močnim že čez polovico obsegaj očim deležem žensk (53,56 «/o). Torej na 100 žensk je priha- jalo 85 moških. Brez dvoma je neravnotežje v sliki spolne strukture prebivalstva, posneto s popisom leta 1948, že nekoliko ugodnejše kot je bilo takoj ob koncu vojne, predvsem spričo pre- cej močnih letnih migracijskih kvot v letih 1945, 1946 in 1947. Res je, da je ekonomska migracija v me- stu Maribor takoj po koncu vojne znatnejša kot pred tem, vendar je mogoče migracijske kvote zaznati že na začetku 40 let, ki jih je okupacija dejansko še nekoliko okrepila, kar je bilo v zvezi oziroma povezavi s pričetkom uresničevanja nekaterih okupatorjevih gospo- darskih načrtov (obdobje 1941—1945 5.070 lju- di). »Popis stanovništva 1961, knjiga XII, Beograd 1966.« Domnevamo lahko, da je število med vojno priseljenega prebivalstva še znatno večjo, predvsem, ker gre tudi za naselitev ljudi iz nemškega upravnega apa- rata. Na drugi strani velja upoštevati, da je popis iz leta 1961 zabeležil šele stanje oziro- ma komaj stanje, ki je že dvajset let odmalk- njeno od pričetka vojne. Toda kljub okrepljenim migracijskim toko- vem v Maribor pa cel čas vojne beležimo dejansko relativno ter absolutno manjšanje števila mestnega prebivalstva, torej izrazito migracijsko pasivo kot posledico okupator- jevih represivnih ukrepov, streljanja, pokli- cev v vojsko ter na delovno obveznost, odho- di v partizane ... Ce primerjamo razmerja med deleži mo- škega^ in ženskega prebivalstva za Maribor s slovenskim povprečjem kot tudi z vrednostmi za mesti Celje in Ljubljano, je stanje struk- ture v Mariboru res nekoliko neugodnejše — slabše od slovenskega povprečja, neznatno boljše kot v Celju, medtem ko Ljubljana med vsemi tremi slovenskimi mesti dejansko iz- kazuje najšibkejšo kvoto moškega prebival- stva v svoji demografski strukturi (87 :85 : : 84 : 81). Brez dvoma je resnica, da vse generacije prebivalstva, tudi med zadnjo vojno je bilo tako, niso žrtvovale enakih deležev kot tudi, da razlike obstoje že med posameznimi sta- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 241 i rastnimi skupinami znotraj generacij ter med spoloma, pri čemer je bilo predvsem priza- deto moško prebivalstvo. Uradni komentar zveznega statističnega zavoda ob popisu 1948 ugotavlja za celotno področje Jugoslavije, da je med prebival- stvom države pretrpela najznatnejše žrtve generacija med 20 in 39 letom, kjer beležimo abnormno velike deleže vdov in najšibkejše kvote moških v demografski strukturi. Sta- tistični zavod še nadalje pravi, da je v ok- viru te generacije vendarle mogoče zaznati najštevilnejše žrtve med 23 in 34 letom. Na- dalje ugotavlja komentar, da je znotraj ge- neracije, ki je ob popisu bila stara med 20 in 39 letom največje breme vojne nosia sta- rostna skupina med 25 in 29 letom, torej ljudje, ki so ob pričetku vojne bili stari med 18' in 22 letom, ob njenem koncu pa med 22 in 26 letom. Tudi starostna skupina 30 do 34 let beleži veliko število padlih, a znatno manj kot predhodna starostna skupina, med- tem ko je starostna grupa 35—39 znotraj opa- zovane generacije 20—39 pretrpela »najmanj žrtev« (knjiga popisa po zakonskem stanju). jKot dovolj reprezentativna metoda za ugo- tavljanje deležev žrtev velja izračun števila vdov na 100 poročenih žensk. Da bi z njo dobljeni rezultati izražali kar se da najvišjo stopnjo verodostojne natančnosti, je treba upoštevati, da je stopnja poročenosti med različnimi geografskimi predeli Jugoslavije, v mestu ali na podeželju ter med posamez- nimi socialno poklicnimi skupinami različno visoka. V severnih območjih države nižja kot v južnih. Med kmečkim prebivalstvom višja ter znatnejša že v zgodnjih starostnih sku- pinah, torej med mladino, kot to velja za mestna industrijska središča. pa Maribor je popis odkril, da je med žen- skim prebivalstvom mesta glede vdovstva med vojno najočitnejše prizadeta starostna skupina med 20. in 39. letom. Tukaj prihaja na 100 poročenih žensk 7,4 vdove, kar je sicer manj od povprečja Ljudske republike Slovenije (8,4), vendar pa kar znatno več od izračunanega razmerja za širšo mariborsko podeželje, še posebno če vzamemo v obzir, da je stopnja poročenosti vendarle med kme- ti znatno večja. Podrobnejša analiza po posa- meznih petletjih znotraj starostne skupine 20—39 nam odkrije očitne posebnosti, priču- joče v Mariboru. V najmlajši starostni skupini med 20. in 24. letom, kjer je na splošno delež poročenih najmanjši, beležimo za mesto Maribor na 100 poročenih žensk najvišjo kvoto vdov (3,3), večjo od povprečne vrednosti za Ljud- sko republiko Slovenijo (2,8) kot tudi višjo od Celja in Ljubljane (2,3; 1,7). Tudi v naslednji starostni grupi med 25. in 29. letom je delež vdov na 100 poročenih žensk v Mariboru še vedno nekoliko izrazi- tejši od slovenskega povprečja ter očitno znatnejši od istih deležev za Celje in Ljub- ljano (6,9 : 6,2 : 4,5 : 4,2). V zadnjih dveh petletnih skupinah med 30. in 39. eltom pa so že vrednosti tudi za Ma- ribor manjše od povprečne vrednosti v re- publiki. V starostni skupini 30—34 med tre- mi sovenskimi mesti Maribor ne izkazuje več največjega deleža vdov na 100 poročenih žensk, marveč Celje, medtem ko je to raz- merje za Ljubljano najugodnejše (11,4 : 9,4 : 8). Primerjava podatkov za mesto Maribor s podatki za njegovo širšo okolico nas privede do ugotovitve, da so bile žrtve med mari- borskim mestnim prebivalstvom občutne j še, kot to velja za njegovo širšo okolico. Očitno je, da za celotno državno ozemlje spoznane tendence o relativno največjih izgubah med prebivalstvom prav v starostni skupini med 24. in 29. letom za razmerja v mestu Maribor ne držijo v celoti. Tukaj je opazen jasen po- mik v še nekolko mlajše letnike, kar se lepo vidi ob analizi spolne strukture po pet letih v generaciji 20—39. Najnižji delež moškega prebivalstva 41,23 "/o) v strukturi mariborske- ga prebivalstva izkazuje prav starostni konti- gent med 20. in 24. letom, kar je med starost- nimi pet letji tja do 65 leta dejansko naj- šibkejša kvota v populacijski strukturi. Nadalje nam ugotovitev, da so izgube med mariborskim prebivalstvom prav v starostni skupini 20—29 najtežje in znatnejše kot med generacijo, ki je »nosila« prvo svetovno voj- no, potrdi primerjava s starostno skupino 50—59, seveda ob dolžnem upoštevanju mi- gracijskh kvot po prvi vojni v mestu Mari- bor. Delež moških je v tej generaciji 50 do 59 44,5 "/o, torej višji in ugodnejši kot to velja za moško generacijo med 20. in 29. le- tom. Izračunane relativne kvote moških in žensk v strukturi mariborskega prebivalstva jasno potrjujejo zgoraj zapisano ugotovitev, da je vojna najhuje oklestila prav starostno sku- pino med 20. in 29. letom, vendar skupino med 2. in 24. letom precej huje od naslednje petletne starostne skupine med 25. in 29. le- tom in prav v tem zamiku v mlajše letnike se zrcali v primerjavi z izračunanimi relativni- mi vrednostmi za celotno jugoslovansko državno ozemlje mariborska posebnost. Tako v starostni skupini 20—24 pride na 1000 moških 1426 žensk. V naslednji starost- 242' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ni skupini je spolno razmerje že nekoliko ugodnejše, a še zmeraj abnormalno visoko aOOO : 1337). Ce nadaljujemo z razčlenjevanjem podat- kov še za naslednji dve petletni starostni skupini, torej med 30 in 34 ter 35 in 39, ugo- tovimo, da je tukaj obstoječe spolno raz- merje že precej »uravnoteženo« (1000 :1129 za prvo starostno skupino ter 1000 :1061 za drugo). Najhuje prizadeti letniki moškega prebivalstva iso v Mariboru: letnik 1924 z deležem 39,8 "lo, letnik 1927 z deležem 40,5 «/o, letnik 1923 s 40,8 »/o, letnik 1925 z 41,5 «/o in letnik 1922 z 41,3 »/«... Podatki jasno izpričujejo, da so se ob kon- cu vojne pokazale na moški strani prebival- stva najhujše vdmine prav pri za delo naj- aktivnejši moški generaciji, kar nima samo neposrednih posledic, kot je pomanjkanje mlajše moške delovne sdle, marveč se to odra- ža tudi v nižjih stopnjah fertUnosti pri tistih starostnih skupinah ženskega prebivalstva, ki nosijo že po naravi stvari največje breme reprodukcije, saj postaja možnost poročanja še veliko manjša kot sicer. In na koncu je potrebno opozoriti, da nam razbor popisnih demografskih podatkov jas- no pokaže, da je zadnja vojna pobrala med mariborskim prebivalstvom v relativnem ter absolutnem merilu še veliko več ljudi kot prejšnja. (Stsirostna skupina med 50 in 59 1000 :1249; 20 do 29 1000 :1386). Da bo pošastnost vojne pri goltanju člo- veških življenj kar se da otipljivejša, je po- trebno opozoriti na zakonitost same narave, ki dopusti izoblikovati "tako neuravnoteženo spolno razmerje kot sta ga zadnji vojni" „uresnicUl" že pri 40 let mlajših generacijah, šele pri starostnih skupnah prebivalsva nad 65. letom. | pSTekoliko shematična, a za razumevanje demografskih in socialno ekonomskih proce- sor precej indikativna metoda je razdelitev prebivalstva na tri temeljne starostne sku- pine. Na skupino »otrok in mladine do 14. leta in »starejše od 60 let« na eni strani, ki se v veliki večini po svojem socialno ekonom- skem položaju razvrščajo v skupino vzdrže- vanih ter na »delovni kontigent«, ki nekako zaobjema prebivalstvo med 15. in 59. letom starosti, torej starostno skupino, v kateri je večina aktivnega prebivalstva in ki obenem pomeni potencialni izvir, od koder lahko ob širjenju ekonomske dejavnosti pritekajo nove kvote delovno aktivnega prebivalstva. iPri mestu Maribor nam takšna razdelitev po- kaže, da na starostni skupini »otrok in mla- dine« ter »starejših od 60 let« odpade tre- tjina prebivalstva, preostali dve tretjini pa zajema tako imenovani delovni kontigent (331 : 669), pri čemer je delež starostne grupe nad 60 let v strukturi prebivalstva manjši od ene desetine, v kvoti otrok dn mladine pa je zaobjeta dobra petina mariborskega mestne- ga prebivalstva (96 : 235). Razčlenitev podat- kov iste vrste za mesti Celje in Ljubljano kot tudi za celotno področje Ljudske republike Slovenije ter njihova medsebojna primerjava nam prikažeta temeljno ugotovitev, da izka- zuje Celje dejansko identične kvote kot mesto Maribor za vse tri starostne skupine, pri če- mer so v »delovni kontigent« uvršča dve tret- jini prebivalstva, preostala tretjina pa gre na račun otrok in mladine ter starejših od 60 let. No, pri Ljubljani je razmerje med tremi sta- rostnimi skupinami že temeljito spremenje- no, in sicer v korist še znatnejše zastopanosti delovnega kontigenta, v katerega se tukaj raz- vršča dejansko že sedem desetin ljubljanske- ga mestnega prebivalstva. Dve desetini odpa- deta na skupino otrok in mladine, a desetina na starejše od 60 let (201 :694 :105). Za vsa tri mestna središča velja, da beležijo znat- nejše kvote v kontigentu delovnega prebi- valstva od slovenskega povprečja (607), kar je povsem razumljivo spričo neprenehnih ekonomskih migracijskih procesov v indu- strijska mestna središča. Ob popisu oblikovane in določene popisne socialno ekonomske kategorije nam omogo- čajo proučiti slojevsko strukturiranost pre- bivalstva. Takšna analiza za mesto Maribor nam pokaže, da je sloj delavcev najštevil- nejša socialna skupina in zajema že več kot polovico mariborskega mestnega prebivalstva. Jasno je, da je delavstvo absolutno domi- nantni socialni sloj v mestu tudi že pred vojno. Nedvomno pa se je v obdobju med koncem vojne ter popisom 1948 številčno še nekoliko okrepil z 'deleži iz letnih migra- cijskih kvot kot to velja tudi za sloj uradni- kov in nameščencev, ki ob popisu predstav- lja delež za dobra 2 "/» večji od ene četrtine vsega prebivalstva mesta (534 : 274). Z dohod- kom, prisluženim z delom v neposredni indu- strijski proizvodnji oziroma z opravljanjem opravil v ustanovah družbene nadstavbe ter v državnih organih, se torej preživlja dobrih osem desetin mariborskega mestnega prebi- valstva, pri čemer je med slojema delavcev in nameščencev izoblikovano razmerje, da na dva predstavnika sloja delavcev prihaja po en predstavnik slojev uradnikov in na- meščencev. Tretja najmočnejša socialna sku- pina so upokojenci ter državni podpiranci, vendar predvsem upokojenci, na katere od- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2431 pade dobra desetina mestnega prebivalstva j (115). Torej, kar 92,3 °/o mariborskega mest- ; nega prebivalstva živi s sredstvi, zasluženimi ; z delom s proizvodnimi sredstvi, v lasti, nove < socialistične države ali pa prejema od nje j denarno podporo v obliki pokojnin oziroma < socialnih dotacij, a samo 7,7 "/o ali že manj | od 2/25 prebivalstva se razvršča v skupine i tako imenovanih »razrednih preostankov« | stare družbe, ki si sredstva za življenje prido- bivajo z delom z lastnimi proizvodnimi sred- stvi ter jih popis klasificira v kategorije »trgovci in obrtniki«, svobodni poklici ^ in privatnikov« ter sloj kmetov. V skupini ; »razrednih preostankov« izkazujejo najmoč- nejšo kvoto trgovci in obrtniki s 4,3 "/o. Ce ; jim dodamo še relativni delež sloja »svobod- ' nih poklicev ter privatnikov« (1 "/o) zaobje- ; mata obe socialni skupini le dobro 1/20 mest- nega prebivalstva, preostalih 2,4 «/o pa gre na račun sloja kmetov, ki še posedujejo svoje kmetije na mestnem območju Maribora. Podobna analiza, kot smo jo izvršili na ce- lotni populaciji mestnega prebivalstva nam pokaže pri starostni skupini »otrok in mladine do 14. leta«, da se največji delež otrok in mladine razvršča v sloj delavcev (58,3 "/o), v sloj uslužbencev ter nameščencev (28,56 "/o), medtem ko ostale socialne skupine izka- zujejo sledeče relativne deleže otrok in ; mladine: »trgovci in obrtniki (5,1 "/o), upoko- ¦ jenci (5 "/o) ter »svobodni poklici in privatni- j ki« (0,5 "/o), medtem ko je kmečkih otrok j 2,6 "/o. Primerjava teh podatkov s podatki t slojevske distribuiranosti celotnega mari- borskega prebivalstva nam pokaže, da imajo ' vse socialne skupine, razen upokojencev ter' skupine svobodnih poklicev v starostni sku- , pini otrok in mladine krepkejše oziroma ! ugodnejše deleže kot pa znašajo njihovi \ splošni deleži v slojevski strukturi prebival-1 stva. Predvsem to velja za sloj delavcev, kjer je j relativna zastopanost delavskih otrok in mia- | dine v celotni strukturi populacije do 14. leta že skoraj 60 "/o in je kar za 5 "/o večja od splošnega deleža, ki ga beleži sloj delavcev \ med prebivalstvom mesta (58,3 : 53,4). (De- i lavci, uslužbenci in nameščenci, trgovci in j obrtniki, upokojenci, svobodni poklici in pri- j vatniki, kmetje). (53,4 : 27,4 :4,3 :11,5 :1 : ^ 2,4). Delež otrok in mladine (58,3 : 28,5 :5,1 : j 5 : 0,5 : 2,6). Ekonomski značaj določene družbene sre- ! dine^ lahko posredno ugotavljamo z razčlenje- \ vanjem populacije aktivnega, torej zaposle-| nega prebivalstva po poklicnih skupinah pač | glede na njihovo številčno zastopanost v^ strukturi zaposlenih. Takšna analiza aktivne- • ga mariborskega prebivalstva nas pripelje do ugotovitve, da že več kot šest desetin v struk- turi aktivnega prebivalstva izkazuje socialno poklicna skupina delavcev, na drugem me- stu, to je s številčno mnogo šibkejšim dele- žem, je skupina nameščencev ter uradnikov, i Obe socialno poklicni skupini skupaj pa v i celotni strukturi aktivnega prebivalstva pred- i stavljata že več kot 9/10 vseh zaposlenih v i Mariboru (625 : 296). Med vsemi tremi pri po- i pisu posebej zaobjetimi slovenskimi mesti j izkazuje torej Maribor najkrepkejšo kvoto i delavcev z obenem najšibkejšim deležem i uradnikov ter nameščencev (Celje 565 :304, '\ Ljubljana 429 :458). Tudi kvote socialno po- ¦ klicnih skupin trgovcev in obrtnikov, svobod- ¦ nih poklicev in kmetov izkazujejo za Maribor ; najšibkejše številčne deleže, ki sami skupaj ! predstavljajo manj od ene desetine vseh ak- • tivnih, medtem ko je pri Celju in Ljubljani njiüiov števučni delež še vedno večji od de- setine v strukturi aktivnega prebivalstva (79 :131 :113). Maribor torej beleži od vseh treh sloven- skih mest najvišjo kvoto aktivnih delavcev, obenem z najmanjšimi relativnimi deleži pri uradnüdh in nameščencih ter ostalih nede- lavskih skupinah prebivalstva. Prav prouče- ! vanje zastopanosti deleža nedelavskih poklic- | nih skupin nam prikaže izrazito delavski zna- \ čaj mesta Maribora, pri Mariboru izkazujejo ] nedelavske poklicne kategorije že manjše de- ' leže od 4/10, medtem ko je pri Celju ta de- | lež še nekoliko večji od 4/10, a pri Ljubljani ; se njihova zastopanost med aktivnim prebi- ; valstvom približuje že 6/10 (375 :435 :571). I Strukturi moškega in ženskega aktivnega : prebivalstva glede relativne zastopanosti po- ! sameznih poiklicnih skupin se medsebojno ' bistveno ne razlikujeta in v obeh je mogoče ' jasno zaznati že prej z analizo celotne popu- ' lacije aktivnega prebivastva ugotovljena ! razmerja. Res pa je, da je struktura zapo- ' slenih žensk v primerjavi s populacijo aktiv- ; nega moškega prebivalstva nekoliko manj ' ugodna, pač spričo dejstva, ker žensko pre- ' bivalstvo izkazuje nekoliko številčnejše kvote ' med delavstvom ter šibkejše kvote uslužben- cev in nameščencev od ugotovljenega pov- prečja. Pri moških je razmerje nekoliko ugodnej- ! še in v korist nekoliko manjšega deleža v so- i cialno poklicni skupini delavcev z obenem ne- i koliko ctevunejšo kvoto med uslužbenci in na-, meščenci. Ženske beležijo močnejše kvote vi strukturi aktivnih tudi med kmeti ter v po- ] klicni skupini svobodni poklici in privatniki,, 244: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 medtem ko je žensko aktivno prebivalstvo od vseh poklicnih skupin nasploh najslabše za- stopano med obrtniki in trgovci. iNekoliko manj ugodna poklicna struktura ženskega prebivalstva v primerjavi z moški- mi je splošna tendenca, ugotovljiva tudi v strukturi Celja in Ljubljane. Vendar se zdi, da je disproporc med žensko in moško struk- turo aktivnega prebivalstva v Mariboru ne- koliko manj izrazit kot pri ljubljanskem ak- tivnem prebivalstvu. Kljub ugodnejši poklic- ni strukturi, ki jo izkazuje aktivno ljubljan- sko prebivalstvo, kjer je delež uslužbencev in nameščencev že večji od kvote aktivnih delavcev, pa je zaznati, da je razlika med moško in žensko strukturo nekoliko močneje izražena. Delež delavk je v primerjavi s kvo- to delavcev za + 40 %o izrazitejši, medtem ko je delež uradnic za — 50 %o šibkejši v pri- merjavi z ustreznima moškima deležema. Pri mariborskem prebivalstvu je ta disproporc nekoliko manj izrazit (+ 23 %o za delavke; — 33 %o za uslužbenke in nameščenke v pri- merjavi z moško poklicno strukturo). Se s posebno pozornostjo je popis razčlenje- val podatke za sloj delavcev ter jih razvrstil v 5 kategorij glede na sektor zaposlitve (ka- tegorija industrijsko-obrtni delavci, kmetij- ski in gozdarski delavci spričo svoje neznat- lavci in na kategorijo »ostali«). Za analizo in komparcijo podatkov sta kategoriji kmetij- ski in gozdarski delavci spričo svoje nezna- nosti povsem nepomembni in jüi lahko zane- marimo. Tako lahko aktivne delavce Mari- bora razdelimo na dve osnovni skupini: indu- strijsko obrtne delavce, ki opravljajo svoja dela dejansko v sekimdarnem sektorju go- spodarstva, medtem ko lahko kategoriji tran- sportni delavci in »ostali« razvrstimo v ter- ciarni sektor gospodarstva še posebno, ker je popis v kategorijo »ostali« zapisal ves tisti del delavstva, ki fizičnih opravil ne opravlja v neposrednem proizvodnem procesu, mar- več v uslužnostnih dejavnostih (sobarice, trgovci, portirji, frizerji, kuharice ...). Šte- vilčno najmočnejši in večinski 3/4 delež med zaposlenimi delavci Maribora odpade na sku- pino industrijskih delavcev, medtem ko kvote delavcev v terciarnem sektorju izkazujejo 1/4 delež. Med industrijskimi delavci in de- lavci transporta oziroma uslužnostnih dejav- nosti je izoblikovano razmerje, da na 3 indu- strijske delavce prihaja po en delavec iz ter- ciarnega sektorja (741 :107 :130). Med vsemi tremi slovenskimi mesti bele- žimo pri Mariboru dejansko najvišje kvote industrijskih delavcev ob najmanjšem de- ležu delavcev iz terciarnega sektorja. Medtem ko se strukturi zaposlenega delavstva Ma- ribora in Celja v osnovnih konturah ujema- ta, pa je pri Ljubljani delež industrijskega delavstva že znatno manjši od 6/10 in zaob- jema samo še 11/20 od vsega aktivnega de- lavstva. Medtem ko je zastopanost deleža de- lavstva v terciarnem sektorju že večja od 4/10. Tako se v Ljubljani razmerje med indu- RAZSLOJENOST AKTIVNEGA MARIBORSKEGA MESTNEGA PREBIVALSTVA PO POKLICNIH SKUPINAH RAZVRSTITEV AKTIVNIH PO POKLICNIH SKUPINAH KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 245 STRUKTURA AKTIVNIH DELAVCEV V LJUBLJANI, CELJU IN V MARIBORU strijskimi delavci in delavci iz terciarnega sektorja že močno približa vrednosti 1:1. Moška in ženska struktura populacije ak- tivnega delavstva v Mariboru se v osnovnih potezah v razmerju med industrijskimi de- lavci in delavci v terciarnem sektorju go- spodarstva v osnovi prekrivata; moški (746 : 235) ; ženske (737 :240) V zastopanosti kvot industrijskega delavstva tudi ob globlji analizi v obeh strukturah ni nikakrš- nih razlik. Oba deleža tako pri moških kot pri ženski populaciji se pri industrijskem de- lavstvu že močno približujeta vrednosti 3/4. Toda do znatnih razlik med spoloma prihaja pri zastopanosti kvot transporta in uslug. Tako je delež žensk v panogi transporta v pri- merjavi z moškimi deleži, ki predstavljajo že skoraj 1/4 zaposlenega moškega delavstva, zanemarljivo majhen (181 :13). Toda med delavkami beležimo izredno visoke kvote v kategoriji »ostali«, kjer je zaposlena dobra petina mariborskega ženskega prebivalstva, medtem ko ustrezen moški delež znaša samo 1/20 zaposlenega moškega delavstva. RAZMERJE MED AKTIVNIMI IN VZDRŽEVANIM^ PO SOCIALNIH SKUPINAjg Vsi socialni sloji mariborsikega prebival- stva razen sloja uslužbencev in uradnikov ter trgovcev in obrtnikov beležijo večje deleže med aktivnimi od deležev med vzdrževanim prebivalstvom. Torej bi največje breme vzdr- ževanih med aktivno populacijo, vsaj tako se zdi, padlo na pleča uradnikov in nameščen- cev ter trgovcev in obrtnikov. Vendar mo- ramo upoštevati, da nam takšno razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi pri obeh so- cialnih skupinah lahko pove še marsikaj dru- gega: na manjšo stopnjo zaposlenosti žensk, j daljše šolanje otrok, na utrjeno družinsko strukturo z manjšim deležem samskega pre- ¦ bivalstva. Toda manjša stopnja zaposlenih ] žensk v sloju uradništva in nameščenstva ni i posledica zaprtih možnosti za zaposlovanje, ; ker je to obdobje, ko je lahko vsakdo, kdor ¦ je iskal delo, delo tudi dobil. Zdi pa se, da ¦ je delež vzdrževanih med trgovci in obrtniki : vendar nekoliko previsok, na kar v komen- : tarju ob popisu opozori zvezni statistični za- vod z ugotovitvijo, da so se trgovci in obrt- niki v strahu za delovno silo pri popisu raje odločali, da ožje svojce deklarirajo kot vzdr- ževane osebe, čeprav so deloma ali povsem sodelovali v proizvodnem procesu. Večje kvo- te vzdrževanih kot aktivnih najdemo tudi pri transportnih delavcih, v edini delavski kate- goriji prebivalstva, v čemer se odraža še i predvojno stanje, ko je ta sloj predstavljal najbolje plačano delovno silo. Razvijajoča se industrija^ Maribora med ; obema vojnama predvsem od sredine 20 let ' ter po koncu depresijskega obdobja v 30 le- ; tih je potrebovala vedno nove kontingente de- i lovne sile, kar se je odrazilo v migracijskih ' procesih in ob koncu vojne ob popisu 1948 v ; popolnoma spremenjeni demografski struk- ' turi, kar z 2/3 v Maribor preseljenega pre-^ bivalstva ter s samo 1/3 v mestu rojenih (340 :660). Nekoliko več od polovico v mesta živečega stalnega prebivalstva se je vselilo iz ostalega področja Ljudske republike Slo- veiije, torej gre predvsem za notranjo migra- cijo, znotraj regije oziroma republike ob j praznjenju prenaseljenega podeželja. \ Delež migrantov z ostalega teritorija Ju- • goslavije in iz tujine znaša med stalnim pre- \ bivalstvom mesta 7/50. Kvoti migrantov iz ' drugih republik In iz tujine sta številčno ' skoraj enako močni z nekoliko izrazitejšim j 246 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 PRISELITEV V MARIBOR deležem priseljencev iz ostalega teritorija I Jugoslavije, tako v povprečju kot pri mo- • škem delu prebivalstva, nasprotno pa v ženski ; strukturi beležimo nekoliko številnejši de- \ lež migrantk iz tujine v primerjavi z deležem priseljenk iz Jugoslavije, vendar so razlike neznatne. In zanimivo, ženska populacija beleži za ; 2 "/o manjši delež v mestu rojenih prebivalk, \ torej so migracijski procesi pri njih očitnejši \ z večjimi relativnimi in absolutnimi deleži ¦ kot pri moškem prebivalstvu, opažamo pa tu- j di, da pri migraciji žensk gre predvsem za ; notranjo migracijo, iz regije, kar nam po- : trjuje že znano ugotovitev, da ženska de- lovna sila migrira v večji meri na krajše i razdalje kot moški. MIGRACIJSKA OBELEŽJA PREBIVALSTVA Z 2/3 deležem migrantov v svoji popula- cijski strukturi Maribor ni »ekstremen« pri- mer samo v slovenskem prostoru, temveč na celotnem ozemlju Jugoslavije in se v okviru tipa mešanih urbanih središč (30«/o do SO»;'» domorodnega prebivalstva) uvršča takoj za Svetozarevim na drugo mesto pred Reko, Nisem, Celjem, Ljubljano, Smederevim ... Popisni podatki nam ne nudijo neposrednih možnosti za ugotovitev starostne sestavlje- nosti emigrantov, vendar je analizo v določe- ni meri zvezni statistični zavod opravil ter rezultate za celotno jugoslovansko državno ozemlje priobčil v uvodnem komentarju. Tu- kaj je zapisal, da migrira predvsem prebi- valstvo med 15 in 45 letom starosti, zastopa- nost starejših skupin je le neznatna in sim- bolična. Se psebej pudarja, da je potrebno razlikovati predvojne migrante, ki jih zaobja- me starostna skupina med 30 n 45 letom od povojne migracije v starostni skupini med 15 in 30 letom ki izkazuje močnejše kvote kot nekoč predvojni migranti. Migrirajo predvsem mladi ljudje, moška in ženska deleža migrantov sta precej izenačena ne samo v povojnih migracijskih procesih, marveč tudi že pred vojno. Pri ženskem pre- bivalstvu gre za »ekonomsko ženitveno mi- gracijo«, pri čemer si migrantke obetajo v mestih najti delo kot zakonskega tovariša. Med leti 1931—1948 so se deleži domorod- nega prebivalstva v mestih relativno manj- šali na račun migrantov iz teritorija iste re- publike (banovin) ob relativnem manjšanju kvot migrantov iz ostalega območja Jugosla- vije ter iz tujine. Pomembno je tudi pouda- riti, da v medrepubliških migracijskih proce- cesih predstavljajo najmočnejši delež pred- vsem uradniki in nameščenci. Kmečko-delav- ska migracija se odvija predvsem znotraj po- sameznih regij oziroma v mejah republik. Najizrazitejši migracijski tokovi iz ostalih predelov Jugoslavije v mesto Maribor so se ustvarUi z območjem Hrvatske, odkoder se je preselilo v mesto nekoliko manj od 7/10 vseh migrantov iz drugih ljudskih republik. Kvote migrantov iz ostalih ljudskih republik Jugo- slavije so znatno manjše; iz Srbije se je pre- selilo 17,2 Vo, iz Bosne in Hercegovine 9,8 "la,. priselitev iz Makedonije in Cme gore pa je sploh neznatna (2,4 •/« : 1,5 »/o). Pri moških migrantih iz drugih republik beležimo neko- liko močnejši delež migrantov iz Ljudske re- publike Hrvatske kot je to pri migrantkah, ki beležijo v svoji strukturi nekoliko močnej- šo zastopanost priseljencev iz Srbije in iz KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 247 1 Bosne in Hercegovine (177 :111) kot moški migrantje (167 :87). Po nacionalni pripadnosti so z 8/10 naj- močneje zastopani Hrvatje, Srbov je 17 "/o, Makedoncev 2,1 «/o, Črnogorcev 1 */o, ter mu- slimanov 0,5"/». Najustaljenejšo socialno strukturo v osnovi enako ugotovljeni socialni strukturi mesta najdemo samo pri Hrvatih z deležem tudi pri kmečkem prebivalstvu. Pri njih migrira- jo vsi sloji prebivalstva z razliko od Srbov in Črnogorcev, kjer gre v prvi vrsti predvsem za povojno migracijo z izrazitimi kvotami slo- jev uradnikov in nameščencev (63,1 */o: : 90,6 o/o), pri Makedoncih in muslimanih pa za delavce. Zanimivo je pogledati socialno plastovitost še tistega pičlega števila v Mariboru živečih Nemcev; 6/10 je delavcev, dobra tretjina od- pade na uradnike in nameščence, trgovcev in obrtnikov je 1,9 "/o, prav takšen delež be- ležijo tudi svobodni poklici... (605 : 352 : : 19 :19). Brez dvoma je mesto Maribor na pragu novega desetletja po številu v vojni padlega prebivalstva po svoji socialni strukturi in migracijskih obeležjih v Jugoslaviji izrazito posebna urbana celota in ga lahko morda primerjamo samo z Zagrebom ter Reko; tako visoke kvote delavstva pa so v tem obdobju še vedno dovolj adektvatno merilo razvitosti določene industrijske panoge oziroma celotne industrije... VIRI IN LITERATURA 1. Cepič Zdenko: Maribor po osvoboditvi, CZN štev. 1-2/1979, str. 475-^90. — 2. Stanovništva prema bračnom stanju, knjiga VII. — 3. Stanov- ništvo po zanimanju, knjiga III. — 4. Stanovni- štvo po narodnosti, knjiga IX ter še vse preostale knjige popisa za 1948.