LISTEK. 3*^ Gostija. (JanuS Goleo.) (Konec.) Zastarele, nepovabljene samice so pogledovaio vedno bolj strupeno ježno na vozno pot. Pritajeno a sliSno je smukala preko certvenega zida iz zavidijivih ust pikra sodba: MNoben gruntar ni doslej godel na pleh pri poroki, pa bi bajtar, ki ne more pošteno prerediti nill iftiinega kravjega repa. Svet je ponorel. Pa Še redkozobo vdbvičo jcmlje v zakon! Bo ga že S© spravila pred čason) pod grudo, kot je rajnega TonCa." Se veliko ostrejSe pugice so Irčale na Plajta in AJto, ko so spozn^le babure med svati vso nrošniško odličnost od najveCj^ga posestnika gori do jgospoila bGrgermeistra. Med povablje.ici ni bilo nii' jednega kajšlerja, sami gr lntarji d¦;^elib M»,icev i:i globoko polnih žepov. Še Bizjakova Urša je odprla leso zobov in sikniln pou61jivo med lovaršice: ,,Kaplan, sam kaplan si je brusil pete po hribih in grebenih, ko je vabil mesto ženina in neveate. Kaplan je dal godbo, kaiiljan bo platil tudi svatbo. Vem, od njegove Lojze vem, da je zadel v loter.ji in sedaj irosi denar med očitne grešnike, mesto da bi ,se spomnil nas revežev in sirot." Med takira in enakira pihanjem ,je stopala rosela svatovska družba v rorkev, kjer sem maSevfu in porofial kar najbolj mogoče slovesno. Po konfiani cerkveni svečanosti smo jo zavili raed polkami in koračnioanii v gostUno, da potrdinio IX) dedni sloveuski navatii prejeti zakrament v krogu vesele družbe med jed^o in pijačo. Soba iarne krfime je bila praznično okinčaua, miza belo pogrujena, vsak povabljen par je našel ža doatojno pripravljen prostor6ek. Razočarana. ,družba je gledala debelo, presene5eno in začudeno. ,.Kdo bb plačal kinč po stenah in šibeče se oboženo mizo?" Marsikateri me je pociiknil za rokav s srbefi« radovednim vprašanj«m: ..Mar li nas bodo gostili sain gospod fajmošter?" Namuzano sem molCal in posajal goste paroma za mizo, jih lahkodušno tolažefi, da bo že vse pošteno pora,v«ano do zadnjega vinarja. Jedfli smo in pili, da ae je moral vsak oddiluivati, da je lahko znova zajel. Godba nam je pa gladila med kosilom ušesa, da so se potresovale Sipe v oknih. Po obilem kosilu smo ae 6e vsi po?teuo obrisali. Gostje so tedaj zahtevali tudi v hribih obifiajni svatovski ples. Terlaj sem se pa jaz ozrl proseče proli nebu, vstal in pokljukal z nožem ob kozarec. Zatonilo je nekaj trenutkov, predno so ae gostje toliko pomirili, da som slobodno dlvignil jezik in zaCei sloresno: ,.Zbrana družba!" Gostje so me pri tera nagovoru zaftudeno pogledali, odprli nehote usta in vdano-poslušno zazijali. Ee duh naše Lojze, ki jo sedela m.eni nasproti, je oelo na svatbi blodil po cerkvenih kotib. Videfi mene pokoncu stojefiega in govorefiega, je menda preslišala pravi pomen reojega nagovora: ,,Zbrana družba" in je odgovorila precej glasno na moje pozdravne beseda: ,,Na veke amen!" Vsi svatje so ji s pokimom pritrdili in bili sa uve.rjeai: Njihova Lojza zadene celo na ohcti ta pravo. Komaj sem požrl smeh. se odkašljal in povzel besedo tako-le: ,,Ko Vas gledam zbrane krog belo pogrujene in logato obložene mize, se mi zdi, da sein na ohceti v sami Kani na Galilejskem. Vi pač mislite, da sem ga prgveč pote^gnil, raditega vežem otrobe in moko v eno torbo, namreČ: Remšnik in sv. dežeb No! Potra pite, da Vam prispodobo pošteno in na drobno porazložim. Ohcet je nekaj prastarega, lepega, bog^dopadljivega, sicer je ne bi bil posetil Zvelifiar sam a svojo materjo in aj)ostolj." Poslušalci so utihnili kot v cerkvi, zastorili ušesa z rokami in poslugali napeto kot bi jim pridigoval naprej. ,,Daaašnja ohcet je vsaj v treh ozirih podobna ter slična oni v Kani na Galilejskem. Tnmkaj so bili krog mize zbrani sami odlifcni, da, najimenitnejšl gostje, kar jih zmoreta nebo in zemlja. V naši rem-« gniški Kani gledam in motrim najpremožnejše pos&* stnike gori do našega gospodft burgermajstra. Ta Vam je prvf» podobnost med našo in galilejsko Kano« Druga je tej jednaka, to si posebno iiobro zapomnl-« te! Kanski ženin je bil uboga para. Kajti Ce bi hil bogatin, bi mu ne bilo zmanjkalo vina. Sedaj Vas pa vprašam: Kaj pa sta naša dva ženin in nevesta?. Pokimali mi boste vsi, da sta poStena, zdravih udov, a bolna na imetjn in žepu od ro.|stva notri do danaS-i nje ohceti." Gostje so zafieli po vrsti zapirati usta. tleskatl 7. jeziki in prlsiljeno požirati sline. V glavah se lim je že pobliskavalo, kam moli pes taco. Vendar so 5« bili tihi in mirni, zato setn nadaljeval: !VDve sličnosti teh gostij v sv. deželi in pri nas sem Vam že zaupal, sedaj Vam bom pa zabil v uho in žep Se tretjo, najimenitnejgo in najvažnejšo. Ko ie videl ZveliCar v Kani, da je ženin od pet do glave pošten mož, a siromak brez kaplje vina, mu je pomogel. Nikakor ni pripustil, da bi bil letal s praznimi vr8i pri sosedih na posodo, sioer bi se bil zakopal v nepotrebne dolgove, ampak mu je napravil iz vode vino. Sam neskončno bogat, je podaril od avojega neizčrpljivega imetja nekaj tudi revnemu ženinu, ki je pokazal pri vsej revSCini dobro sroe in ga povabil celo na svojo gostijo. Vas, zbrani gostje, ni-i kakor ne smem primerjati Gospodu, ki je neskonCno bogati in dobrotljivi Bog. A po njegovi podobi ustvarjeni, božja podoba ste tudi Vi. Vsi pa Se imovito premožni od prvega do zadnjega. Tudi naSa ženin in nevesta sta hvalevredmi božji podobi. Finfie in Ajta imata in hranita v svojih prsih, kot ženin in nevesta v Kani, dobro, prijateljem na stežaj odprto srce. ITo svojo sr6no dobroto sta dokazala javno s tem, da sta nas povabila tako mnogoštevilno na najlepSo veselico, na ohoetni dan. Ali bi ne bilo greh pred Bogom samim? Ali bi nas ne bi bilo lahko sram, dabi se ta dVa po volli in srou tako dobrotljiva 51oveka radi veselja, ki sta ga priredila nam na ljubo, naSun želodOGm v uteho, zakopala v dolgove, iz katerih bi se ne potegnila ves svoj živi dan. Zatorej Vas pa pozivam, zbrana družba, posnemajmo kot dobro vneti kristjani Gospoda aa galilejski ohoeti vsaj deloraa. Ne moremo spremeniti po njegovem zgledu vo<ie v vino, lahko pa seže vsak izmed Vas v žep. Po•vnajmo stroške te lepe, te nikdar zabn« gostije! ¦ «z sam sem uboga kaplanska para, ki ne trga niti e-vojih hlafi, pa plafiam godbo iu dam š« ženinu 10 K na roko. Dd Vas pafi priftakujem, da boste s«gli 5« b'(rfj globoko in podarili od para vsaj pn 20 K. Gotfja bo pošteoo plačana, nafie reselja ša rsdje, ker nas bo tolažilno foožala vest, da se nismo gostili na tuie, siromaSne troške, ampak na lastne!" Tako sem nehal, se vsedel in zvedavo motril poalušalce. 2e prvi oftesni ošvig po zbrani družbi je me poučil, da je napravil moj govor, globok vtis, da mi je zasiguran popoln vspeh. In res! Med svati se je zaftelo gibanje in porivanje — odpirali so denarnice in Fičetu na roko so romali od vsakega para po desetak in še več. Ko je plafcal vsak in je bil ženinov žep poln debelega denarja kot nikoli, odkar ga je rodila mati, je izbruhnil med povabljenci smeh in krohot. Nobeden se ni hudoval, ker sem jih tako na gladlko potegnil, ampak vsak je mi stiskal roko, 6eš: Tako modro nas še ni obliznil in omuznil nikdo kot kaplan in Plajt. Nato so še židane volje plesali, jedli, pili in kvantali do belega dne. Ol> svitu zore so se porazlezli med/ nabijanjem in ovilom godbe po hribih in po grabah vsak na svojo lastno stran. Ko si je Plajt opomogel od dosmrtni nezabne ohoeti, mi je še zadovoljno javil, da je plaftal celo gostijo in ostalo mu je §e 60 goldinarjev za eno telifiko k priženjeni Ajtini kravi. Menil je Se, da ima sedaj svojo streho, skupno mizo, jedno jeziino družico po grabah življenja; a mir pred obrekljivimi jeziki, pred fajmoštrom, misi.ionarji in pred samim — Škofom. Te vrstice sem zabeležil Plajtu v spomin, ker ga že nekaj mesecev krije topla italijjanskja zemlja. Lastne strehe, skupne mize in z jezikom grizeče tovarišice se ni veselil dolga. Svetovna vojna ga je presadila iz tega kraljestva jezika ˇ vrt miru k rAjtinera možu Ton?u. Kaj pa drugift raova Ajta? Gotovo S« ima danes tople p«t« in plamteče srce, mogoCe, da se 5e v tretjič Tklene w zakonski jar«m. Vojni spomini (JanuS Golec.) IX. Boji v Karpatlh. 21 dni smo* pretrpeli na istem mestu v gofiji aa Volčjo dolao. Sovražua artilerija in ledeno mrzli puh kolere, ki nas je tukaj prvič poljubljal na smrt aoč ia dan, sta razredila naše vrste, ki so se dvignile izmozgano zmufiene iz strelskih grab; krenili smo že t tretje na višje povelje iz za nas nerazvidnih vzrokov nazaj. Naš polk je obrnil kot zadnji sovražniku hrb«t* Zavili smo brez nepotrebnih ovinkov t varno, edino rešilno ter pozneje tako zmagovito narofije Karpatov. Rusi nas niso podili, le kozaki so se nam tuin» tam približali; a bliskoma so izginili iz ridika po prvih strelih od naSe strani. Ta tretji umik ni bil niti za tretjino podoben prvemu ali drugemu. Hodili smo v lepem vremonu, ne prehitro tirano, brez medsebojnega porivanja in čakanja na cestah. V sredino Karpatov smo se poglobili preko znanega, tolikanj v tej vojni opisovanega Dukla-prelaza. Ta velevažna soteska med Galioijo in Ogrsko nosi ime po mestecu Dukla, ki leži pri vhodu te globeli na gališki strani. Je prav majhno, neznatno mestece gališkega kroja. Ravnona kraje ob prelazn Dukla me priklepa nek spomin, ki ga hočem zaupati Javnosti. — Ko smo se umaknili iz Volftje dolno, sem ]6zdil grdo suholjavega kljuseta, ki je vsled slabe reie in revmatizma le za silo pokimovalo naprej. Radi teonj-> ske bolezni in slabosti s»m tasal refi peS kot z žival-« sko pomoCjo.