Stran 43
Obrtnija.
Obrtnijska razmišljevanja.
i.
Ako premotrimo popolnoma nepristransko splošni gospodarski položaj v naši državi, moramo z žalostjo priznati, da je postala Avstrija nekak otok. Povsod drugod vidimo čudoviti napredek, kakoršnega ne pozna zgodovina kupčije in obrtnije, silen razvoj močij in rastoče blagostanje, pri nas je pa zavladala uprav okupna stagnacija.
Z gotovih strani, ki vedno in namenoma o naših gospodarskih razmerah ugodno poročajo se premnogokrat čuje: glejte kurze na borzi, kurze industrijalnih papirjev, kakor da bi bil kurz delnic praške železarske družbe ali montanske družbe ali cena delnic ducljeovskega premogo-kopa simptomatične za položaj celokupne obrtnosti in zlasti za položaj industrije. To sklicevanje na kurze nekih industrijalnih papirjev v dokaz, da so razmere ugodne, je naravnost slepilo in zasluži vso obsodbo, zlasti ker se ž njim vara javno mnenje in o težke či vsako resno zboljšanje sedanjih razmer.
Kurzi ne kažejo druzega ničesar, kakor da se v Avstriji premogokopom in producentom surovega železa in raznih polfabrikatov dobro godi, da sladkorni baroni in petrolejski kavalirji v izobilju tiče, ne kaže pa prav nič, kako se godi preogromni večini vseh drugih industrijalnih vrst in najmanj kako se godi posameznim indu • strijalnim in obrtniškim podjetjem, namreč tistim, ki niso delniška društva nego last zasebnikov.
Ravno tem, torej velikanski večini industrijalnih in sploh obrtnijskih eksistenc, pa se godi dandanes sila slabo, Od kod naj pa tudi pride impuls napredku? V državi sami je malo kapitala in še ta gineva, konsum je istetako majhen. Celo v ugodnih razmerah bi tak konsum zagotovil industrijalcem in obrtnikom le majhno rentabiliteto, tako da pač ne more zvabiti domačega in inozemskega kapitala iz hranilnic, a dandanes celo o rentabiliteti ni več možno govoriti, ker so ravno razmere jako neugodne.
Obrtništvo duše pred vsem strašanski davki. Svoje-časni finančni minister Steinbach je izjavil, da ga pri davčni reformi, katera je zdaj nekaj let v veljavi, samo za pravičnejšo razdelitev javnih bremen, nikakor pa ne za zvišanje teh bremen. A kaj se je izkazalo ? Da finančni minister dr. Steinbach ni govoril resnice, da so se bremena vsled davne reforme prav občutno zvišala vsaj za produktivne sloje prebivalstva.
Obrtništvo strašno trpi vsled nečloveško visokih železničnih tarifo v, kateri tarifi so mnogo krivi, da zaostaja konsum in dalje tudi vsled eksportnih tarifov, ki so brez vsacega sistema, da brez vsacega prevdarka določeni in katerih   visokost  ni  v  nobenem  razmerju z
eksportnimi tarifi v tistih državah, katere delajo naši domači obrtnosti konkurenco.
Vrh tega so dosegla socialnopolitična bremena tako visokost, da jih ni več prenašati. Ničvredni sistem, na katerem slone zavarovalnice zoper nezgode, je provzročil pri teh zavarovaln'cah velike deficite, vsled katerih so se tekom 14 let premije po štiri, pet in šestkrat zvišale in še danes ni upanja, da bi bilo temu zviševanju premij konec.
Vsemu temu pa se je letos še pridružilo uprav nezaslišano po draženje premoga, s katerim se je ljudstvo naravnost oropalo za mnogo milijonov, v industriji pa tudi v tistem krogu malo obrti, ki dela s premogom, pa je nastala prava katastrofa.