SLOVENSKE ŽELEZARNE
ENERGETIKA
RAVNE d
• O. O.
L

ISO 9001
KOAAUNALNO PODJETJE d.o.o.
Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem , N C. 02 82 23 963. fax: 02 82 20 912 ^ :
LOG
Tovarna Akumulatorskih Baterij, d. d.
Mežica - Slovenija I
ENERGIJA IZPOD PECE
HOM
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153
k<jrc*ke pttame
Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 000 Fax: 02 87 84 637
SGP KOGRAD
BETON d.o.o. Dravograd
GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o. Ravne
GRADNJE d.o.o Slovenj Grade«
INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd

Ž»
'té- lesna
Les živi
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla.
Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez
so vpili. Mi lahko. Šli smo čez 220.
Ničesar več niso rekli. Ker vedo, da bomo šli dalje.
ISO 9001
ZAČETEK NOVEGA ŠTETJA.
Sistem ISO 9000 je serija mednarodno Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je primerljivih standardov kakovosti poslovnih zunanja presoja sistema kakovosti uspešno procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov, mednarodnih standardih se je zdaj pričel.
ISO 9001 Q-316
OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC
10 LET
^ triglav
2
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
“No, končno smo spet nabrali nekaj denarja za nova stanovanja !”
KULTURA BIVANJA
Nekoč smo peli, daje lepo v naši domovini biti mlad. Pesem je po razpadu Jugoslavije izgubila na pomenu, saj smo v samostojni Sloveniji pričeli častiti trto, ki rodi sladko vince - in ni se treba čuditi, da med mladimi alkoholizem narašča.
Poleg tega opoja se širijo še druge zasvojenosti, ki v zmernem uživanju razveseljujejo, ob prekomerni uporabi pa strežejo po zdravju ali celo življenju. Pridelovalci in prekupčevalci si manejo roke ob dobičkih, denar pa utiša morebitno slabo vest ob žrtvah.
Organiziranih je bilo že precej prireditev za zdravo izkoriščanje prostega časa mladih. Med cenejšimi športnimi panogami je tudi kolesarjenje: s tricikli se zabavajo že predšolski otroci, z dvokolesi tekmujejo osnovnošolci, z navadnimi kolesi se rekreirajo odrasli. Kolesarski klubi združujejo ljubitelje specialnih koles in vzpodbujajo najrazličnejša tekmovanja. Umirjeni odrasli se ob drznosti mladih prizanesljivo nasmihajo, ob pomanjkanju kolesarskih stez pa po pločnikih in cestah prav tako zanemarjajo lastno varnost.
Po vaseh in mestih Koroške je za kolesarje ob množici avtomobilov čedalje manj prostora, čeprav ne rabijo toliko parkirnega prostora in tudi zraka ne onečiščujejo. Morda bomo spremenili naše navade takrat, ko bo cena bencina za povprečne plače previsoka. Pred izpušnimi plini se v prestolnici države rešujejo z obvoznicami in prepovedmi prometa v središču mesta, skozi koroške vasi in mesta pa se hrup in smrad neovirano širita. Bo kdaj bolje?
Prebivalci si neprijetne cestne vplive omilujejo na različne načine: sadno drevje, okrasna grmičevja, žive meje, cvetlične grede, rože na oknih in balkonih... Najnovejši hit pa so ograje, ki strogo ločujejo privatno lastnino od javnih površin. K sreči še niso obvezne in poenotene, tako da omogočajo razmah različnih okusov. S podeljevanjem priznanj za najlepše bi verjetno vzpodbudili tudi lepši odnos do ohranjanja lepote javnih površin. Vredno je poskusiti!
TIK
Neumnosti so lepši del modrosti.
NIKO
PREPI
koroškiCsDčasopis
a
Iz vsebine:
•	Bitka za železarska stanovanja 4
•	Anketa: Suša je opravila svoje 5
•	Naložbe v čistejše okolje	6
•	Naš pogovor: mag. Karla Oder 8
•	Koroška v sliki	10
•	AMZS: novi prostori,
boljši pogoji	12
•	Hmeljarski likof v Radljah 14
•	Finalni obleki za Miss Slovenije 18
Prepihane čveke	22
Večer z Matjažem Pikalom	25
Slovenj Gradec in OZN	26
Potovanje v Kekčevo deželo	28
Nova zgoščenka
Milana Kamnika	29
Lokostrelci v Dravogradu	32
Glosirana črna kronika	36
Nasmejmo se	38
Naslovnica: OBLEKA ZA MISS Posnetek: Tomo Jeseničnik
PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem
Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p.
Ravne na Koroškem
Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
November 2001, tiskano 3000 izvodov
Ravne na Koroškem:
BITKA ZA ŽELEZARSKA STANOVANJA
Denar od prodaje železarskih stanovanj naj ostane na Ravnah - Kaj prinaša privatizacija Slovenskih železarn.
1.	Občinski svet Občine Ravne na Koroškem zahteva, da se Stanovanjsko podjetje d.o.o. Ravne na Koroškem v lasti Slovenskih železarn d.d. prenese na lokalne skupnosti.
2.	Občina Ravne na Koroškem ob prenosu stanovanj upošteva 5. člen Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn d.d. (Ur.l. RS št. 13198), s čemer zagotovi D.P.R. d.d. družbi pooblaščenki Ravne 20°% delež.
3.	Zemljišča, ki niso v funkciji osnovnih dejavnostih družb Slovenskih železarn, d.d. na lokaciji Raven na Koroškem in so potrebna za gospodarski razvoj občine na območju Obrtne cone Dobja vas, se prenesejo na Občino Ravne na Koroškem.
4.	Zemljišča v lasti družb Slovenskih železarn, d.d. na lokaciji Raven na Koroškem, ki so izven območja železarne in so v javni rabi, se prenesejo na Občino Ravne na Koroškem.
5.	Objekti, ki so kulturno zgodovinskega pomena za kraj oz. predstavljajo kulturno dediščino v smislu 2. člena in tehnični spomenik v smislu 6.člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (štauharija, laboratorij, personale) se prenesejo na Občino Ravne na Koroškem, skupaj s pripadajočimi zemljišči.
To so sklepi, ki jih je na svoji izredni seji o problematiki prodaje železarskih stanovanj soglasno sprejel ravenski občinski svet. Seja je pokazala popolno enotnost interesov Ravenčanov in železarjev, da preprečijo "krajo kupnine” za stanovanja. Skupaj s sindikati se namreč bojijo (vse kaže, da upravičeno), da nameravajo država in Slovenske železarne to kupnino porabiti za kritje izgub in finančno sanacijo koncerna.
Slovenske železarne so lastnik približno 825 stanovanj na lokaciji Raven, ki jih najemniki niso kupili ob uveljavitvi stanovanjskega zakona od 1991 do 1993 leta. Zaradi zahteve sindikatov do Vlade RS, da se kupnina zniža in da se olajšajo tudi plačilni pogoji, je Nadzorni svet Slovenskih železarn 26. 06. 2001 odločil, da se zaradi različnih pobud prodajo železarskih stanovanj zamrzne. Tudi na zadnji seji nad-
zornega sveta SŽ d.d. v septembru 2001 ni prišlo do drugačne odločitve, prav zaradi pobud sindikatov in lokalnih skupnosti v zvezi s problematiko.
Namera Slovenskih železarn, da s kupnino od prodanih stanovanj nameni za finančno sanacijo koncema, je izzvala ogorčenje pri železarjih in v občini. Stanovanja so železar-ji namreč gradili iz sredstev za plače, kar se jim je mesečno poznalo na plačilnih kuvertah in pri pokojninah. Obenem pa so zaradi slabega tekočega in investicijskega vzdrževanja nastale nevzdržne stanovanjske razmere v blokih na Partizanski cesti, v katerih so bivalne razmere socialno ogroženih družin neznosne (stranišča na hodnikih, brez kopalnic, okna že davno potrebna zamenjave, strehe puščajo, fasada odpada). Tudi bloki po ostalih, nekdaj zgledno urejenih železarskih naseljih so nujno potrebni sanacije, ki jih dosedanji lastnik ni zagotovil.
V imenu pobudnikov za sklic izredne seje občinskega sveta je svetnik Maks Večko med drugim povedal:
“Za vsa ta stanovanja obstaja velika verjetnost, da jih bodo kupili tisti, ki imajo nekaj pod palcem in postopoma začeli navijati cene. Obstoja resna nevarnost, da bo že v kratkem vrsta ljudi pred občinsko zgradbo, ki bodo hoteli cenena socialna stanovanja,
ker visokih cen preprosto ne bodo zmogli, občina pa bo imela zavezane roke, ker ne bo razpolagala s socialnimi stanovanji. Predlagamo, da se naredi koordinirana akcija z občino Jesenice, da se ves stanovanjski fond, ki v okviru sedanje akcije ne bo prodan nosilcem stanovanjske pravice, brezplačno prenese na občino.” Občina (po letu 1995 Ravne-Prevalje) je razpolagala s približno 350 stanovanji. Iz dela pobrane stanarine, oplemenitene s kreditnimi sredstvi Stanovanjskega sklada RS, je v štirih letih zgradila dobrih štirideset stanovanj. Stanovanjsko podjetje SŽ je v tem času razpolagalo s okoli 1000 stanovanji. Situacija pri delitvi stanovanj je bila taka, da so pri delitvi občinskih stanovanj lahko sodelovali vsi občani, pri stanovanjih, ki jih je delilo Stanovanjsko podjetje, pa samo sodelavci železarne. Predlog, da se oba stanovanjska fonda združita, je izenačitev možnosti za vse občane in izenačitev prispevka podjetij v občinski stanovanjski fond. Na ta način se samo popravlja napaka, ki je bila storjena ob začetku veljavnosti Stanovanjskega zakona, ko smo dobili dve vrsti občanov.
Dr. Milan Švajger, direktor D.P.R. d.d. Družbe pooblaščenke Ravne, je v svoji razpravi med drugim povedal:
“Ker dosedanje prodaje Armatur in Jeklolivarne kažejo na to, da se lastnik na vse mogoče načine izogiba svojih zakonskih
SUŠA JE OPRAVILA SVOJE
Lanskoletna suša je kmetijstvu povzročila veliko škodo, letošnja še več. Zaradi pomanjkanje vlage je bil pridelek krme za živino ponekod tudi do polovice manjši, pa tudi drugega odkosa travinja ni bilo. Največjo sušo pa so čutili kmetje v hribovitih predelih, kjer je zemlja v nagibu, sloj zemlje pa plitek in peščen. Med letošnjo sušo je primanjkovalo tudi pitne vode in mnogi izviri so se popolnoma posušili, na mnogih kmetijah pa so za napajanje živine vozili vodo iz potokov.
Tudi na Koroškem je letošnja suša napravila precej škode in na mnogih kmetijah bodo morali zmanjšati stalež živine. V naši anketi smo želeli zvedeti, kolikšno škodo so čutili naši kmetje. Štirje naključno izbrani so nam povedali:
obveznosti do DPR, obstaja realna nevarnost, da nadaljevanje takšne prakse onemogoči družbi pooblaščenki zamenjavo železarskih delnic, ki nam bodo ostale po dokončni odprodaji železarskega premoženja kot brezvredni papirji ... Odprodaja stanovanjskega podjetja po delih je naslednja grožnja notranjim delničarjem, da bodo oškodovani. Zato smo zahtevali, da 20 % kupnine od prodaje stanovanj pripada DPR."
Zelo slikovito je na izredni seji govoril tudi eden bivših direktorjev Železarne Ravne Franc Fale, ki se prav tako ne more sprijazniti z nevarnostjo, da bodo stanovanja, ki so jih železarji desetletja gradili z odpovedovanjem lastnega denarja, na tak način zabarantana za interese koncerna v Ljubljani.
Predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič je potrdil, da je predlog uprave poraba kupnine od prodanih stanovanj za pokrivanje izgub posameznih družb (konkretno tudi za STO na Ravnah), hkrati pa je obljubil, da bo prosil pristojne organe, naj končni predlog za odprodajo stanovanj pripravijo tako, da bo sprejemljiv za vse strani.
Zelo spravljivo je na seji občinskega sveta nastopil tudi Igor Umek. pri SŽ odgovoren za privatizacijo, in predlagal Ravenčanom, da uporabijo vse razpoložljive poti, da v okviru sprejemanja zakona o privatizaciji zaščitijo svoje pravice, tudi glede kupnin od prodaje stanovanj.
Aktivnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja prodaje stanovanj oziroma porabe kupnin so stekle. Županja Ivana Klančnik se je med drugim povezala z županoma Jesenic in Štor, in nastal je skupen predlog, da se železarska stanovanja prenesejo na republiški stanovanjski sklad. Zdi se, da gre za pametno rešitev.
Bolj boleče pa je, daje predlog za način privatizacije Slovenskih železarn še vedno skrivnost, da, izgleda, ni človeka, ki bi lahko o tem kompetentno govoril. Vsaj direktorji družb na lokaciji Ravne imajo v zvezi s tem izrecno prepoved za dajanje izjav v javnosti. Stanovanja in usoda kupnin pa so le vrh ledene gore, dejanska nevarnost za odliv denarja z Raven se skriva v naslednjih korakih države in koncerna, ki bosta skušala vzeti tam, kjer se sploh lahko še kaj vzame. Na Ravnah. Bitka proti tem namenom se šele začenja, ali, kot je na seji občinskega sveta poudaril g. Franc Fale:
“Denar naj iščejo tam, kjer so ga bili največ deležni, in ne tam, kjer smo najmanj dobili."
V. Močnik
IVAN ŠTALEKER, Golavabuka:
“Naša kmetija leži na strminah Pohorja, zato je letošnja suša napravila še večjo škodo od lanske. Zemlja je plitka in peščena, sončna pripeka pa je dodobra osušila zemljo, pri čemer drugega odkosa trave sploh nismo imeli. Tudi paše čez leto ni bilo, zato smo morali živino dodatno krmiti, kar bomo zelo občutili v zimskih mesecih, ko nam bo primanjkovalo krme. Preko štirideset let sem gospodaril na naši kmetiji in takšne suše, kot je bila letošnja, ne pomnim. Že stari ljudje pa so zelo radi povedali, da suša za seboj pusti večletne posledice. Vse to lahko občutimo še prihodnje leto.”
JOŽE ROŠER, Straže pri Mislinji:
“Lanskoletna suša je kmetijstvu prizadela precej škode, letošnja še mnogo več. Opažam, da so na naši kmetiji precej škode utrpele poljščine in travinje. Že prva košnja ni bila takšna, kot smo pričakovali, na mnogih parcelah pa drugega odkosa travinja sploh ni bilo. Močno prizadeta po suši je bila silažna koruza, ki je zaradi pomanjkanja vlage zaostala v rasti, pa tudi koruzni storži se niso dovolj razvili. Ko smo pospravili koruzo v silos, sem ugotovil, da je letošnji pridelek kar za eno tretjino manjši. Upam, da nam bo pri odpravi posledic suše pomagala tudi država in škodo, ki smo jo prijavili, pravočasno tudi plačala.”
ALOJZ JEZNIK, Legen:
“Na naši kmetiji smo že v lanskem letu občutili škodo po suši. Že lani smo pridelali manj krme za živino, letos pa je suša napravila še večjo škodo. Sam ocenjujem, da škode za okoli 30 odstotkov na travinju in na poljščinah. Škodo po suši sem sicer prijavil, ne vem pa, kako bo država pri tem pomagala. Vse se sliši, da bodo škodo po suši dobili plačano tisti kmetje, ki jim je suša napravila za 50 odstotkov škode, takih kmetov, kot vemo, pa je v Pomurju in drugih delih Slovenije veliko."
MILAN VOCOVNIK, Gradišče:
"Pravijo, da smo proti naravi nemočni, kar je tudi res. To smo občutili tudi ob letošnji suši. Na naši kmetiji smo v sušnih dneh imeli največ težav z vodo. Imamo svoj lastni vodovod in nikoli doslej še ni usahnil. Letos pa smo čutili pomanjkanje vode. Flvala bogu, da živimo ob potoku, s katerega smo nosili vodo, deloma za živino in za potrebe na kmetiji. Če zadnje čase ne bi bilo tako obilnega deževja in če bi bila suha in mrzla zima, bi bila velika nevarnost, da bi pozimi zmanjkalo vode. Letošnja suša na naši kmetiji je precej vplivala na poljščine in deloma tudi na travinje.”
FJURAČ
aktualnc^^^_______________________PRE PIH
Na Koroškem končno resni projekti čiščenja odpadnih voda. Najdlje je mestna občina Slovenj Gradec.
SPODBUDNE NALOŽBE V ČISTEJŠE OKOLJE
Naftna družba Petrol se pripravlja na osvojitev Koroške. Borut Meh, član uprave Petrola, je nedavno napovedal, da jih zanima nakup treh železarskih energetskih družb, med katerimi je tudi Energetika Ravne. Zanimala jih je tudi koncesija za oskrbo in distribucijo z zemeljskim plinom v občini Prevalje, ki pa je zaradi referenduma vsaj za leto dni na hladnem.
Pred meseci pa je Petrol z občinama Ravne na Koroškem in Prevalje ter železarsko družbo Energetika Ravne podpisala pogodbo o ustanovitvi konzorcija, v okviru katerega bodo izpeljali projekt izgradnje celovite komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju občin Ravne na Koroškem in Prevalje. Konzorcij bo deloval najmanj tri leta oziroma za čas trajanja projekta, katerega vrednost je ocenjena na okoli tri milijarde tolarjev. Na ta način bo mogoč skupen in celovit pristop k projektu izvedbe ustrezne komunalne infrastrukture. Z drugimi besedami: namesto dveh čistilnih naprav bo za obe občini postavljena ena sama.
Železarska družba Energetika Ravne v konzorcij zastopa vsa ostala podjetja na lokaciji nekdanje železarne Ravne, pomembno mesto v tem konzorciju pa je dobila zaradi tega, ker je zagotavljanje ustrezne komunalne infrastrukture sestavni del njene dejavnosti. Na svoj način se bo k temu projektu pridružila tudi Paloma na Prevaljah, ki se že pripravlja na gradnjo kemijske in mehanske čistilne naprave, do leta 2007 pa bodo poskrbeli tudi za biološko čiščenje odpadnih voda. Toda korak pred vsemi je mestna občina Slovenj Gradec, kjer za dokončanje tega projekta pričakujejo 4,5 milijonov eurov nepovratnih evropskih sredstev.
Slovenj Gradec korak pred ostalimi
Projekta izgradnje čistilne naprave so se v mestni občini Slovenj Gradec lotili kar sami, naložba pa bo veljala okoli 2,8 milijarde tolarjev. Investicija poteka že kar nekaj let, za veliki finale, to je postavitev čistilne naprave, pa je Slovenj Gradcu uspelo pridobiti tudi evropska sredstva. Za to se je nedavno zavezala Evropska unija s finančnim memorandumom, ki sta ga v Slovenj Gradcu podpisala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja delegacije evropske komisije v Republiki
Sloveniji Eric van den Linden. Unija naj bi v te namene prispevala 4,5 milijonov evrov. Čistilno napravo bodo v Slovenj Gradcu predvidoma pričeli graditi konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta, končana pa bo do leta 2004.
Danes je na sistem javne kanalizacije priključenih le kakšna polovica prebivalcev mestne občine Slovenj Gradec, to je okoli 9 tisoč duš: v samem Slovenj Gradcu je skupaj 24 kilometrov kanalizacije (večina je mešane, to je za fekalne in meteorne vode), v primestnih naseljih pa je skupno pet kilometrov mešane kanalizacije. Slaba polovica prebivalcev ima svojo greznico oziroma
spušča odpadne vode neposredno v vodotoke ali podtalnico. Po dograditvi kanalizacijskega sistema, ki ga postopoma gradijo v zadnjih letih, bo več kot 85 odstotkov gospodinjstev te občine vključenih v sistem čiščenja odpadnih voda. Tudi odpadne komunalne vode se izlivajo v vodotoke, saj v tej občini še ni čistilne naprave in večina odpadnih voda se po štirih zbirnih kanalih izliva v reki Suhodolnica in Mislinja.
Izmed večjih porabnikov vode na kanalizacijski sistem še vedno niso priključene tovarne Uteksol, T. M. Koples, Nieros Metal in tovarne v industrijski coni v Pamečah. Neposredne iztoke tehnoloških odpadnih voda v reko Suhodolnico pa imata Johnson Controls-NTU in TUS Kosi, zato je reka Mislinja ob suši celo v četrtem kakovost-
nem razredu. V mestni občini Slovenj Gradec imajo izdelane smernice in program čiščenja odpadnih voda skupaj z izgradnjo čistilne naprave. V zadnjih letih gradijo kanalizacijski sistem, pri novih investicijah pa že urejajo ločene sisteme za komunalne odpadne vode ter meteorne in talne vode. Osrednja biološka čistilna naprava je predvidena na lokaciji v Pamečah (seveda bo poprej treba obnoviti in dograditi kanalizacijske sisteme), zbirno področje in čistilne naprave pa bo zajemalo osrednji del Mislinjske doline, od Turiške vasi do Slovenj Gradca, ob reki Suhodolnici pa od Podgorja do mesta Slovenj Gradec. Na
čistilno napravo bodo priključena tudi naselja iz okolice mesta, ki danes sploh nimajo urejene kanalizacije, to so del Gmajne, Starega trga, Gradišča, Legna, v samem mestu pa bo predvidoma zgrajena kanalizacija na desnem bregu reke Mislinje. Seveda bodo na čistilno napravo priključeni še naselji Pameče in Troblje ter industrijska cona Gmajna in Pameče.
Čistilna naprava bo imela zmogljivost več kot 20.000 PE in bo čistila vode iz gospodinjstev ter del voda iz industrije in drugih dejavnosti. Odpadne vode iz obrti in industrije bodo morali poprej v tovarnah ločiti na hladilne odpadne vode in vse tiste, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi. Hladilne vode iz tehnoloških postopkov in meteorne vode bodo lahko speljane neposredno v vodotoke, seveda po potrebi pred tem
mehansko očiščene. Čistilna naprava bo namenjena tudi za čiščenje grezničnih odplak z vodovarstvenih območij in izcednih vod z odlagališča odpadkov. Na tem odlagališču sicer imajo rastlinsko čistilno napravo, ki je bolj znana pod imenom trstična greda, toda ta le delno očisti izcedne vode z odlagališča odpadkov.
V	čistilni napravi je predvidenih več stopenj čiščenja: fizikalno-kemijsko, biološko, odstranjevanje dušika in fosforja ter dezinfekcija. Slednje načrtujejo v drugi fazi gradnje, očiščena odpadna voda pa ne bo presegala predpisanih parametrov, kijih zakonodajalec dovoljuje za izpust v reke in potoke. Odpadno blato iz čistilne naprave bo tako obdelano, da ga bo mogoče odlagati na komunalni deponiji, ga sušiti ali zažgati.
Danes je reka Mislinja nad Slovenj Gradcem še v drugem kakovostnem razredu, pod Slovenj Gradcem, ko seji pridružijo iztoki iz kanalizacije in industrije, sodi v tretji kakovostni razred, ob suši pa celo v četrtega. Ugotovitve preiskav vode v reki Mislinji kažejo predvsem na onesnaženje s komunalnimi odpadnimi vodami, saj so stalno prisotne bakterije fekalnega izvora. Slovenjgradčani naj bi s čistilno napravo dosegli, da bo Mislinja s pritoki na celotnem območju občine najmanj v drugem kakovostnem razredu, če ne kar v prvem. To bi pomenilo možnosti za razvoj turistične dejavnosti, ob reko bi se vrnile redke vodne živali, ki jih danes zaradi onesnaženosti ni več, varovali bi zaloge in kvalitetno pitno vodo na zavarovanih območjih, zmanjšal bi se smrad in podobno.
Poleg Slovenj Gradca načrtujejo gradnjo čistilnih naprav tudi v Mislinji (2500 PE) in Dravogradu (9000 PE), povsod resno računajo na pomoč iz programa Phare, ki namenja denar za čiščenje povodja reke Drave.
Mežiška dolina: končno se je začelo
V	občini Ravne in Prevalje je torej ustanovljen konzorcij, drugi korak, ki ga je k uresničevanju projekta naredila občina Ravne na Koroškem, je sprejeti odlok oziroma koncesijski akt za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in izvajanje gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda. Koncesija zajema izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda za čas trajanja koncesije.
Izgradnja kanalizacijskega omrežja in nove čistilne naprave bo opravljena na podlagi prostorsko-izvedbene in projektno-tehnične dokumentacije koncesionarja, za izvajanje javne službe pa koncesija obsega poleg
objektov, ki jih bo postavil koncesionar, tudi opravljanje z že zgrajenimi objekti in napravami. Seveda bo moral koncesionar poleg izkušenj in referenc pri projektiranju izpolnjevati mednarodne standarde kakovosti na področju te dejavnosti. Koncesionar bo imel pravico oblikovati predloge cen svojih storitev, vendar ob upoštevanju zakonov in uredb, ki urejajo področje koncesionarne dejavnosti in kontrole cen. Kdaj se bo začela in kako dolgo bo trajala koncesijska pogodba, pa bo določeno v posebni koncesijski pogodbi. V tej pogodbi bo tudi določeno, kolikšno koncesijsko dajatev bo koncesionar letno plačeval za izvrševanje javne službe občinam Prevalje in Ravne. Po prenehanju koncesijske pogodbe zaradi izteka roka, za katerega se bodo dogovorili, pa omrežje in vsi objekti brez plačila preidejo v last obeh občin.
Sicer pa Petrol, ki je bil pobudnik ustanovitve konzorcija, v sodelovanju pri večjih ekoloških projektih in drugih komu-
nalnih storitvah vidi predvsem dobro priložnost za uresničevanje dolgoročne strategije širjenja na širše energetsko področje. Prvi korak v tej smeri je bil storjen že lani z vstopom Petrola v družbo Aquasystems, ki ima koncesijo za izgradnjo čistilne naprave in čiščenje komunalnih odpadnih voda na mariborskem področju. Najbrž pa bo Petrol tisti, ki mu bo s koncesijo gradnjo čistilne naprave in izvajanje javne službe na tem področju zaupala tudi občina Mežica. Ta projekt so predstavniki Petrola nedavno že predstavili občanom Mežice, občina pa je že sprejela koncesijski akti za podelitev koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in izvajanje javne službe. Zanimanje za ta posel pa je poleg Petrola nakazal tudi ljubljanski Autocommerce, seveda pa se koncesija v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah podeli na podlagi javnega razpisa.
(m p)
1 J
•
Posnetek: -dj
O problematiki čiščenja odpadnih voda je med drugim govoril tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač v Črni na Koroškem, kjer je 19. oktobra kot gost naše poslanke Irme Pavlinič Krebs spregovoril koroškim županom in načelnikom upravnih enot. Tema razgovora so bila prostorsko ureditvena in stanovanjska vprašanja, s poudarkom na predlogih novih zakonov s tega področja.
Minister Kopač je napovedal bistvene poenostavitve postopkov in s tem skrajšanje procedure za pridobivanje dovoljenj na vseh področjih posegov v prostor, gradenj, ravnanja z odpadki in vodovarstvenega režima. S predvidenimi zakonskimi spremembami naj bi te poenostavitve dobili vsaj do konca prihodnjega leta.
Kot operativni plan na osnovi zahtev EU je minister med drugim napovedal, da moramo do leta 2015 v vsej državi urediti kolektorje in čistilne naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
Prežihov spominski muzej - priložnost koroškega turizma?
"Na Preškem vrhu nad Kotljami stoji Prežihova bajta - Spominski muzej Prežihovega Voranca, ki jo letno obišče med 13 in 14 tisoč obiskovalcev. Razmerje med šolsko mladino in odraslimi je nekoliko ugodnejše za mladino. Kotlje z okolico imajo številne zgodovinske, umetnostne in naravne znamenitosti, ki jih morda res še premalo poudarjamo. Ob Prežihovi bajti je Prežihovo, Prežihova domačija, kjer je po drugi svetovni vojni živel Voranc z družino, zdaj pa njegova vnukinja Metka. Od Prežkega vrha do Šrotneka, kjer je skoraj do sedemdesetih let preteklega stoletja stal mogočen grad Šrotnek, so še vidni ostanki "turških Šanc”, obrambnih okopov pred Turki, ki so v drugi polovici 15. stoletja pustošili v teh krajih. V bližini stoji cerkev sv. Mohorja, v vasi pa farna cerkev sv. Marjete, obdana z obzidjem, znotraj katerega je tudi pokopališče. Kotlje so znane še po "Rimskem vrelcu”, izviru kisle vode, ob vznožju Uršlje gore leži Ivarčko jezero, rekreacijska točka. Prežihov spominski muzej je ob še drugih znamenitostih točka na “Vorančevi poti” v Kotljah, ki je prav gotovo lahko priložnost koroškega turizma. Resnično privabi številne obiskovalce, vendar ni edina zanimivost. Kotlje ležijo med Mežiško in Mislinjsko dolino, ki se stikata z Dravsko dolino, povsod pa so zanimanja vredne kulturnozgodovinske in turistične točke, ki jih vsakdo želi in hoče pokazati domačim in tujim gostom. Večja je ponudba, večje so tudi možnosti, da Koroško obišče še več gostov.
V	Koroškem muzej Ravne na Koroškem, ki ima v upravljanju Prežihovo bajto, se trudimo v kratkem času, ki ga imajo na razpolago, predstaviti Vorančevo življenjsko in ustvarjalno pot. Postanek je ob mogočnem spomeniku Prežihovega Voranca, kije delo kiparja in umetnika Stojana Batiča, opozorimo obiskovalce na “Vorančevo pot”, ki sta jo vse od rojstva prvega otroka pa do leta 1911, ko sta kupila Prežihovo bajto, “prehodila" Vorančeva starša z otroki. Na tej poti je Kotnikova bajta, kjer se je rodil Voranc, je Pekel, kamor se je podal nabrati solzice za svojo mater, je sončni Krautberg, materin dom, je Prežihovo in skedenj, kjer je napisal prvo črtico Petkov Cene, je ajdovo strnišče, ...
V	majhni leseni vrhkletni hiši s črno kuhinjo so živeli Vorančevi starši, njegova babica, sem so se s poti vračali Lovro, Avgust in Alojz, Ivan pa je gospodaril do usodnega leta 1944, ko so ga na dvorišču ubili gestapovci.
Spominski muzej je memorialni in etnološki spomenik, ki kaže podobo tradicionalne arhitekture značilne za Koroško.”
Tako je Prežihovo in okolico predstavila mag. Karla Oder, direktorica Koroškega muzeja Ravne na Koroškem.
Vsako leto obišče muzej več obiskovalcev. Struktura je različna. Nekatere skupine, zlasti šolske, so na obisk dobro pripravljene, druge si vzamejo čas za branje odlomkov iz Prežihovih del, spet tretje prehodijo del "Vorančeve poti”.
Ali menite, da so označbe dovolj dobre in pripeljejo obiskovalce po ustrezni poti do cilja? Kje vse so na voljo slikovni materiali?
Prežihova bajta je znana točka, kljub temu pa bi smerokazi v Kotljah in na Ravnah prav gotovo ne bili odveč. Za promocijo Prežihove bajte v obliki prospektov in razglednic, pa tudi na internet straneh, v glavnem skrbi Koroški muzej. Med ponudniki kulturnih in turističnih zanimivosti Koroške so tudi turistične agencije s Koroške in Slovenije. Koroški muzej Ravne na Koroškem in Prežihova bajta sta vključena tudi v programe Parka kralja Matjaža, ki s programi skrbi za turistično ponudbo v tem delu Slovenije.
Dobil sem namig, da naj bi v sezonskih obdobjih vključili domače osnovnošolce in srednješolce, posebej še bodoče gostince, ki bi obiskovalce sprejeli in jih popeljali v Prežihov svet; s tem bi sami spoznavali svoje rojake in svoje korenine. Vaš komentar?
Turizem je pomembna gospodarska dejavnost, ki daje pomemben dohodek, vendar zahteva trdo delo, še zlasti na začetku. Veliko je idej, precej je načrtov, ki jih iz različnih razlogov ni mogoče uresničiti. Pripravljenost domačinov, da vodijo obiskovalce, jim spregovorijo o značilnostih ter posebnostih iz življenja
Korošcev, predstavijo umetnost, razkrijejo zgodovino je nujna, če želimo razvijati turizem. Osnovnošolci, srednješolci lahko imajo pomembno vlogo. Na OŠ Koroški jeklarji na Ravnah na Koroškem so letos pripravili izredno uspešen (tudi nagrajen) projekt "Vorančeva pot”, za katerega si želim, da bi zaživel v praksi.
Nekateri pogrešajo sodoben pristop - multi-medijski prikaz, saj starodaven inventar muzejske hiše nej ne bi bil dovolj atraktiven. Morda načrtujete kaj od tega?
Spominski muzej Prežihovemu Vorancu so odprli jeseni leta 1979. Muzejska postavitev kaže na značilnosti bivalne kulture na Koroškem. V nekaj več kot dveh desetletjih so spremembe v muzeološki stroki, veliko večja tudi tehničnih možnosti. Predstaviti Voranca, njegovo življenjsko in ustvarjalno pot, kot tudi življenjske zgodbe bratov in družine na sodoben muzeološki način je že nekaj letna želja in je del projekta zastavljenega pred nekaj leti.
Poleg muzeja so v bližini še ustanove, ki hranijo marsikaj zanimivega povezanega s Prežihovo družino. Kakšno je sodelovanje med vami?
Varovanje spomina na Prežihovega Voranca in njegovo družino ni domena samo Koroškega muzej. V Koroški osrednji knjižnici na Ravnah na Koroškem je spominska soba Prežihovega Voranca, v Kotljah, v župnišču so uredili spominsko sobo Alojzu Kuharju, Vorančevemu bratu, na Prežihovem živi Vorančeva vnukinja, v bližini živi tudi nečakinja, Ivanova hči. Med varuhi spomina so gotovo vsi značkarji, učenci šol v Sloveniji, ki so v štirih desetletjih tekmovali za Prežihovo bralno značko. Na OŠ Franja Goloba na Prevaljah so jo na pobudo Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana prvič podelili leta 1961. Kotnik in Suhodolčan sta tako vzpodbudila zanimanje za knjigo med učenci. Ta majhna vzpodbuda pa seje razširila po vsej Sloveniji.
Prežihovi literarni biseri živijo v radijskih igrah, dramah in filmih. Tako so med varuhi Prežihove zapuščine tudi ustanove in posamezniki zunaj Koroške. Med posamezniki na Koroškem moram omeniti Mitjo Šipka, ki že skoraj 800 krat predstavil Svetnečega Gašperja. Izjemen poznavalec Prežiha in njegovih del je Drago Druškovič, urednik zbranih del, tudi Janez Mrdavšič, dolgoletni ravnatelj Koroške osrednje knjižnice, pa Kristina Brenkov,...
Vaši načrti v prihodnje ?
Načrtov je kar nékaj, vendar jih ni dobro prezgodaj razkrivati.
Samo Šavc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je izdal zgibanko o zdravstvenem zavarovanju študentov, “Zavarovanje je pol zdravja”. V njej zavod seznanja študente z osnovnimi informacijami, ki jih morajo imeti o zdravstvenem zavarovanju med študijem ali ob prekinitvi oziroma zaključku študija.
Zdravstveno zavarovanje
V Sloveniji imamo obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Prvo je zakonska pravica in dolžnost vseh prebivalcev Slovenije, drugo pa je odvisno od odločitve vsakega posameznika. Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja študentom in otrokom, mlajšim od 18 let, kot družinskim članom plačilo zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v celoti (tudi študenti po izrednih programih, če niso zaposleni ali ne prejemajo nadomestila na zavodu za zaposlovanje). S pravočasno oddajo potrdil o vpisu študentom pri uveljavljanju zdravstvenih storitev in drugih pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja ni potrebno ničesar doplačevati.
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja pokrivajo nekatera druga tveganja, npr. tista, povezana z zdravljenjem v tujini v času počitnic.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje si študentje zagotovijo pravico do zdravstvenih storitev pri izbranih zdravnikih, zobozdravnikih in ginekologih v javnih zavodih ali zasebnikih s koncesijo po pogodbi z Zavodom.
Za študente, ki večino študijskega leta preživijo zunaj kraja stalnega bivališča, je dobro, da si osebnega zdravnika izberejo v kraju študija. V kraju stalnega bivališča imajo v primeru bolezni ali nezgode vseeno pravico do nujne zdravniške pomoči.
Ob vpisu študijskega leta
Študentje uveljavljajo svoj status v obveznem zdravstvenem zavarovanju s potrdilom o vpisu, ki ga starši oziroma skrbniki, po katerih so študentje zavarovani kot družinski člani, posredujejo svojemu delodajalcu najkasneje do 1. oktobra. Samostojni
zavezanci (podjetniki, obrtniki, kmetje...) oddajo potrdila o vpisu na območni enoti ali izpostavi Zavoda, kjer sicer urejajo svoje zavarovanje.
Ob prekinitvi oziroma zaključku študija
Ko zavarovancem poteče status študenta (zaključek ali prekinitev študija), so si dolžni urediti nov status v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Najbolje je, da se oglasijo v pristojni območni enoti ali na izpostavi zavoda glede na kraj njihovega stalnega bivališča. Državljane RS brez podlage za zavarovanje (ki nimajo nikogar, da bi jih bil dolžan preživljati in nimajo nobenih lastnih sredstev) mora ob izpolnjevanju določenih pogojev zavarovati občina, v kateri ti stalno prebivajo. To velja tudi v primeru morebitne izgube statusa študenta.
Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije polne vrednosti zdravstvenih storitev, zato morajo te osebe same poravnati doplačila do njihove polne vrednosti ali se prostovoljno zavarovati pri eni od zavarovalnic (Vzajemna, Adriatic).
Ob prekinitvi študija ali ob odhodu na služenje vojaškega roka je potrebno pri delodajalcu zavarovanca, pri katerem so bili kot družinski člani zavarovani v času študija, za te osebe poskrbeti za odjavo in ponovno urediti drug status v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Zgibanko o zdravstvenem zavarovanju za študente lahko dobite na območni enoti in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ravne na Koroškem
Ob suhi 11b, 2390 Ravne na Koroškem
KOROŠKA V SLIKI
V razstavišču prim. dr. Staneta Strnada v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec si lahko ogledate slikarska dela Jožeta Svetina. Qtvoritev razstave je bila 21. septembra. Jože Svetina je znan slovenski javnosti po svojih risbah in izrazitih akvarelih, kjer uporablja naravo in kulturno zgodovinsko dediščino naše preteklosti, ki jo nenehno pobira in uniču e čas. Značilni so njegovi šolarji, ki jih slika v oljni tehniki na les.
Posnetek Stanko Hovnik
Kar tri dni so udeleženci 8. likovnega srečanja v Dravogradu ustvarjali, risali in delali na območju občine. Nastajala so nova likovna dela, ki so jih v nedeljo postavili na ogled v cerkvi Sv. Vida v trgu. Organizacija je bila tudi tokrat v rokah Zveze kulturnih društev Dravograda in območnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Letos so svoje likovne sledi pustili Dravogradu Janez Ambrožič, Alojz Krevh, Mojca Kovač, Ivan Kolar, Stane Petrovič, Marijan Miklavec, Marija Strnad, Pavel Ščurk, Boris Štrukelj, Zdenka Vinšek,Janez Sole in Srečko Fruhauf.
Posnetek Kristl Vaiti
Kljub letošnji suši je po naših krajih gob kar precej, zato gobarji vneto iščejo vsak na svojem terenu rastišča, ki so jim ostala v spominu še iz preteklih let. Tako je svojo gobjo srečo našel tudi gobar Štefan Smolar iz Gortine, ki je pred dnevi med borovimi gozdovi na nahajališču izpred treh let ponovno našel velikansko gobo - borovo grivo. Tokrat je bila goba težka 2,34 kg in je skoraj polovica gobe segala preko košare.Goba je redek primerek v naših gozdovih, zato je bila gobarska sreča tokrat res popolna in vredna
družinskega posnetka .
Posnetek D. Smolar
Zadružni dom v Doliču je bil nekoč zbirališče tamkajšnjih krajanov, v njem pa je bila tudi kinodvorana z lepim odrom za izvajanje kulturnih prireditev. Po združitvi kmetijskih zadrug pa so v domu uredili gostišče, ki je iz leta v leto menjalo najemnike. Letos je Gostišče v Doliču končno dobilo novega lastnika. Dom je kupil Srečko Vetrih iz Pake pri Velenju, in novi lastnik je stavbo pričel temeljito obnavljati; v njej je že uredil in predal svojemu namenu novo, sodobno samopostrežno trgovino, preuredil in na novo usposobil pa bo tudi gostinske lokale.
Posnetek Franc Jurač
Koroški župani in obe županji so se tokrat zbrali na Muti. Na dolgi seji, proti koncu so namreč vsi že pogosto pogledovali na ure, niso imeli lahkega dela. Tistih, ki prihajajo z vrečami, je čedalje več, med njimi kar precej takšnih, do katerih imajo občine najmanj vsaj moralne dolgove ali skupne potrebe, kot so knjižnice, muzeji, zdravstvo, nastajajoči internet oziroma Koroška stran ter podobno. Tu so še materiali za temeljitejši razmislek za sistematično oblikovanje regionalnih potreb in strategij. Da ne pozabimo, v nastajanju je tudi nova Koroška lovska zveza, ustanovljena je Koroška kmetijska zadruga.
Posnetek Kristl Vaiti
Ravenčani so oktobra praznovali svoj krajevni praznik. Kot vsa zadnja leta nazaj, je bilo osrednja prireditev na platoju na Čečovju, kjer seje zbralo številno občinstvo in med drugim pozdravilo nagrajence za najlepše vzdrževane hiše in okolico. Slavnostni govornik je bil častni občan občine Ravne na Koroškem, prof. Janez Mrdavšič. Pozabili niso seveda na korenine praznika in borci so ponosno položili venec ob spomeniku na Navrškem vrhu. Pred tem je bila tam krajša slovesnost.
Posnetek samo Šavc
Turistično društvo Mislinja je na Foltanovi kmetiji, priljubljeni točki nad Mislinjo, priredilo veselo in živahno nedeljsko popoldne. Bila je to tradicionalna prireditev “Pozdravjeseni", ki sojo oznanili strelci z možnarji. Vaške skupnosti so pripravile razstavo kmečkih pridelkov, otroci so lahko zajahali konje, odrasli pa se veselili ob številnih družabnih igrah. Podelili so tudi nagrade za najlepše urejene hiše in kmetije.
Posnetek Stanko Hovnik
Skorajda v centru Radelj so po dolgih pripravah in sodelovanju kar dveh mlajših gostincev odprli prenovljeni lokal, ki je že imel dolgoletno tradicijo. To je nekdanji "RinglšpN”, okrepčevalnica ob prejšnji avtobusni postaji. Ime so ji dali gostje po vrtljivih vratih, ki so onemogočala dirjanje pod avtomobilska kolesa. Ta vrata so povzročila obilico komičnih zapletov. Nekdo je vstopil, zunaj pa je ostal “rukzak", torba ali, ojoj, celo otrok. Vrata se v nasprotno stran namreč niso vrtela. Po metamorfozi je to danes “KAMeRA”. V tem stilu je tudi opremljena, predvsem pa je prijazen lokal.
Posnetek Kristl Vaiti
V kraju Javnik, kjer se pot med Radljami in Mariborom prevesi približno na polovico, je zrasla nova flosarska gostilna. Ob njej, kako bi tudi drugače, je zanimiv flosarski muzej in seveda še Lent z dvema flosoma. Nekako čisto pravo flosarsko vzdušje, začinjeno z
nekaj nostalgije po časih, ko so tod drseli flosi, se ustavljali hol-carji, furmani in vse, kar je kanilo kaj zaslužiti ali izvleči iz vračajočih se mož s flosov.
Ob 80. obletnici Meškovega prihoda na Sele so Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu organizirali predavanje. Gost večera je bil g. Primož Vresnik, profesor sociologije in filozofije ter urednik revije Borec. Gost je ob tej priložnosti razgrnil nekoliko “drugačnega Meška”.
Posnetek Stanko Hovnik
Dom za starejše občane na Fari na Prevaljah je dobil svojo končno podobo. Zagotovo je lepa in potrebna pridobitev za Mežiško dolino, tako zaradi prepotrebnih domskih kapacitet kot zaradi možnosti zaposlitve. Predvsem za slednje vlada trenutno na Prevaljah in v okolici izjemno zanimanje, saj število vlog več desetkratno presega število razpoložljivih delovnih mest.
Posnetek -dj
Na pobudo sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri občini Mislinja so policisti prometne policije Slovenj Gradec obiskali malčke Vzgojno varstvenega zavoda v Mislinji. Z njimi so se pogovarjali in jih seznanili s pravilno hojo v prometu, zatem pa so jim podelili kresničke, katerih sponzorje bil letošnje leto prevoznik šolskih otrok, Milan Merzdovnik iz Mislinjske Dobrave. Mislinjskim malčkom so policisti prikazali tudi vajo s službenim policijskim psom ter jih seznanili z policijskimi prometnimi vozili.
Posnetek Franc Jurač
Koroška poslovna enota AMZS
NOVI PROSTORI, BOLJŠE STORITVE


Konec julija smo po dolgih prizadevanjih dočakali odprtje novega poslovnega objekta AMZS d.d. PE Dravograd, ki leži med objektom, kjer se je doslej opravljala vsa dejavnost tega kolektiva, in je v lasti AMD Dravograd, ter bencinskim servisom na Mariborski cesti v Dravogradu.
“Pridobitve smo veseli vsi zaposleni, saj imamo
boljše pogoje za delo, hkrati pa se bodo v teh prostorih prijetneje počutile tudi naše stranke, ki jim bomo v večjih prostorih, opremljenih z najsodobnejšo opremo, lahko nudili bolj kakovostne in cenovno konkurenčne storitve,” je povedal Srečko Fruhauf, vodja poslovne enote v Dravogradu, i Poleg rednega opravljanja tehničnih pregledov lahko stranke tam uredi-jo vse za registracijo motornih vozil (sklenitev obveznega zavarovanja, kasko zavarovanja, plačilo cestnine in podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja).
V sodobni mehanični delavnici opravljajo vsa servisiranja motornih vozil (zavorni sistemi, vulkanizerske storitve...), poleg tega tudi testiranja in nastavitve vozil. Opremljeni so z najsodobnejšo napravo za nastavitev podvozja - avtooptiko.
Pri tem ne smemo pozabiti na njihovo glavno dejavnost - pomoč na cesti za pokvarjena in poškodovana vozila ter vlečno službo. Pomoč in vleko nudijo 24 ur na dan, vse dni v letu, na številko 1987. Opremljeni so z dvema vlečnima in enim intervencijskim vozilom.
_________ Poudariti velja, da imajo člani AMZS pri večini njihovih storitev 20 %
popust oziroma so nekater zanje brezplačne.
“Naslednje leto bomo v starem objektu, katerega najemniki ostajamo, zgradili sodobno avtopralnico in hitri servis, s katerim bomo strankam nudili hitra popravila vozil. S tem želimo zaokrožiti sklop ponudb našim cenjenim strankam, da jim bomo lahko na enem mestu ponudili vse za njihove jeklene konjičke - z željo, bodo z našimi storitvami zadovoljni in da se bodo z veseljem vračali,” pravi Srečko Fruhauf.
-vik
KOPA:
Predstavitev digitalnega sistema CC 2000
/COPJV
računalniški inženiring d.d.
KOPA računalniški inženiring, d.d. je že dve desetletji med vodilnimi pri uvajanju celovitih rešitev informacijskih sistemov v slovenskih proizvodnih podjetjih, ustrezne rešitve pa zagotavlja tudi na področju aparaturne opreme, mrežne opreme in video nadzornih sistemov.
Učinkovito tehnično varovanje objektov, premoženja in drugega imetja postaja vedno večja potreba. Video nadzor pa je v kombinaciji z različnimi detektorji in javljalniki najboljši sistem aktivnega tehničnega varovanja.
3.	oktobra so na sedežu podjetja predstavili sodobni digitalni video sistem CC 2000, izdelek ameriškega podjetja Integral Technologies, ine. Prikazali so delovanje in uporabnost mrežnega digitalnega sistema za učinkovit nadzor in varovanje premoženja ter prenos zbranih slik po sistemih za prenos drugih informacij (LAN, WAN, Internet).
Predstavitve seje udeležilo nekaj velikih slovenskih podjetij, glavni namen srečanja pa je bil izmenjati izkušnje in znanje na področju tehničnega varovanja ter industrijske varnosti. Pogovorili so se tudi o vseh drugih enostavnih sistemih za tehnično varovanje.
Vsi izdelki digitalnih snemalnih sistemov Integral Technologies, ine. so zasnovani na visoki kakovosti in najnovejši tehnologiji. S svojimi vrhunskimi proizvodi izpolnjujejo vse varnostne zahteve. Programska podpora First Line Master Control, ki je enostavna za uporabo, pa omogoča preprost dostop do vseh konfiguracijskih nastavitev funkcij sistema po željah in potrebah uporabnika.
Kopa na prireditvi INFOS 2001
KOPA računalniški inženiring d.d. iz Slovenj Gradca je tudi letos edino koroško podjetje, ki seje predstavilo na letošnji največji sejemsko-izobraževalno prireditvi INFOS 2001.
KOPA je sejem izkoristila za predstavitev svojih prizadevanj, kako z uporabo najnovejših dosežkov na področju računalniških tehnologij uspešno pomagati slovenskim proizvodnim podjetjem pri prehodu v moderno elektronsko poslovanje. Jedro koncepta prenove informacijskega sistema predstavlja sistem KOPA ERP - popolnoma integrirana aplikativna programska rešitev za področje vodenja in spremljanja proizvodnje in poslovanja.
Domači strokovni in širši uporabniški javnosti so se predstavili tudi v sklopu seminarskih predavanj. Odgovorili so na vprašanja, na kakšen način in katere podatke, ki nosijo kakršno koli informacijo, potrebno za preživetje na današnjem tržišču, varno shraniti in vzdrževati na enem mestu.
V podjetju še menijo, da razvoj interneta, ki smo mu priča danes, s svojimi neizmernimi komunikacijskimi zmožnostmi v temeljih spreminja celotno življenje, delovanje človeka in širše družbe.
Pozor pred virusi!
Živimo v času, ko se morajo podjetja informacijsko odpirati v svet. Nevarnosti, ki zaradi tega prežijo na informacijski sistem, se moramo zavedati in ustrezno ukrepati, saj bomo le na ta način poslovali brez motenj in ohranjali konkurenčno prednost.
Virusi, vdori v informacijski sistem in izguba zaupnih podatkov so problemi, na katere je nedavno opozorila KOPA računalniško podjetje iz Slovenj Gradca.
V njihovih prostorih na Kidričevi 14 so zato 17. oktobra predstavili preventivne in pravočasne ukrepe na področju varovanja sistemov in podatkov sodobnega informacijskega sistema, ki postaja vse bolj pomembna in zahtevna naloga vsakega podjetja v prihodnosti.
KOPA računalniški inženiring d.d., Kidričeva 14, 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700, fax: (02) 88 39 777, e-mail: info@kopa.si, www.kopa.si
Slovenj Gradec
ZA VEČ ZDRAVIH LJUDI
Razstavo so si ogledali tudi ugledni gostje	Tako so postavljali razstavo
Ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja je koroška sekcija društva “Za srce”, ob močni navezi in pomoči Koroškega pokrajinskega muzeja in posameznih šol, pripravila doslej najobširnejšo razstavo na temo zdravja srca in ožilja.
Med vzroki smrti smo v Sloveniji v zadnjih letih bili že pri 47% vseh smrtnih primerov je bil vzrok srce ali ožilje. Lani je odstotek padel na 40% kar je še vedno visoko. V znižanju imajo nedvomno svoj delež tudi aktivnost društev in seveda naša zdravstvena služba, vključno z bolnišničnimi posegi.
Danes je v pravo gibanje za zdravje srca vključenih že 176 najbolj razvitih držav, naše društvo pa ima 200 članov in vsaj še enkrat toliko tistih, ki v načinu bolj zdravega življenja posnemajo člane. Če smo pred leti še brez upanja iskali v naših trgovinah varovalna živila, danes posebni oddelki s tovrstnim blagom niso več nobena redkost. Koroška sekcija je tudi tista, ki organizira celo vrsto predavanj vse od Raven na Koroškem, do Slovenj Gradca in do konca srednjega dela Dravske doline. Imamo pa morda tudi srečo, da imamo v naši osrednji
zdravstveni ustanovi nekaj zdravnikov internistov in kardiologov, ki so pripravljeni s svojim znanjem pomagati več in prej kot je že skrajna sila. Razstava sama pa je prinesla tudi izjemno bogato učno-vzgojno dimenzijo.
Kakšnih osemdeset panojev je bilo in prof. dr. Josip Turk je ocenil, da je to ena najbolj celovitih razstav, kar smo jih na to temo videli v Sloveniji.
Omembo zaslužijo tudi šole. Zdravstvena in II. OŠ obe iz Slovenj Gradca, Šola Koroških jeklarjev iz Raven na Koroškem, seveda tudi njihovi mentorji, ki so skupaj dokazali, da smo s tovrstnim osveščanjem prodrli med najmlajše.
V društvu si prizadevjo tudi za druge oblike preventive, merjenje krvnega pritiska, ugotavljanje sladkorja in drugih vsebin medicinske zaščite, pa vse do vplivanja, da skrajšajo predolge čakalne dobe na operacije srčnih bolnikov, ki pobirajo prevelike davke v življenjih.
k. vaiti
HMELJARSKI LIKOF V RADLJAH
Turistično društvo Radlje se v svoji več desetletni zgodovini lahko pohvali s številnimi uspešno izpeljanimi prireditvami. Med slednje vsekakor sodi tudi hmeljarski likof, ki ima tudi v Dravski dolini svojevrsten pomen.
Leta nazaj je imelo ročno obiranje hmelja na hmeljarskih poljih v Radljah in okolici posebno mesto. Celo pričetek šolskega pouka seje zaradi obiranja hmelja zamaknil za teden dni. Danes pa je seveda situacija povsem drugačna. Tradicijo ročnega obiranja hmelja ohranjamo danes le še z nekdanjimi hmeljarskimi običaji. In slednji je tudi hmeljarski likof, ki ga je Turistično društvo Radlje letos organiziralo že štiri-najstič.
Številni ljudje od blizu in daleč so se udeležili likofa, ki so ga letos popestrili člani Kultnega društva Ožbalt, in sicer Moški pevski zbor Ožbalčki poubi pod vodstvom Tadeja Kušerja in dramska skupina, ki je uprizorila krajšo humoristično igro. Vrhunec prireditve je bila predaja hmeljarskih simbolov iz rok starešin in njihovih spremljevalk. Tako so si na odru izmenjali simbole lanskoletni starešina Miha
Verhovnik s spremljevalko Majo Prohart in letošnji starešina Božo Križanič s svojo spremljevalko Nino Bezjak.
Letošnja letina je bila po mnenju starešine nekoliko slabša od lanske. Predvsem zaradi suše v poletnih mesecih, kljub temu pa je bila zadovoljiva in sezona obiranja hmelja,
Posnetek Drago Verdnik
ki je trajala 21. dni, je bila uspešna. Hmeljarski likof so tudi v Radljah zaključili s hmeljarskim plesom, ki so ga otovorili vsi dosedanji starešine in njihove spremljevalke.
Lidija Verdnik
naši kraji
Etnološka zanimivost - čevljarstvo Jožeta Levovnika:
“LJUDJE, KI PRIHAJAJO K MENI, PRIDEJO TUDI NA DEBATE, GOVORIMO O ŠPORTU,
POLITIKI, O VSEM”
Že lani so se v Podjetniškem centru Slovenj Gradec v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec (strokovno vodstvo etnologinje BRIGITE RAJŠTER) odločili obnoviti čevljarsko delavnico mojstra JOŽEFA LEVOVIKA. Namen turističnega programa ‘‘Domače obrti Mislinjske doline” je namreč oživljanje starih obrti in ohranjanja naravne, kulturne, etnološke dediščine, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah oziroma razvoj podeželja v povezavi z možnostmi razvoja turizma na omenjenem območju. Vsebuje najprej pregled in popis obrti na območju Mislinjske doline -tistih, ki še delujejo, katerih objekti so še ohranjeni, iskanje ljudi, ki še imajo obrtniško znanje in drugo.
Z ureditvijo dela ulične podobe Slovenj Gradca, v kar je zajeta tudi stara delavnica "JOŽE LEVOVNIK, ČEVLJARSTVO”, želijo prispevati k ohranjanju kulturne identitete tega mesta.
Levovnikova čevljarska delavnica spada v staro mestno jedro. Mojster je pred približno desetimi leti prenehal ročno izdelovati čevlje po naročilu, a stare čevlje še popravlja. Slovi kot dober čevljar. Danes je njegova
delavnica tudi etnološka posebnost. Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec je uredil napis nad vrati, razstavo čevljarskih orodij in pripomočkov v izložbi starih od 80 do 100 let. Tam lahko vidimo tudi modele čevljev, ki sojih včasih izdelovali v čevljarski delavnici Levovnikovih. Hiša se ponaša z 90.letno neprekinjeno dejavnostjo. Med svetovnima vojnama je prodajala čevlje za naročnike vse do Zagreba.
In kaj je o svoji obrti kot zanimivost povedal sam čevljarski mojster iz Slovenj Gradca? Tudi njegov oče je bil čevljar in včasih je navada, da je eden od otrok nadaljeval tradicijo: “Že 62 let delam v tej delavnici. Vsak mesec naredim morda kakšne ortopedske čevlje, drugače pa popravljam stare. Prej smo delali za Planiko, pa za jugoslovansko armijo, za milico, desetletje pa tudi za trgovine. Zmeraj pa je prišel kdo naročit kakšne čevlje s posebnimi zahtevami, na primer visoke škornje za glasbenike narodno-zabavnih ansamblov in drugo. Še danes delam po starem načinu. Krojim čevelj, ga natezam na kopito, počivam, podplate lepim in zbijem, šivam. Delam večinoma z usnjem. Ljudje, ki danes priha-
jajo k meni, pridejo tudi na razne debate, govorimo o športu, politiki, o vsem. Da naredim čevelj od začetka do konca, porabim od 7 do 10 ur, ko smo delali na tekočem traku, smo bili že toliko izpopolnjeni, da smo naredili tri pare na osem ur."
AJDA PRISLAN
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V OBČINI DRAVOGRAD
Peto leto zapored sodeluje občina Dravograd pri vseslovenskem projektu Teden vseživljenjskega učenja. K sodelovanju smo povabili društva, zavode, ustanove, zveze, organizacije in podjetja da širši javnosti predstavijo svoje programe.
V projekt TVU se vključujemo, ker nam je všeč zamisel o vseživljenjskosti učenja - o učenju v vseh življenjskih obdobjih in okoljih.
Radi rečemo, da se ljudje učimo celo življenje. To je res, vendar znanje ni tista dobrina, ki bi nam bila podarjena že ob rojstvu. Življenjske izkušnje in potrebe, razmere za učenje in kakovost učenja so tisti dejavniki, ki bogatijo naše znanje in vplivajo na kakovost našega življenja. Zato je potrebno zamisli o učenju skozi vso življenjsko obdobje dati vso podporo in aktivno sodelovati pri njenem širjenju.
Znanje, ki si ga pridobimo s formalnim izo-
braževanjem, nam koristi (bolj ali manj) pri opravljanju naših poklicev, bolj malo pa za življenje samo, ki nas vedno znova postavlja različne težave in določitve. Da bi v različnih življenjskih situacijah ravnali čimbolj modro in s tem vplivali na kvaliteto našega življenja, da bi znali živeti v dobrih odnosih z ljudmi in naravo, pa moramo vedno znova širiti naše znanje. Ličenje je torej naša stalna naloga, obveznost do nas samih, naših otrok, družin in družbe, ki pa nam mora zagotoviti čim boljše pogoje za učenje in izobraževanje.
Za svoj osebni in profesionalni razvoj potrebujemo znanja, ki jih tradicionalne oblike izobraževanja še ne razvijajo dovolj. To je učenje in razvijanje intuicije, ustvarjalnosti in čustvene inteligence, tj. upravljanje s seboj in obvladovanje medsebojnih odnosov.
Vsaka pot je sestavljena iz množice majhnih
korakov. Znanje in modrost nastajata vsak dan znova, če le znamo videti priložnosti za učenje v vseh življenjskih situaicijah. Spoznanje, da je treba razvijati poti in priložnosti, da se bodo lahko vsi ljudje učili in izobraževali v vseh obdobjih življenja, za vse družbene vloge in z vsem, kar človek potrebuje za razvijanje telesnih, intelektualnih, čustvenih in duhovnih razsežnosti, sije že utrlo pot v našem okolju. Preko 18 izvajalcev je v času TVU pripravilo več kot 30 prireditev, ki so našim občanom ponudili paleto predavanj, razstav, tečajev, predstavitev, športnih aktivnosti in drugih dogodkov. V tem času smo lahko vsi, ki nam je učenje v veselje, pridobili kakšno novo znanje, ki nam bo koristilo pri razvijanju lastne samopodobe in pri zadovoljevanju splošnih osebnih in družbenih potreb.
Vlada Navotnik
^_________
Srečanje ob 50 letnici
Izobraževanje vajencev raznih strok v Slovenj Gradcu ima dolgotradicijo. Obrtna nadaljevalna šola ima svoje zametke že v drugi polovici 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je delovala tudi obrtna nadaljevalna šola z večernim poukom. Trgovski vajenci pa so dobili dvorazredno trgovsko nadaljevalno šolo leta 1924, meščansko šolo so v mestu odprli 1920.
Po osvoboditvi je ponovno zaživela obrtna šola, ki je bila ukinjena leta 1960. Istega leta je Slovenj Gradec
dobil srednjo ekonomsko šolo; ta je prerasla v Šolski center s številnimi programi, ki jih obiskuje okoli 2000 dijakov.
Na fotografiji je tretja generacija učencev, ki je končala obrtno šolo v Slovenj Gradcu leta 1951. Na jubilejnem srečanju 21. septembra so bili tudi štirje njihovi nekdanji učitelji. Sedijo z leve: Stanko Panjek, organizator 5o-letnice, učiteljici Hilda Vaupot in Hilda Simončič, Franc Jandl, upravitelj šole, in Slavica Žolnir.
Jože Potočnik
Vaja 2001: nesreče so se zgrnile v Dravograd
Na železniški postaji v Dravogradu je iztiril tovorni vlak, ki je prevažal nevarne snovi, po močni eksploziji je izbruhnil požar in zajel okoliške zgradbe ter strmo pobočje desnega brega Drave. Nafta iz sodov se je razlila v reko Dravo, v bližini se je zgodila še prometna nesreča.
Po tem scenariju je v soboto potekala regijska zaščitno reševalna vaja Dravograd 2001, v kateri so sodelovali gasilci, 15 brigada slovenske vojske s helikopterjem, gorski reševalci, reševalna služba in policija. Zaradi nizke megle je imela najtežje pogoje vojska, vendar je ekipa s helikopterjem kljub temu uspešno izvedla svojo nalogo, zajezitev naftnega madeža v Dravi s pivniki pa je bila zaradi deroče vode neučinkovita. Sicer pa so po vaji vsi pristojni ocenili, da je vaja potekala uspešno. (zs)
“UTRINKI V GLINI” OB TEDNU OTROKA
Moto letošnjega Tedna otroka se je glasil “Moj prosti čas”. V knjižnici Dravograd so v imenu tega tedna odprli razstavo izdelkov, ki sojih naredili naši najmlajši z naslovom “UTRINKI V GLINI”.
Pred letom dni so namreč pod vodstvom Aleksandre Gradišnik pričeli z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, ki jih omogočata tudi dravograjska knjižnica in Društvo prijateljev mladine. Otroci so spoznavali materiale in načine dela, motiv pa jim je predstavljal vzpodbudo za
Posnetek Kristl Volti
izražanje - njihove lastne predstavljivosti in individualne posebnosti vsakega udeleženca. Po mnenju organizatorjev je bil odziv na te delavnice presenetljivo dober. Razstava je bila odprta do 21. oktobra letos, ko so se začele prireditve "Tedna vse življenjskega učenja”.
Prireditev v Knjižnici Dravograd so seveda popestrili otroci s kulturnim programom. Povabljeni pa so bili tudi na delavnico poslikave čarovniških ogrinjal, ki se je dogajala naslednji dan v gasilskem domu Dravograd pod vodstvom Jožice Heber.
AJDA PRI SLAN
Jubilejno
darilo
SAXO II že od 1 390 000
Avto dobite od
2.300.000 SIT
model 1,4 IX(3V)
Prihranite do
335.860 SIT
Ugodni prihranki za vsa vozila CITROEN
BALMICO a.©.©. Slovenj Gradec, Prodaja:(02) 8829-100, Servis: (02) 8838-900
asr*
"" f? ;v-
pokištvv
LOVZHJAK
trgovina & trgovinske storitve

M
1


i ,	j j Lir
V
Velika izbira slo venskega in italijanskega pohištva. Možnost plačila na obroke, kredit ali gotoviski popust. Dostava na dom in montaža po želji !
- -ODSLEJ TUDI NA KOROŠKEM
LIP BLED in LIPA AJDOVŠČINA !
■JAN LOVENJAK s p.. Poljana lOc, 2391 Prevalje, telefon: 02 82 40 686rtax:
_________________________. ____________________________________________________[______
02 82 40 687
P.S.T. d.o.o.
Javornik 12 Ravne na Koroškem
TEL./FAX: 02/82 23 944 NMT: 050 654 341 GSM: 041 712 732
•	Žaluzije
•	Lamelne zavese
•	Menjava oken (les, alu, pvc)
Ugodne cene!
Dobava, izdelava, montaža
PREVERITE CENE, KAKOVOST IN DOBAVNE ROKE!
•	Alu-rolo garažna vrata
•	Alu rolete
•	Pvc rolete
FINALNI OBLEKI ZA MISS
ostéljéltél PIČI Koroškem	P/še: mag. Stanka Blatnik
V prejšnji številki Prepiha smo obljubili, da vam pokažemo novo kreacijo za miss oziroma jo serviramo še vročo takoj, ko nastane. Tukaj sta torej dve, sveži in po večinskem mnenju prisotnega občinstva na oktobrski finalni modni reviji na ljubljanskem gradu vredni uvrstitve med najboljše kreacije za miss Slovenije 2001.
Projekt je nastal kot posledica nekajletnega sodelovanja modnega oblikovanja in oblikovanja nakita; ustvarjalk, ki se predstavljava pod skupnim imenom - SiSteam: Simona Kokot, Stanka Blatnik. Odločitev za sodelovanje na natečaju je bila zaradi kakovosti in imidža predstavitve kompromisna. Pa vendar je na pobudo organizatorjev prevladal “da" zaradi priložnosti predstavitve dela širši slovenski javnosti, sicer pa predvsem kot možnost uporabe materiala (školjke Petrovo uho) v skupno kreacijo, ki po svoji prefinjenosti ustreza svojemu namenu.
V desetih dneh, kolikor je bilo na razpolago časa za izvedbo projekta, sta nastali dve večerni obleki, ki sta se idejno in materialno pričeli
Tri dni pred finalnim izborom najlepše obleke za miss sije na drugi “probi” komisija obleke ogledala v živo, na manekenkah. Miss Slovenije, Rebeka Dremelj, je eno izmed kreacij iz školjke razglasila za najlepšo, nakar jo je komisija strogo “utišala". Obdobje molka je potekalo vse do generalke, ko je komisija manekenki, ki je nosila drugo obleko iz školjke, odvzela pripadajoči šal, ki je poudarjal volumen kreacije.
Na superfinalnem izboru oblek je žirija razglasila zmagovalce prireditve. Nagrado za najlepšo kreacijo je prejela Barbara Plaveč s Ruja, drugouvrščena je bila prefinjena obleka iz pletenine, delo Tomaža Draža iz Ljubljane, tretjo nagrado je prejela Nika Urbas za sladkoben roza kostum iz cenenega tila. Komisija je razglasitev zmagovalne kreacije podprla z razlago, da je pri ocenjevanju upoštevala predvsem volumen obleke.?.
Tukaj pa se zgodba šele prične. Organizatorji,
žirija in Rebeka Dremelj, ki je hotela eno izmed oblek celo kupiti, so želeli imeti obe kreaciji v kovčku, ki je skupaj z miss odpotoval na velik izbor najlepše zemljanke, v južnoafriški Sun City. Glede na nerealen izbor oblek za miss Slovenije 2001 in glede na dejstvo, da pripravljamo v času bivanja Rebeke v Južni Afriki kar pet modnih predstavitev na Koroškem, je padla odločitev, da ostaneta obe kreaciji skupaj s pripadajočimi modnimi dodatki tam, kjer jih boste lahko občudovali bralci Prepiha, najini sponzorji, znanci in prijatelji.
Kreacija: SiSteam (Simona Kokot & Stanka Blatnik)
Pričeska: Petra Maček za Frizerstvo IN
Model, make up: Vida Gostenčnik
Fotografija: Tomo Jeseničnik
PREPIH_________________________________moda
SPONZORJI IN DONATORJI PROJEKTA “MISS 2001”
KOROŠKI RADIO / 97,2 FM / Slovenj Gradec
PREPIH Koroški časopis
PREVENT d.d., Slovenj Gradec
Prodajalna obutve MOJCA, Ravne na Koroškem
FRIZERSTVO “IN”, Prevalje
ROVAI Pub, Slovenj Gradec
Grafični studio CERDONIS, Slovenj Gradec
Koroška TISKARNA, Slovenj Gradec
Studio FOTO TABOR, Slovenj Gradec
GOPLA d.o.o., Maribor
GOZDNO GOSPODARSTVO d.d., Slovenj Gradec OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Slovenj Gradec
MESTNA OBČINA Slovenj Gradec AVID d.o.o., Slovenj Gradec
Butik spodnjega perila GRAZIA, Nakupovalni center Velenje
FANTOM Bar, Slovenj Gradec
Trgovina TOMASSPORT 2, Slovenj Gradec
SORBIT d.o.o., Ravne na Koroškem
Optika PODGORŠEK, Slovenj Gradec
MLADINSKI SERVIS, Slovenj Gradec
Modno krojaštvo KORZET, Slovenj Gradec
Mizarstvo STANKO BLATNIK, Podgorje pri Slovenj Gradcu
Trgovina s tekstilnim blagom VILA, Slovenj Gradec
Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izpeljavi projekta.
PROGRAM PREDSTAVITEV FINALNIH KREACIJ ZA MISS SLOVENIJE:
29.10. ■ 8.11. 2001:
Razstava v prodajalni obutve Mojca na Ravnah na Koroškem
9.	11. ob 18.00:
“Lesk odseva"; Literarno-glasbeno-modna predstava ob izidu revije za leposlovje in kulturo Odsevanja v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec; Nastopajo: Ex animo, Zaleteljev! kitaristi,
SiSteam
10.	11. 2001 ob 18.00:
Modna revija ob 1. obletnici Mercator Centra v Slovenj Gradcu;
Sodelujoči: Simona Kokot, Stanka Blatnik, SiSteam; Pričeske: Petra Maček za Frizerstvo IN, Plesna skupina Lenče Nikolove, Glasbeni gostje: Ex animo, Jazoo Supersonic z glasbeno spremljavo revije v živo
23. 11. 2001 ob 20.00:
Prireditev “Nocoj je pa en lep večer" ob 5. obletnici pevskega zbora Carinthia Cantat v športni hali Slovenj Gradec
26. 11. - 15. 12. 2001:
Razstava v trgovini s tekstilnim blagom Vila v Slovenj Gradcu
Modna revija v ljubljanskem Centralu
Dva dni po izboru obleke za miss smo si lahko malce popravili razpoloženje v klubu Central, ki priložnostno gosti tudi tematske modne revije. Tokratni modni dogodek, imenovan Glamur Fashion Market, je organizacijsko prevzela mlada, v tujini uveljavljena manekenka in študentka psihologije, Vida Gostenčnik z Mute. Vida je svojo manekensko pot in kariero fotomodela pričela med študijem v ZDA, nadaljevala pa v Sloveniji in Italiji.
Na reviji smo se predstavili štirje modni oblikovalci: Diana Kotnik iz Petrovč, Mojca Makuc iz Ljubljane, Barbara Plaveč s Ptuja in Stanka Blatnik iz Slovenj Gradca, trije nakitarji: Radmila Gorjanc iz Ljubljane, Romi Bukovec iz Medvod, Simona Kokot & Janko Klančnik iz Slovenj Gradca ter elitna slovenska blagovna znamka Ars Vivendi. Da je bila mera Korošcev, ki smo okupirali Central, polna, je za pričeske poskrbel Frizerski studio No.2 iz Radelj ob Dravi, SiSteam pa se je, prvič pod skupnim imenom, predstavil z večernima kreacijama iz školjke, ki nista ostali neopaženi.
Nakit: Simona Kokot & Janko Klančnik Oblačila: Stanka Blatnik
Pričeska: Nada Gros & Tinefrizer za Frizerski studio No.2 Make up: Nika Veger Model: Milanka Fotografija: Tinefrizer
Opravičilo
...Frizerstvu Mavrič in solarij z Mute za napačno objavo teksta k fotografiji v prejšnji številki Prepiha, ko smo poročali o modni reviji pričesk v Radljah ob Dravi. Make up, oblačila, in koreografijo je za njihovo predstavitev prispevala Vesna Vitrih z Mute. Za tiskarskega škrata se iskreno opravičujemo!
DVOJČICA
Ko je Ivan Marzel iz Slovenj Gradca letos nekajkrat stikal za gobami, se mu je nasmehnila prava gobarska sreča. Nepričakovano je našel gobana dvojčka, ki sta zrasla drug na drugem. Skrbno jih je prinesel domov in z njima osrečil svojo ženo Angelco, sicer upokojeno direktorico Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, izpostave Slovenj Gradec. Gospa Angelca Marzel je bila na lepa gobanska dvojčka zelo ponosna, ne vemo pa, kdaj in kako sta končala na krožniku.
Iz zakulisja ali:
RAČUNICA PO ZLSD
Svetniška skupina ZLSD v ravenskem občinskem svetu je vpeljala svojevrstno inovacijo: vse za promocijo, priljubljenost in populizem, a ne na račun lastnega žepa. Na taka razmišljanja napeljujejo dejstva, ki so se zgodila po naslednjem vrstnem redu:
1.	Svetniška skupina ZLSD je pompozno predlagala, da se ravenski občinski svetniki odpovejo sejnini z izredne seje v korist občanu, ki mu je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopje.
2.	Občinski svet je predlog (na presenečenje nekaterih) podprl.
3.	V nadaljevanju razprave so svetniki ZLSD predlagali, da do konca mandata nihče več poda podobne pobude za odpoved sejnini.
4.	Čez nekaj dni je svetniška skupina ZLSD pompozno dala pobudo, da se skliče nova izredna seja občinskega sveta, tokrat na temo železarskih stanovanj.
5.	Rezultat: svetniki (tudi ZLSD) so na pobudo zlsdjevcev takoj nadoknadili “izpad dohodka", ki je bil posledica prvega predloga svetniške skupine ZLSD.
Umetnost brez meja
V koprski galeriji si je umetnik preluknjal koleno - v imenu umetnosti. Človek se vpraša, kje so meje umetnosti?!
No ja, če naši sodobni umetniki svetovno znanim in priznanim ne sežejo niti do kolen, naj imajo vsaj luknjo v kolenu. Da se ve, do kod sežejo.
Belo pobarvani sodi pred galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so v primerjavi s preluknjanim kolenom prav prijazna in razumljiva umetnost. Takšen, ves umetniški, je tudi ves slovenjgraški Glavni trg, kjer cestni umetniki kopljejo, vrtajo, razstavljajo, pa spet sestavljajo - umetnost pač, v gibanju, ali mobilna umetnost, umetnost brez meja, vsem dosegljiva, namenjena navadnim, preprostim krajanom.
Srž sodobne umetnosti je ideja, je izziv. Če kdo umetnost razume kot izzivanje, je pa njegov problem.	H. P.
Dvakrat za enkrat
Matjaž Zanoškar, šef upravne enote Slovenj Gradec, se očitno boji, da ne bo zdrav in čil praznoval stotega rojstnega dne, zato je Abrahamu posvetil dvakratno pozornost in namenil dvojno praznovanje. Prvič za okrog sto dvajset sorodnikov, znancev in prijateljev, drugič za sodelavce na upravni enoti.
Na prvem slavju so mu domači pripravili zabavo, kot se za Abrahama spodobi. Drugo pa je bilo prav tako super. Matjaž je namreč znan po družabnosti in po tem. da zna držati družbo pokonci: navsezadnje je član okteta Lesna. Znan pa je tudi po strogosti v službi in se drži pravila: družba je družba, služba pa služba.
Zdaj že bivši direktor hotela Kompas v Slovenj Gradcu Danilo Jakoš se je po nekajmesečni “tišini” spet pojavil na slovenjgraški gostinski in teniški sceni. Danilo je očitno že prebolel dejstvo, da pač ne bo lastnik picerije. Gostinsko poslovniška žilica pa mu ni dala miru, zato je ta isto picerijo vzel v najem. Tega so se razveselili predvsem njegovi teniški kameradi, ki bodo bojo v prihodnje zanesljivo spet Jakoševi najbolj redni gostje.
1 *
Nagibna igra:
POIŠČITE SE V PREPIHU
Ko smo iskali posnetek za današnjo nagradno igro POIŠČITE SE V PREPIHU, nismo imeli težav. Posneli smo malčke, kako so opazovali policijska vozila, in med njimi zaokrožili malčka. Če se bo prepoznal, ga vabimo, da v spremstvu svoje mamice obišče strica Stanka Planinšca, urarja in zlatarja v slovenjgraški Katici. Tu ga čaka nagrada: stric Stanko mu bo izročil zlat uhan. Stanko Planinšec vas vse vabi v svojo prodajalno, saj ima bogato izbiro ur, izdelkov iz zlata in vse, kar potrebujete za darila.
1%

liibhIn- \lrdrnnhrifl dr* tlim Inlamruh I Ot au di r h-in u utid lUhlnul muri tif Ih i- Old Irulutrinil I,
Oli un ninnin
Oki na Japonskem
V Znamenit in samosvoj slikar Oki Rotovnik iz W Slovenj Gradca se je očitno resno prestrašil ^ Osame bin Ladna in začasno preložil svoje razstavljanje v New Yorku. Njegova izjava, “da mu telebani pa res ne bodo uničevali slik", se zdi razumna, a hkrati kar malo vprašljiva, saj je med tem svoje umetnine poslal direktno na japonsko. V uredništvu Prepiha pa bomo storili vse, da bomo do naslednje številke izvedeli kaj več o Okijevi japonsko razstavni epizodi.
Natrosil iih ie:
•	Ne bodi neumen in ne delaj se pametnega.
•	Knjiga rekordov je enciklopedija neumnosti.
•	Po pretepu se je že marsikdo počutil kot pretepen.
•	Večina knjig o modrosti je napisanih za bedake.
•	Da ga bi povišali, se je že marsikdo ponižal.
prepih
PREPIH
Slatin
prizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva
petkomorni sistem z X prekati za stabilnost
širina krila 77 mm
sodobno zaobljene linije neprekinjeno srednje tesnilo v podboju energetsko varčno steklo
SLATIN d.o.o.,
Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koro Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252
varnostno okovje
možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb
TROČAL
Prednost je v tehniki www.porsche.si/audi
Audi
Novi A4 Avant © copyright by Audi
Avtocenter Meh
Koroška 7d 3320 Velenje Telefon: (3) 898 25 22

PREPIH_______________________________ avtomanija
TEST AUDI A4 1,8 TQ
Danes je kar nekaj ljudi v naši preljubi deželi, ki si ne znajo zamisliti, da bi njihov avto krasilo kaj drugega kot štirje krogci. In ti štirje krogci v zadnjem času pomenijo vedno več. Sicer sega ponudba navzdol vse do A2 in A3, a Audi A4 je že toliko resen avto, da se ga ne sramujejo niti direktorji, ki jim ni do upravljanja večjih vozil. Oznaka A4 je nasledila oznako 80 in s tem prelomom prinesla s sabo tudi več prestiža. Tako je bila "štirica” že v prvi generaciji udoben, kvalitetno izdelan in trpežen avtomobil, ki se je želel družiti z elito svojega razreda. Sprotne dodelave, olepšave in že od samega začetka skrbno izbrana oblika so poskrbeli, da avtomobil ni zastarel. A v avtomobilizmu današnjega časa je pač tako, da je čas ki ga na trgu preživi določen model vedno krajši. Tako je pred dobrim letom prišel čas za novo generacijo Audija A4...
Tipično Audijeva oblika z masivnimi, visokimi boki, nizkimi bočnimi okni, katerih zgornja linija v loku poteka od prednjega do zadnjega blatnika, s preostankom karoserije zliti odbijači ter izrazite obrobe velikih odprtin koles (16 palčna kolesa za doplačilo 38.566 SIT) dajejo skupaj z velikimi kolesi občutek varnosti in stabilnosti. Slaba stran visokega zadka in majhnih oken je poslabšana preglednost nazaj.
Trenutno oblikovno filozofijo je “štirica” podedovala po večjem bratu A6, le da bi dodal, da jim je tokrat zadek lepše uspel. Izraziteje obrobljen vrhnji rob prtljažnega pokrova, ter malce manj oble zadnje luči, ki so nameščene povsem na vrh zadka, delujejo elegantno - športno in še vedno zelo prepoznavno. Na prednjem delu so kromira-no obrobo maske hladilnika podaljšali še v zračne reže odbijača in tako avtomobil oddaljili od vedno bolj številnih mask drugih znamk, ki skupaj s kromom ponovno prihajajo v veljavo. Zunanja oblika gotovo sodi med lepše v svojem razredu in uspešno skriva preko 4 in pol metre dolžine, 1,77 metra širine in 1,43 metra višine. V kombinaciji s temno metalno barvo (doplačilo 152.310 SIT) in kromiranimi obrobami zatemnjenih stekel deluje avtomobil prav prestižno! Zanimivo pa je tudi, da je nova "štirica" s sabo ponovno pripeljala enako velika zunanja ogledala na obeh straneh. Pohvalno!
Po povečanih dimenzijah bi sodili, da je tudi v notranjosti več prostora. Res je! Vendar pridobitev ni tolikšna, da bi se nad njo navdušili. Še vedno prevladuje občutek “intimne" utesnjenosti, ki sploh na zadnji klopi pomeni, da je priporočljivo, če je vašim kolenom všeč intimen dotik s hrbtišči prednjih sedežev. Vsaj pri tistih, ki so povprečno (ali nadpovprečno) veliki predstavniki moškega spola (nad 182 cm) in bodo sedeli za podobno velikimi se bodo kolena srečevala z neugodno plastičnim zadnjim delom prednjih sedežev, ki ni niti udoben za kolena, niti nima mrežice ali žepka za odlaganje drobnarij, kar v takšnem cenovnem razredu ni pohvale vredno!
Moteča za potnike na zadnji klopi je tudi namestitev in velikost zadnjih vrat. Le te imajo odprtino na spodnjem delu izrazito majhno in potniki ob izstopanji zaglavijo svoja obuvala med sedež in B stebriček. Morda ravno zato v zadnjih vratih ni predalčka? Ga pa lahko koristite v sredinskem naslonjalu. Pa tudi sicer je odlagalnih prostorov (v sprednjem delu) dovolj. Ostane še prtljažni prostor, ki omogoča 445 litrov prostornine, a je pokrov le tega tako čvrsto vzmeten, da je zapiranje s pomočjo ročice na notranji
strani bolj teoretično izvedljivo.
Potujoči v avtomobilu bodo navdušeni nad odličnimi materiali, izdelavo, barvno usklajenostjo in bogato opremo. K udobnemu bivanju bo svoje prispevala učinkovita dvokanalna klimatska naprava, ki bi zaslužila še več pohval, če bi imela zračne reže tudi za zadaj sedeče potnike. Prepoznavno Audijeva notranja arhitektura, z masivnimi vrati, armaturno ploščo in sredinsko konzolo, ter odličnim položajem voznika daje tudi naključnemu potniku slutiti, daje lastnik za svojega ljubljenčka na štirih kolesih odštel precej denarja. Sam voznik (kije kdaj že vozil italijanska ali francoska vozila) utegne negodovati nad dolgim hodom sklopke in oporo za roke (doplačilo 34.381 SIT), ki je sicer nastavljiva, a se v najnižji legi z vsakim potegom ročne zavore krepko prestavi.
Sovoznica pa bo svojemu kavalirju zamerila, da si ni priskrbel avta, ki bi ji omogočal, da bi v osvetljenem ogledalcu v senčniku tudi v temi lahko preverila svoj brezhibni izgled. Le ta menda pris-toja k tovrstnem avtomobilu? Če lahko za svoj pogled na cesto poskrbi z odličnimi xenonskimi lučmi (doplačilo 214.787 SIT), bi lahko zanjo priskrbel vsaj lučko v senčniku?
Zanesljivem vijuganju skozi ovinke, visokih mejah bočnega zdrsa in neproblematičnem prenašanju moči na cestišče se lahko voznik zahvali štirikolesnem pogonu quattro in napredno zasnovanem podvozju, katerega deli so po zaslugi uporabe aluminija precej lažji kot pri predhodniku. Tako je prednja prema (ki je v grobem poznana že od prejšnjega modela) "shujšala" za 8,5 kg, medtem, ko je zadnja prema iz aluminija in magnezija razvita povsem na novo. Skupaj s številnimi elektronskimi pomagali (ABS, ESP serijsko) omogoča A4 varno vožnjo, z dobrim občutkom na volanu in zelo dobrimi zavorami.
Še vedno pa je Audiju ostalo dokaj izrazito nihanje ob pospeševanju in zaviranju, medtem, ko v ovinkih bočnega nagiba skoraj ni čutiti. Če pa vam le ne uspe ostati na cesti, vas bo varovalo 6 varnostnih blazin in čvrsta karoserija, ki ima za 45% povečano vzvojno trdnost.
Da pa boste sploh lahko drveli skozi ovinke, poskrbi 1,8 litrski štirivaljnik, ki iz gibne prostornine 1,8 litra s pomočjo petventilske tehnike in turbinskega polnilnika iztisne 150 KM in 210 Nm navora v območju med 1750 in 4600 min-1. Turbo je nekoč pomenil krepko luknjo tja do 3000 vrtljajev, potem pa krepak pritisk na sedež ob pospeševanju preko te številke in s tem povezan dirkaški občutek ob vožnji v ustrezno visokih vrtljajih.
A če od Audija A4 1,8 turbo quattro pričakujete športnost v tem pomenu, se motite. Motor lepo pospešuje, brez izrazite "turbo luknje”, po zaslugi dobrega navora omogoča dinamično vožnjo brez poseganja po kratkem a menjalniku, ki ne spada med najhitrejše. A kakšne športne odzivnosti, ustrezno rezkega ali globokega zvoka, ter izrazitega veselja do vrtenja v visoke vrtljaje ne pričakujte. To je zmogljiv in udoben motor, ki zadovolji večino uporabnikov tega vozila. Tako lahko do 100 km/h pospešite malenkost prej kot v 9 sekundah in pospešujete vse do končne hitrosti, ki znaša 220 km/h. Za nežno pritiskanje pedala plina se oddolži z 8 litri porabe na 100 prevoženih kilometrov, za zelo dinamično vožnjo zahteva tudi preko 12 litrov, na 1200 kilometrskem druženju pa je povprečna poraba nanesla 11,3 litra, k čemur znatno prispeva
štirikolesni pogon.
K vsem naštetim lastnostim Audija A 4 spada še ena, ki je meni osebno zelo pri srcu: občutek, da so se pri oblikovanju detajlov malce bolj potrudili od večine sonarodnjakov in presegli prag “zgolj čiste uporabnosti". Na primer brisalci: ti se ob vklopu pranja prednjega stekla po končanem brisanju čez nekaj sekund samodejno vklopijo in obrišejo še tiste ostanke tekočine, ki je po brisanju pricurljala navzdol na že obrisano površino.
V notranjosti vas v dobro voljo spravijo lepo izdelane malenkosti, bivalne barvne kombinacije, po možnosti z dodatki kroma, belo rdeča osvetlitev merilnikov, dodatki iz lesa (doplačilo 102.402 SIT) in lepa tkanina Zenit na sedežih (doplačilo 36.599 SIT). Skupaj z ostalo bogato opremo: radiem Concert 2 z 10 aktivnimi zvočniki(doplačilo 149.722 SIT), usnjenim športnim volanom (doplačilo 73.566 SIT), alarmom (doplačilo 98.336 SIT), voznikovim informacijskim sistemom (doplačilo 68.392 SIT), električno pomičnimi zadnjimi stekli (doplačilo 68.302 SIT) ter po višini in globini električno nastavljivo ledveno oporo prednjih sedežev (doplačilo 62.846 SIT) se osnovna cena Audija A4 1,8 TQ iz 6.208.073 SIT poviša na 7.383.313 SIT. Za takšno, neskromno vsoto dobite zelo dober in lep avtomobil, ki si razen malenkosti zasluži večinoma pohvale in povrh vsega še po skoraj enem letu zbuja ne malenkostno zavist pri mimoidočih. Če si to slučajno želite?
NOVIČKE
Fiatov novi ponos Stilo je s 6. oktobrom pričel svojo prodajno pot v Italiji. Privlačen in tehnološko napreden avtomobil so oblikovali v Fiatovem Centro Stile in nameravajo z njim ponuditi evropskemu trgu močnega tekmeca v tržnem segmentu, ki letno obsega skoraj milijon prodanih avtomobilov. Pričetki prodaje si bodo sledili tudi v sosednjih državah: Nemčiji 13. oktobra, Franciji 20. oktobra in Španiji 27, oktobra. K nam Stila verjetno ne bo pred začetkom prihodnjega leta.
1. oktobra je iz tovarne zapeljal 3 milijonti Land Rover. Temno modrega Freelanderja V6 je kupil pevec Ronan Keating. Od leta 1948, ko sta brata Wilks konstruirala prvega Land Roverja kot kmetijsko vozilo s pogonom na vsa 4 kolesa, je podjetje razširilo ponudbo na vozila na Defenderja, Discoverija, Freelanderja in Range Roverja. Toyoto Picnic bo v Sloveniji nasledila enoprostorska različica Avensisa, ki ji bo v imenu dodan napis Verso. Cena za osnovni model z 2 litrskim motorjem je 5.090.650 SIT, na voljo pa je tudi izvedba z 2 litrskim turbodizlom s tehniko skupnega voda..
V Sloveniji se je pričela prodaja Citroena C5 break in sicer s tremi bencinskimi in dvema dizelskima motorjema. Osnovno različico C5 break z 1,8 litrskim 16 ventilskim bencinskim motorjem si lahko omislite za 4,3 milijona SIT.
BMW-jevi prodajni rezultati kažejo na nesluteno rast napram enakem obdobju lansko leto. V prvi polovici tega leta so tako prodali kar 9% več vozil od lani.
Piše: Aleksander Praper
AKTUALNO!
vpis v program
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Program bo potekal na Ravnah na Koroškem.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Program bo potekal na Prevaljah.
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJA Program bo potekal v Slovenj Gradcu.
Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mall: lu-ravne@slol.net, http://www.lu-ravne.si
.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM
Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu
Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem.
Pokličete nas lahko na
telefonsko številko:
02 82 16 500
VEČER Z MATJAŽEM PIKALOM
ali “Love will never die, love will ever fly!”
Piše: Renata Picej
Matjaž Pikalo s harmoniko v naročju, steklenico piva na mizi pred seboj in mehkim pogledom v očeh, ki se je zvedavo dotikal obrazov več kot tridesetih Korošcev, je v začetku oktobra odprl jesensko sezono rednih koroških srečanj v ljubljanski Restavraciji Turist. Kljub deževnemu nalivu se je pod večer zbralo več kot trideset članov kluba, ki so bili pripravljeni prisluhniti svojevrstni pesmi koroškega umetnika in zvedavo pričakovali nastop rojaka. Ko je za navadno harmoniko raztegnil še tisto, “nudlharmoniko”, za katero je odštel celo premoženje, “detoniral dušo” z biblijo poezije - Prešernovo pesmijo Kam in previdno, tako kot pravi v eni svojih pesmi, pred občinstvo
“polagal stopala na tla previdno, da se ne bi ubili”, je koroško srečanje pridobilo barvo in se razvilo v zanimivo srečanje s kulturo in prijatelji.
Matjaž, sicer z diplomo Iz etnologije in sociologije kulture v žepu, je svojo življenjsko pot preusmeril in namesto profesorja postal pisatelj, pesnik, predvsem pa podajalec lastnega sprejemanja in doživljanja sveta. Iz razlagalca vede o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev in narodov se je prelevil v avtorja doživetij, prelitih v besedo in pesem.
Za njim je desetletni status svobodnega umetnika. Čas v katerem je iz nekdanjega radijskega napovedovalca zorel v pisatelja, pesnika in interpreta za odrasle in otroke. V slovensko poezijo se je zapisal z deli: V avtobusu, Dobre volje, Pes in plesalka ter Bile. Roman Drevored ljubezni, ki je izšel prav pred kratkim pa je dopolnil njegovo zbirko proze, v kateri je poleg eseja Evropa 2000 - Igrivo
bojišče narodov, še roman Modri e. Ta mu je, poleg tega, da je bil v šolskem letu 2000/01 razpisan za temeljno književno delo za drugo stopnjo tekmovanja v znanju materinščine, za Cankarjevo priznanje, prinesel tudi visoko denarno kazen na Višjem sodišču v Mariboru. Njegov otroški opus zajema slikanico z naslovom Prisluhni školjki in otroški roman Luža, s tragikomedijo Presheren duo Milia, pa je posegel tudi na področje dramatike. Literarno - glasbena skupina Autodafé, ki jo je ustanovil leta 1999, mu pri tem služi kot nepogrešljivo orodje za doživeto predstavljanje lastnih del Pikalo, ki pravi, da se ljubezni loteva brez patetike in jo priznava kot gonilno silo svojega početja, kot večno energijo svojega ustvarjanja in nastopanja, je globoko prepričan, da brez nje ne bi bil prepričljiv. "Brez ljubezni ni nič in brez ljubezni tudi umetnik ne moreš biti”, pravi, medtem, ko sredi nastopa za Korošce (ob pridobitvi avtorske pravice) zasnuje svoj življenjski credo: "Love will newer die, love will ever fly!”
Matjaž Pikalo, čigar večna želja, želja po pisanju ljubezni, ki bi jo lahko brali in pisali, ostaja želja in vodilo tudi vnaprej. Ob tolikšni zaverovanosti v zastavljeni cilj pa zagotovo ne bo ostal zgolj pri prvi nagradi, ki jo je prejel leta 1998, ko so mu v Trstu podelili drugo mednarodno nagrado Pabla Nerude za poezijo.
1.	Predsednik KKL, mag. Janko Arah in Matjaž Pikalo
2.	Matjaž Pikalo je ljubljanskim Korošcem odškrnil vrata v svojo dušo in postregel s poezijo in prozo na njemu lasten način, prežet z ljubezni jo, ki bi jo lahko brali...
PREPIH
naši kraji
Slovenj Gradec:
DAN OZN 2001
Slovenj Gradec v znamenju Mirovniškega festivala, razstave otroških likovnih in literarnih del ter osrednje proslave ob dnevu OZN
Posnetek: Foto Tabor
Slovenj Gradec, mesto glasnik miru, je bilo tudi letos osrednje slovensko mesto ob dnevu OZN. Vanj seje steklo stotine mladih in drugih udeležencev prireditev, ki tradicionalno krasijo mesto v tem času. Mirovniški festival je potekal pod geslom: Proti ksenofobiji - za strpnost, kar jasno izraža težnje po miru v svetu, kajti “...pravične vojne ni, vojna vedno pomeni zlo za nedolžne žrtve, razdejanje, trpljenje!” Tem pozivom se je pridružilo tudi več kot 150 udeležencev festivala na stojnicah,
prireditelji pa so ob prisotnosti varuha človekovih pravic simbolično spustili pod nebo 999 balonov miru, z nedeljenim sporočilom mirovne volje udeležencev in obiskovalcev.
V galeriji likovnih umetnosti je potekal natečaj otroških likovnih in literarnih del na
temo miru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki iz prijateljskega mesta Arai z Japonske. V tem okviru so pred gimnazijo s predstavniki tega mesta Slovenjgradčani posadili tudi drevo prijateljstva.
Petič zapored je bila v Slovenj Gradcu državna proslava ob dnevu OZN, na kateri je tokrat govoril zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel. Eden ključnih scenskih elementov na proslavi je bil globus, katerega so otroci simbolično zapolnjevali z zastavami držav sveta. Med 17 izvajalci programa so bili tudi glasbeniki z ulice, ambasador Unicefa Lado Leskovar pa je skupaj z 12 člani pevskega zbora II. OŠ Slovenj Gradec svojo zapel pesem, posvečeno miru in sožitju med narodi.	-vik
Prevalje:
ODLOK JE ZAMRZNJEN
Odziv prevaljske občinske uprave po referendumu o oskrbi občine s plinom
Na prevaljskem naknadnem referendumu, na katerem so občani Prevalj odločali o podelitvi koncesije za oskrbo občine s plinom, so volivci zavrnili občinski odlok o podelitvi koncesije. Večina volivcev je bila torej proti uveljavitvi občinskega odloka in posledično za ohranitev sedanjega načina oskrbe Prevalj s plinom. Vsaj zaenkrat Komunalno podjetje Log ostaja distributer občine s plinom, čeprav je občinska uprava že kmalu po referendumu napovedala, da bo poskušala poiskati način za spremembe.
Občinska uprava in župan sta še vedno prepričana, da bi lahko občanom ob
podelitvi koncesije zagotovili deset odstotkov nižjo ceno plina od sedanje. Če sedanja cena znaša 83, 78 tolarjev ob porabi tri tisočih kubikov plina, bi bila cena koncesionarja ob istih pogojih 77 tolarjev, so povedali na tiskovni konferenci na Prevaljah. Nanjo je župan povabil tudi potencialne koncesionarje, s katerimi so se na občini pogovarjali že pred referendumom, in sicer predstavnika Adrie Plina Lojzeta Babiča, člana uprave Petrola Boruta Meha in direktorico Energetike Ravne Mojco Kert Kos, ki so delili obžalovanje, da do koncesije še nekaj časa ne bo prišlo.
Predstavniki občinske uprave in občinskega sveta so govorili še o razlogih za rezultat referenduma, za katerega so številni ocenjevali, da pomeni nezaupnico občini. Dr. Matic Tasič je menil, da so za nastale razmere krivi sami, ker njihova kampanja v primerjavi s kampanjo KP Log ni bila dovolj agresivna. “Verjeli smo, da je cilj - nižja cena plina - dovolj močen argument za občane," je dejal Tasič. Vsakršno možnost, da bi bila s predreferendumsko kampanjo pobudnika referenduma Dušana Petroviča povezana tudi stranka LDS, pa je prevaljski župan zavrnil.
Petra Lesjak Tušek
PRE PIH _________________________________^^^^uiltura
Dravograd:
Prvo srečanje koroških in šaleških pevcev
Bila je nedelja, pisali smo 13. oktober, že dan je bil takšen kot podarjen za petje. V telovadnici OŠ v Dravogradu se je zbralo nič manj kot petnajst pevskih zborov iz društev upokojencev Koroške in Šaleške pokrajine. Umirjene, hudomušne in tudi poskočne pesmi so prihajale do poslušalcev, ki so nagrajevali nastopajoče z aplavzi. Le ni tako mali dogodek, če se zbere več kot 260 pevcev in pevk, da bi pokazali, kaj znajo in zmorejo še v jesenski dobi svojega življenja.
Vsak zbor za sebe je dragocenost, nekaj posebnega, po glasovih, interpretacijah in izboru pretežno narodnih pesmi.
Uvodna pesem je pripadala organizatorjem - ščf domačinom MPZ Dravograd, pod vodstvom Frančeka Veršnika. Za njimi so se zvrstili: MPZ Viharnik Mežica, ki ga vodi Anton Škerjanc, ŽPZ “Klasje” z Mute pod vodstvom Bernarde Rak,
MPZ Velenje je dirigiral Branko Mahne, MePZ Vinska gora pod vodstvom Franca Žerdonerja,
Nonet “Cvetje v jeseni” vodi Emica Fasfald, ŽePZ “Korošice” vodi Tanja Krivec, Oktet DU Konovo vodi Zmago Frankovič, Pevski skupini "Gorna" je dirigirala Mari Dretnik, MPZ Prevalje vadi Jože Štrekelj, ŽePZ “Jelka" iz Slovenjgradca vodi Marija Gornjak, MPZ Ravne vodi Tone Ivartnik, MePZ Prevalje vodi Jožica Ovnič, ŽePZ Velenje vadi Vida Lesnika -Polutnik, MePZ Šoštanj dirigira Alenka Mlinšek, ki je tudi dirigirala veličastno skupno pesem Pavla Kernjaka Rož, Podjuna, Žila. Slovesno je donela ta nam draga pesem iz grl več kakor 260.
pevcev v dravograjski telovadnici na tem prvem srečanju upokojenskih pevskih zborov. Za lep vmesni intermeco je poskrbela harmonikarska skupina “Diatonik” iz Dravograda. Programje s ravno prvo mero občutka za tovrstne prireditve vodila Špela Šavc. Poleg domačih donatorjev je bila pokrovitelj srečanja tudi Zveza društev upokojencev Slovenije.
k. va Iti
LE KJE, LE KDO, LE KAJ
Ljudska univerza v Radljah s svojo dejavnostjo za vseživljenjsko učenje gre že v šesto leto tovrstnega programa. Skupaj s Kulturno umetniškim društvom pretežno študentskega izvora zadnja leta skrbi za pestre kulturniške izive in prikaze. Spomnimo se razstav v radeljskem Arsu. Spomnimo se kar šokantnih predstav “Občinskih zadev”, pričele so se lani, izpisanih in naslovljenih na današnji čas, v slike današnjega življenja. V tiste lepe, švicarsko obljubljene, dodobra zabeljene s političnimi računicami in odsevi resničnosti.
Ljudje sojih dobro sprejemali.
Sedaj je nekaj takšnega združeno in prikazano pod Kalvarijo. Lepa zadeva. Vemo kje, vemo kdaj - zdaj vemo celo, kdo.
Slike so postavljene v steno Kalvarije, osvetljene le z baklami, ki jih prižgejo plezalci, primerno izbrana glasba. Pač lep večer, nekaj posebnega, namenjeno vsem, tu pa so vendarle pretežno mladi.
Svoja dela so v steni razstavili Andreja Hribernik, Monika Mravljak, Jernej Topler, Gorazd Markovič in Jure Luzar. Vse predstavljeno na lep, nekonvencionalen način.
Kristl Vaiti
Pod Kalvarijo je mlado brstenje
izobraževanje
PREPIH
POTOVANJE V KEKČEVO DEŽELO
Na OŠ Prežihovega Voranca smo se učiteljice in vzgojiteljici devetletke, ob pomoči planinskih vodnikov, odločili, da odpeljemo otroke na tridnevni planinski tabor v Kekčevo deželo v Kranjski Gori.
Že teden dni prej so otroci polni veselih pričakovanj spraševali različne stvari. Dejstvo, da bomo tam videli Kekca, Pehto, Bedanca, jim je bilo včasih kar neverjetno. Te trenutke veselja in radovednosti je treba deliti z otroki. Šele takrat jih razumeš, ko se spustiš v njihov svet. Veliko vprašanj in odgovorov se je porajalo, odpiralo v otroških glavicah, preden smo se odpravili na pot. Veselje na avtobusu, prepevanje pesmic in opazovanje pokrajine nas je spremljalo vso pot.
Ko smo prispeli, so si otroci z zanimanjem ogledovali svoje novo bivališče za naslednje tri dni. Sami so si izbrali posteljo, kjer bodo ležali, in se namestili. Sobe so jim bile všeč in kaj hitro so se organizirali in pospravili prtljago in vsaka soba je dobila pridih njenih stanovalcev.
Popoldne smo se odpravili na orientacijski pohod - iskanje skritega zaklada. Kaj neki bi to lahko bilo? Polni pričakovanj so otroci izpolnjevali določene naloge. Kar precej
Naslednje jutro smo se po zajtrku in veselem čebljanju odpravili na daljši pohod v
Krnico. Pot je bila zanimiva in se je vila ob reki Pišnici navzgor med mogočne gore. Nekateri, že kar malo utrujeni od hoje, smo po vsakem počitku nadaljevali pot, saj smo vedeli, da se bomo srečali s Kekcem. In prispeli smo do spomenika, kjer nas je čakal vodič in nas odpeljal v “KEKČEVO DEŽELO". Noge so se kar nekam hitreje premikale in nič več nismo bili utrujeni. Z zanimanjem smo spremljali pripovedovanje vodiča in kar presenečeni smo obstali ob pogledu na Kekčevo kočo.
Presenečenje, veselje ob prvem srečanju s
ni hotel razkriti. Po zanimivi in napeti vožnji s kombiji smo se vrnili v naše bivališče na kosilo, ki nam je zelo teknilo. Otroci pa so v pogovorih med seboj podoživljali dogodke in junake iz Kekčeve dežele.
Zvečer smo se odpravljali na obisk diska. V sobah deklic je vladalo veliko vznemirjenje in veselo pričakovanje. Vse so želele biti urejene in nekaj posebnega. Pripravili smo frizerski kotiček, kjer smo se urejale in si svetovale. Seveda nismo pozabile tudi na naše fante. Urejeni in nadišavljeni, vendar tudi nekoliko utrujeni, smo se odpravili v disko. Ob glasni glasbi smo se zavrteli in velika pričakovanja o obisku diska so se uresničila. Kar nekaj otrok je utrujenih obsedelo na stolih in odpravili smo se k nočnemu počitku, ki nas je popeljal v svet sanj in premišljevanj.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na sprehod po Kranjski Gori. Privoščili smo si tudi sladoled, ki si ga je vsak tudi sam plačal. Na pohajkovanju smo napravili tudi nekaj posnetkov s fotoaparatom za spomin. Pred kosilom smo uredili prtljago. Nekateri so imeli kar bolj polne potovalke, kot ob prihodu. Vendar smo vse uredili in odnesli
KAJ JE LEPŠEGA, KOT ODPRAVITI SE V NARAVO,
JESTI - KO Sl LAČEN,
SPATI - KO Sl UTUJEN,
POGOVARJATI SE Z ROŽAMI, DREVESI, ŽIVALMI IN SE OSVOBODITI VSAKODNEVNE NAGLICE.
vestno, saj so se bližali skritemu zakladu. Na poti smo se srečali s travniškimi živalmi, potočki, občudovali smo reko Pišnico, ki se je vsa čista vila ob naši poti. In glej, po nekaj izpolnjenih nalogah smo prispeli tudi do zaklada, ki ga je bilo treba poiskati. Vsi otroci so zavzeto iskali, iskrice v očeh so preskakovale iz enega na drugega, bilo je napeto. In naposled smo ga našli. Maja ga je ponosno prinesla. Odprli smo ga in se posladkali. Veselje, da nam je Kekec pustil zaklad, je bilo nepopisno. Prijetno utrujeni smo se vrnili do našega bivališča, Porentovega doma. Oddahnili smo si in že je napočil čas večerje, ki je bila zelo dobra in smo v glavnem vsi vse jedli, tudi kar nam drugače doma ni dobro.
Zvečer smo se odpravili na nočni pohod s svetilkami. Nekateri malo s tesnobo v srcu, spet drugi razigrano in umirjeno, smo stopali po poti v gozd, kjer je bilo vse drugače, bolj skrivnostno in tiho. Prisluhnili smo šumom in čarom noči z ugasnjenimi svetilkami. Nato se je dolga kolona z različnimi sijočimi lučkami bližala Porentovemu domu in cilju.
Utrujeni in prijetno vznemirjeni so otroci mirno prespali noč.
Kekcem je bilo nepopisno. Otroške oči so zažarele in ga nemo opazovale ter spremljale vsak njegov gib. Pozorno smo prisluhnili tudi teti Pehti. Skupaj s Kekcem smo obiskali Brinclja in njegovo kočo ter se odpravili iskat Bedanca. Preskusili smo, kako znamo oponašati sovo, če bo potrebno Bedanca pregnati. In res, zagledali smo ga. kako se guga na gugalnici v gozdu in si poje. Skupaj s Kekcem smo ga pregnali z oponašanjem sove. V tem trenutku je bilo kar nekaj očk solznih in nekaj rok je poiskalo roko učiteljice. Trenutki so bili res napeti. Žganci, ki nam jih je skuhala teta Pehta, so nam zelo teknili. Skrivnost, ki jo je otrokom zaupal Kekec v svoji koči, pa je za nas odrasle ostala res skrivnost. Nihče nam je
potovalke v avtobuse, ki so nas že čakali pred domom.
Zaključevalo se je naše bivanje v Kranjski Gori. Nekateri so se veselili povratka domov, kar precej otrok pa bi še ostalo kakšen dan. Zato, ker je bilo tako lepo v sobah s prijatelji, ker je bilo dobro “jesti", ker je vse tako lepo.
Po kosilu smo se namestili na avtobuse, ki so nas z nekaj postanki varno pripeljali domov na Koroško, kjer so nas že čakali starši. Polni lepih vtisov, zanimivih dogodkov, smo se vrnili vsak v svojo družino.
“O, škoda, daje že konc”, so bile besede iz ust naše Tjaše, ko se je avtobus ustavil.
Bile smo vesele, da so se otroci imeli lepo in, da so veseli odhajali v naročje svojih staršev, predvsem pa vsi zdravi in brez poškodb. Bilo nam je lepo in prijetno. Spoznali smo, da zares držijo verzi s katerimi končujemo to naše pisanje:
Zapisale učiteljice devetletke OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Jasna Bezjak, Marija Jurgec,
Lucija Medvos, Janja Čebulj
Milan Kamnik si je za rojstni dan “podaril” tretji cede.
Koroški kantavtor Milan Kamnik je izdal
tretjo samostojno zgoščenko
Je še kdo srečnejši kje
Milan Kamnik, ki že več kot četrt stoletja vztraja na glasbeni sceni, je konec septembra izdal svojo tretjo samostojno zgoščenko z naslovno pesmijo Je še kdo srečnejši kje? Posnel jo je v koroškem studiu Melopoja, na njej pa je deset avtorskih pesmi.
Seveda Milan tudi tokrat ni obšel Prežihovega Voranca, saj je naredil priredbo njegovega besedila Vodnjak in Slovenec sem. Zgoščenka je pri ljubljanski založbi Poseidon izšla prav na Milanov rojstni dan. "Na zgoščenki je deset avtorskih pesmi, med njimi nekaj novih posnetkov mojih starih pesmi, ki se danes ne predvajajo več, in nekaj novih skladb. Naslovna skladba Je še kdo srečnejši kje? je več kot 20 let star posnetek, ki sem ga napisal še v časih, ko sem delal v železarni na Ravnah. Na cedeju je tudi božična pesem, z naslovom Upanje za božič, ki sem jo, prav tako kot skladbo Ferderban svet, posnel skupaj s hčerko Mojco. Potem so tukaj še blues Lokalni veljak, ki potrjuje splošno prepričanje, da se ponavadi v politiko spustijo tisti ljudje, ki drugje niso uspeli, pa slavospev Uršlji gori in skladba Gremo na kavo v Portorož, ki so jo poslušalci že vzeli za svojo. V skladbi Ni mi vseeno sem ošvrknil radijske in televizijske urednike, ki so imeli včasih prijaznejši in spoštljivejši odnos do glasbenikov," pove Milan Kamnik, ki je obe prejšnji zgoščenki posnel v Zagrebu.
“Zamenjal sem studio in celotno ekipo, razen sebe, seveda. Poleg hčerke Mojce so v ekipi še Marjana Mlinar in njen sin Lenart, Špela Peruš, Božo A. Kolerič in Matjaž Steržej, ki sta poskrbela za vse aranžmaje, Andrej Pintarič, bobnar Lačnega Franza, kitarist Robi Sterkuš, violinistka Simona Jambrovič, basist Boštjan Podlesnik, kanadski Slovenec Mike Orešar...”
Tudi tokrat Milan Kamnik ostaja zvest koroškemu narečju, le zvok je malo trši, bolj country blues. Ima že tudi veliko načrtov glede promocije zgoščenke: najprej se bo predstavil koroškemu občinstvu (promocijo je pripravil v Power pubu na Ivarčke, teden dni kasneje pa še v ravenski diskoteki). V prihodnjih mesecih bo nastopal še po drugih slovenskih krajih.
-dj
Oglaševanje: 02 888 03 21 Studio:	02 888 03 20
Faks:	02 88 71 098
E-mail:	info@radioradlje.com

40 LET RADIA RADLJE
PRAZNUJMO SKUPAJ V MESECU NOVEMBRU
RADIO RADLJE na frekvenci 89,5 MHZ
POSLUŠAJTE, UGANITE IN ZADENITE
DOMAČI ZVOKI RADIA RADLJE
30. NOVEMBER 2001 OB 19. URI V RADLJAH
Pravilno izpolnjene kupone pošljite do 15. novembra 2001 na RADIO RADLJE, Koroška cesta 2, 2360 RADLJE OB DRAVI.
Žrebanje kuponov bo potekalo od 19. do 30. novembra 2001 na Radiu Radlje.
Čakajo vas lepe nagrade.
NAGRADNI KUPON
Priimek in ime:
Davčna številka^
Naslov:__________
Pošta :__________
Telefon:
Vprašanje:
Kateri rojstni dan praznuje Radio Radlje?
Odgovor na vprašanje:
X
razgledi
PREPIH
Prevent je postal solastnik Volkswagna Sarajevo d.o.o.
Prevent bo v prihodnjih dveh letih v tovarno vložil 18 milijonov DEM, od tega ti milijone še letos
Na srečanju z novinarji je Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent d.d., spregovoril o načrtih glede podjetja Volkswagen Sarajevo d.o.o. Prevent bo kupnino v vrednosti 2,1 milijona nemških mark poravnal v roku sedmih dni od podpisa pogodbe. V naslednjih dveh letih namerava Prevent v podjetje Volkswagen Sarajevo d.o.o. vložiti 18 milijonov mark, od tega 3 milijone še letos. V podjetju načrtujejo nadaljnji razvoj proizvodnje avtomobilov in delov za avtomobile.
“S prihodom Preventa v Sarajevski Volkswagen bomo skušali razviti mrežo dobaviteljev delov za avtomobilsko industrijo v BiH, kar bi omogočalo hitrejši razvoj avtomobilske industrije in tudi industrije v BiH nasploh. Predvidevamo, da bi lahko v Sarajevu poleg Škodinih vozil spet začeli sestavljati vozila blagovne znamke Volkswagen." je
povedal Jože Kozmus in dodal, da bo nakup zagotovo tudi dolgoročno pozitivno vplival na sodelovanje Skupine Prevent s koncernom Volkswagen.
Agencija za privatizacijo v Federaciji BiH je 27. julija letos razpisala javni natečaj za zbiranje ponudb za prodajo 42-odstotnega deleža podjetja Volkswagen Sarajevo d.o.o., kije bil v lasti Uniš holdinga. Na razpisu je bila preko hčerinskega podjetja Prevent Sarajevo d.o.o. izbrana Skupina Prevent. Pogodbo o nakupu sta 17. oktobra v sarajevskem hotelu Holiday Inn podpisala direktor Uniš holdinga Faruk Smailbegovič in direktor Prevent Sarajevo d.o.o. Adnan Smailbegovič.
V podjetju Volkswagen Sarajevo d.o.o. je trenutno zaposlenih 84 ljudi, ki letno sestavijo okoli 3000 avtomobilov Škoda.
O LEPEM VSE, O NELEPEM NIČ
Brošura o zgodovini Leš
Na Prevaljah so septembra v okviru Jesenskih srečanj predstavili brošuro o Lešah, ki jo je uredil prof. Tone Sušnik, izdalo pa Kulturno društvo Mohorjan v sodelovanju s celovško Mohorjevo družbo.
Leše so znamenit kraj, ki je bilo o njem že dosti napisano. Tako bogato zgodovino imajo, da bi napolnila zbornik. Zapisale so se v zgodovino književnosti z Leškim rokopisom, v gospodarsko zgodovino s svojim premogovnikom, ki je za nekaj desetletij preživel celo slavno prevaljsko železarno, in v zgodovino sakralne arhitekture s svojima kar dvema gotskima cerkvama. Izdajatelji so vse te poglavitne teme zbrali v knjižici, ki obsega 66 str. in prinaša razen enajstih besedil različnih avtorjev tudi precej fotografij.
Štiri besedila je prispeval Tone Sušnik, razen uvoda in zaključka še predstavitev kraja in okolice ter nekatere znamenitejše krajane. O rokopisu z Leš iz sredine 18. stoletja je pisal Janko Kotnik, o cerkvah sv. Ane in sv. Volbenka Marijan Zadnikar, o Lešah pred izkoriščanjem premoga Karla Oder, o rudniku rjavega premoga Stanko
Uran, o domači obrti (pletarstvo, izdelovanje cokel, grabelj, okrasnih predmetov itn.) Rudi Mlinar, o učitelju in političnem delavcu Karlu Dobršku Franc Sušnik, pesem o domači vasi pa je zložila Berta Pavlinec.
Čeprav gre pri večini besedil le za ponatise, ne za rezultate novih dognanj, je to imenitno in pohvale vredno dejanje.
Je pa bila v Leše zaradi njihove odmaknjenosti pred 56 leti na silo privlečena še ena, nelepa, stvar. Ker sta se sodobna prevaljska pisatelja Vinko Ošlak in Matjaž Pikalo v svojih romanih več kot le dotaknila tudi tega dela novejše zgodovine “neke koroške vasi", to je povojnih pobojev, se sme o tem zapisati beseda tudi tu. Žalostno odkritje, kakršnemu je vsa država to jesen priča v Slovenski Bistrici, pri nas še čaka na obdelavo zgodovinarjev. Nikakor torej ni bila naloga izdajatelja brošure, da bi se ob vsem naštetem brez pooblastila stroke lotil tudi te teme. Omenim jo samo kot dejstvo, ki že dolgo ni več nobena skrivnost.
Marjan Kolar
Starši na Remšniku in Dobravi protestirajo zaradi ukinitve šolskih prevozov
Se bo občina opredelila za nadstandard?
Radeljski svetniki so na zadnji redni seji med drugim razpravljali o nekaterih prevozih otrok v šolo, ki so bili z letošnjim šolskim letom ukinjeni. Starši otrok na Remšniku in Dobravi namreč protestirajo zaradi ukinitve šolskih prevozov na relaciji Bajsov vrh - osnovna šola Remšnik, lovska koča (Franče) - osnovna šola Remšnik in Dobrava - osnovna šola Radlje ob Dravi. Zahtevajo ponovno uvedbo z letošnjim šolskim letom ukinjenih prevozov otrok v šolo. Prepričani so namreč, da je tudi na
teh relacijah ogrožena varnost njihovih otrok na poti v šolo.
Občinski svet je letos pomladi ugotovil, da se iz občinskega proračuna šolskim prevozom namenja visok znesek denarja in zadolžil občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj ponovno preveri upravičenost otrok do prevozov v šolo. Svet za preventivo je že spomladi ugotovil, da na treh poteh (Remšnik in Dobrava) ni ogrožena varnost učencev na poti v šolo tako, da bi morala občina zagotoviti brez-
plačen prevoz učencev.
Občinski svet za preventivo je v prvi polovici septembra pritožbo staršev poslal v reševanje republiškemu svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki še ni poslal odgovora, zato bodo svetniki odločitev sprejeli na prihodnji redni seji. V primeru negativnega odgovora se bo občina vsekakor morala opredeliti, ali bo za te otroke plačevala nadstandard ali se bo držala zakonsko določenih okvirjev.
PREPIH___________________________________
Študentarije
Gradovi Ludvika Bavarskega in pivo
razgledi
Piše: Mojca Erjavec
Kdo je že kdaj rekel, daje biti na programu izmenjave študentov v tuji deželi lahko? In kdo je ob tem pripomnil, da če znaš jezik, je pa takoalitako vse vredu?
Naporni urniki, spoznavanje mesta in okolice, prvi spopadi s cimri in ob vsem tem se konstantno piskanje mobitela ob sprejemanju sporočil iz domovine (klicanje je predrago) - kaže na jasno sliko prvih tednov,
preživetih v tujini: kaos. Nekaj smernic je bilo znanih: Bavarska je dežela piva in fantazijskih gradov boemskega vladarja. Žal je Oktoberfest ob mojem prihodu že minil, poleg tega pa so se številni Nemci v zadnjem času začeli izrekati proti njemu: pivo je tam namreč predrago, saj za merico odštejete kar 16 nemških mark, kar je skoraj dvakrat toliko kot ob neposvečenih dnevih. Pa še
gužva je.
Ludvikovi gradovi so podobna turistična znamenitost, ki - tako kot pivo - sem vsako leto privabi na tisoče firbcev in se ji domačini raje v velikem loku izognejo.
Kljub pravljičnemu izgledu in čudovitim štukaturam. Brez piva in Ludvika - je to sploh še 'Bayern'? Odgovor se odkriva zmerom jasneje z vsakim v megli preživetim dnem: Bavarska je se veliko več. Univerza v Bayreuthu je bila ustanovljena že pred dvesto leti, a so jo zaradi stalnih spopadov študentov s pripadniki jahalne čete, ki je prav tako bivala v tem mestu na severu danes ene največjih nemških zveznih dežel, prestavili južneje.
Mestece - no, ja, za tukajšnje razmere, šteje okoli 70.000 prebivalcev -je tako ostalo brez akademske mladeži vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so tu ponovno vzpostavili eno najmodernejših univerz v regiji. Danes študenti predstavljajo okoli 10 odstotkov populacije mesta, od tega je nadaljnja desetina vseh študentov iz tujine. Večinoma s(m)o to udeleženci mednarodnih programov, ki jih podpira Evropska Unija. Potemtakem se v študentskem stanovanju prav lahko znajde mednarodni mozaik: Madžarka, v ZDA živeča Malezijka, dva Nemca in Slovenka. Hm - bomo torej kuhali žgance, pekli ham-
burgerje ali zvrnili kak 'MaB' bavarskega? Akademska plat študija v tujini (obstajajo tudi interkulturna, socialna in predvsem nočna) je nekoliko bolj zapletena od ostalega. Najprej je seveda treba poskrbeti za nešteto formularjev in stati v prav toliko vrstah. Začenši s pripravami doma, ki se nato nadaljujejo tudi semkaj - še sreča, da vrste niso tako dolge, kot smo jih navajeni iz dežele na sončni strani Alp. Najprej zdravstveno zavarovanje, nato sprejem v študentski dom, pa dovoljenje za bivanje v tujini, potem prijava začasnega bivališča, odprtje tekočega računa, in naposled: kosilo v študentski menzi.
Šele sedaj vidim, kako dober je v resnici sistem študentskih bonov in raznolikih restavracij, med katerimi lahko izbira slovenski študent. Tukajšnja menza je le ena za vse, ponuja tri menije, od katerih je eden vegetarijanski - in solatni bar. Če ti kaj ni všeč, pojdi v mesto - in v normalni restavraciji plačaj tudi do trikrat več. Seveda pa nihče ne strada, kajti kolikor je luksuz dražji, toliko so supermarketi cenejši. Reden obisk za nabavo tedenskih zalog je le nekaj korakov stran, še posebej pa tisti s tanjšimi denarnicami pozorno prebiramo posebne ponudbe in akcije. Da nam še kaj ostane za pivo.
Predmetnik ni predpisan, kar po eni strani pomeni ogromno akademske svobode in poljubnega raziskovanja individualnih tem. Po drugi strani pa je to tudi velik manjko splošnega pregleda določene smeri, kar na naših fakultetah obvezno zapolnjuje urnik prvega oz. drugega letnika. Tukajšnji profesorji se zanašajo na samoiniciativnost in delavnost študentov, ki naj bi splošen pregled pridobili z lastnim raziskovanjem in branjem. Močno pa dvomim, da bi se to obneslo pri nas že zaradi tega, ker imajo študenti tukaj v povprečju med 15 in 20 ur tedensko spomnim se svojega lanskega urnika, ko sem bolj ali manj redno na fakulteti v enem tednu preživljala po 30 ur.
Kakor je rekel eden mojih novih profesorjev, je bistvo v različnosti. Tega se zavedajo tudi mnogi delodajalci, saj je tukaj študijska izkušnja v tujini obravnavana kot dodatna prednost pri iskanju zaposlitve.
Pa ne zaradi znanja jezika (Nemci priznavajo, da so jih Angleži pri tem premagali). Šele v tujini namreč ugotovimo, da najboljšega, največjega, najmodernejšega, ni mogoče locirati na eno državo, eno politiko, en sistem vrednot. Razlike in podobnosti, prednosti in slabosti se na koncu vedno nekako izenačijo.
^___________________________________________PREPIH
Imenitno izpeljano državno lokostrelsko prvenstvo
ZLATI MEDALJI TUDI RAVNJAKU IN HODNIKOVI
Nastopili so najboljši, med njimi tudi letošnji udeleženci svetovnih prvenstev, toda bili so brez prave konkurence. Tako so 22- letni Dejan Sitar, član LK Valvazor iz Zagorja, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka, pa Slovenjgradčanka Tanja Hodnik in Postojnčanka Dolores Čekada zlahka opravičili vlogo favoritov. Dejan Sitarje v absolutni kategoriji v coumpoundu, ali s sestavljenim lokom, za dva kroga prehitel najresnejšega tekmeca Tevža Crogla iz Radelj in tako k prejšnjim štirim naslovom državnega prvaka dodal še petega.
Prvič je bila zahtevna organizacija državnega lokostrelskega prvenstva v disciplini FITA za vse starostne kategorije poverjena Lokostrelskemu društvu Koroške in velja poudariti, da so prizadevni športni delavci ravenskega kluba prireditev v Športnem centru v Dravogradu, na nogometnem stadionu, izpeljali na zadovoljstvo vseh nastopajočih in navzočih članov krovne zveze. Žal udeležba na prvenstvu ni bila v skladu s pričakovanju, saj seje v Dravogradu zbralo le 38 lokostrelcev in lokostrelk iz Slovenije ter najboljši predstavnik Hrvaške v coumpoundu, Goran Villi.
Med dekleti je v coumpoundu po pričakovanju slavila tekmovalka LD Koroške Tanja Hodnik, medtem ko sta bila z olimpijskim ali ukrivljenim lokom najboljša Črt Dornik iz Nove Gorice in Dolores Čekada iz Postojne. Korošci smo imeli “v ognju” še mladega obetavnega lokostrelca, Ravenčana Urbana Ravnjaka, kije brez konkurence osvojil naslov državnega prvaka med kadeti v coumpoundu, in to z rezultatom, ki bi mu med člani navrgel 4. mesto.
"Glede na to, da so nam s sedeža Lokostrelske zveze Slovenije dokaj pozno ponudili organizacijo tega zahtevnega tekmovanja, smo lahko v celoti zadovoljni z izpeljano prireditvijo,” je poudaril predsednik LD Koroške Miro Urnaut.
“Po zaslugi marljivosti naših članov smo hitro pristopili k pripravam za izvedbo državnega prvenstva in zahvaliti se moramo predvsem občini Dravograd in njenemu županu Radu Krpaču, ki s nam bili pripravljeni nuditi objekt, kjer smo izvedli prvenstvo. Prav tako gre zahvala sponzorjem, zlasti uvozniku ur Festina, ki je poklonilo prve štiri dragocene nagrade. Precej so prispevali tudi domači sponzorji, Tovarna meril Kovine in drugi, tako daje celoten nagradni sklad, brez medalj, znašal skupno več kot 200 tisoč tolarjev. Nastopi naših reprezentantov, udeležencev vseh velikih tekmovanj v Evropi in svetu, so pritegnili pozornost ljubiteljev lokostrelstva. Prireditev je spremljal tudi trener slovenske reprezentance Samo Medved, ki je bil zadovoljen s formo naših najboljših. Sicer pa upam, da smo uspeli ta šport z izvedbo državnega prvenstva v Dravogradu nekoliko približati športnim navdušencem na Koroškem," je menil Miro Urnaut.
Ivo Mlakar
V Mežici so strokovno zastavili delo z mladimi odbojkarji in odbojkaricami
IZPIT ZRELOSTI ZA MOŠKO VRSTO
V Mežici so izjemno ponosni na uspehe svojih odbojkarjev in odbojkaric, zlasti mladih selekcij. V minuli sezoni so, denimo, osvojili naslove podprvakov pri mlajših in starejših dečkih, ženska ekipa seje uspela obdržati v 2. ligi, moška pa je prvenstvo v 3. ligi sklenila na 5. mestu. Zavedajo se, da bodo uspehi težko ponovljivi, toda odbor kluba, na čelu s predsednikom Mitjem Lednikom, si je zadal nalogo zagotoviti predvsem perspektivnim igralcem in igralkam kvalitetne pogoje za vadbo.
Tako so po končani lanski sezoni obnovili strokovni kader in postavili trenerje posameznih mlajših selekcij. Veronika Triplat vodi mlajše deklice (mala odbojka), Mirko Rebula je trener starejših deklic in
kadetinj, Ivo Biondič ima na skrbi mladinke, Sašo Vidmar mlajše in starejše dečke, Bojan Ivartnik pa mladince.
Tudi letos bo mežiški odbojkarski klub nastopal z vsemi svojimi ekipami v tekmovanjih, kijih razpisuje OZ Slovenije. Članska moška ekipa je v prvenstvo v 3. lige štartala okrepljena in z gladko zmago nad odbojkarji Partizana Fram dala vedeti, daje cilj ekipe uvrstitev v višji rang tekmovanja. Ekipo, ki jo je ponovno prevzel domačin Bojan Ivartnik, v lanski sezoni še trener Fužinarja, so okrepili bivši odbojkarji ravenskega kluba Rok Iglar, Blaž in Aleš Merkač ter Aziz Lesnik. Z ekipo trenira tudi nekaj mlajših obetavnih igralcev. Tako ima trener Ivartnik na voljo 14 odbojkarjev:
Iglar, Hercog, Kebič, Štumfl, A. in B. Merkač, Ocepek, Kos, Spanžel, Ivartnik, Lesnik, Stane, Glavica in Zmrzlikar. Pokrovitelj ženske ekipe bo tudi v tej sezoni podjetje Gradbeništvo Stane. Odbojkarice je po odhodu Mirka Rebule prevzel trener Ivo Biondič, ki je uspel zadržati jedro lanske ekipe. Tako so Mežičanke prvenstvo v 2. ligi, ko so premagale ekipo Kočevja, pričele v postavi: Dimeč, Lipovič, Sedovšek, Ivartnik, Strmčnik, Ferk, Triplat, Konečnik, Podjaveršek, Lednik, Ari in Zmagaj. Cilj te ekipe je v osvojiti mesto v sredini prvenstvene razpredelnice, medtem ko so Mežičanke iz pokalnega tekmovanja že izpadle v 3. krogu proti odbojkaricam Tabora Maribor.	/. M.
Naši trgovci uspešni
Letošnjih športnih iger sindikata delavcev trgovine - SDT Slovenije v Žalcu so se udeležili tudi delavci Koroške trgovine iz Radelj ob Dravi, Name Ravne na Koroškem in Name Slovenj Gradec.
Naši člani so bili zaradi objektivnih vzrokov zadnja leta prikrajšani za tovrstna druženja, s toliko večjim veseljem pa so se udeležili letošnjega. Pokazali so, da niso zgolj vešči svojega poklica, ampak so tudi uspešni športniki, saj so na teh igrah prejeli kar lepo število pokalov in medalj, skupaj štiri pokale in tri medalje); najbolj dragoceno nagrado je prejel
predsednik sindikata Koroške trgovine Franc Jutršek, in sicer Zlatega Merkurja, enega izmed petih, ki sojih na tem srečanju podelili na nivoju Slovenije. Ugotavljamo, da je to še kako pomembno v teh, upamo samo trenutno hudih časih za trgovce, saj morajo delata pod najliberalnejšim zakonom v Evropi.
Na pogostitvi je prejemnike nagrad je sprejel sekretar ZSSS Koroške; skupaj so se dogovorili, da se bodo drugo leto še številčneje odzvali povabilu. Čeprav je Koroška mala, so lahko naši dosežki veliki.
Lojze Raško
Plavanje
\/	v
USPESEN NASTOP NA HRVAŠKEM
Mladi plavalci Fužinarja so se udeležili mednarodnega plavalnega mitinga v Tuhevskih toplicah. Na mitingu je sodelovalo 700 plavalcev iz štirih držav, plavalci Fužinarja pa so bili ponovno med vidnejšimi udeleženci. V absolutni kategoriji je Tanja Kumprej osvojila eno prvo, dve tretji in eno četrto mesto. Med mladinkami je bila Suzana Tahiri enkrat tretja, ponovno pa so bili zelo uspešni kadeti. Tako je Damir Dugonjič osvojil enkrat prvo in enkrat drugo
mesto, najboljši pa je bil tudi v seštevku štirih disciplin. Lovro Šuler je bil enkrat prvi in enkrat četrti, Iztok Martinčič enkrat tretji in drugi v seštevku štirih disciplin, med kadetinjami pa je bila Petra Jovan enkrat tretja, Janja Merkač pa šesta.
Med deklicami sta bili najuspešnejši Gabrijela Golob, eno tretje, dve četrti in eno peto mesto, in Lea Kos, ki je bila enkrat druga, enkrat tretja in enkrat šesta. Med mlajšimi dečki je Danijel Kačič osvojil po
eno prvo in drugo mesto, Toni Pori dve peti, Rok Sagmeister pa je bil enkrat tretji, četrti in peti. Varovanci trenerja Matije Medveška so bili uspešni tudi v mešani štafeti 4xl00m mešano, saj je ekipa v sestavi Lovro Šuler, Damir Dugonjič, Suzana Tahiri in Petra Jovan osvojila drugo mesto. Skupno je Fužinar med 30 klubi zasedel visoko četrto mesto.
(bt)
SKUPAJ PO POTI
IO let Društva rejnških družin Mežiške doline
S koroškega obrobja sončne strani Alp vas pozdravljamo in sporočamo, da smo prvo soboto v aprilu pred desetimi leti ustanovili DRUŠTVO REJNIC IN REJNIKOV NA RAVNAH. Inciativni odbor, katerega aktivni del so bili predvsem delavke Centra za socialno delo na Ravnah, je svoje delo opravil zelo uspešno. Bogat prispevek o pomenu in uspešnosti razvijanja dejavnosti skozi delovanje društva so nam predstavile predstavnice drugih društev. Nekaj besed korajže so nam povedali tudi predstavniki oblasti in strank naše občine. Korošci smo bolj redkobesedni, zato tudi o pravilih in programih ni bilo veliko govorjenja, ampak smo prijeli za delo.
Društvo smo ustanovili s ciljem, da bi se rejniki in rejenci čim več srečevali in družili ter s pomočjo strokovnih delavcev izobraževali, da bi bilo tako lažje. Iz naše vrste smo izvolili predsednika g. Metoda Konečnika, ki je uspešno vzpostavil vezi med rejniki in tudi prve začetke druženj z drugimi člani društva. Tako smo prvo leto imeli družabno srečanje pri Lečniku, kjer smo organizirali kostanjev piknik ter ob koncu leta srečanje s kuharskim programom in obdaritvijo otrok.
Naslednje leto smo imeli več strokovnih predavanj. Povabili smo ga. Vlasto Rozman, ki nam je spregovorila na temo Qtrok z dvema družinama. Naslednja tema je bila Odraščanje v rejniški družini, moje lastne izkušnje ga. Marte
vse družine, pod mentorstvom ga. Zdenke Zalokar - Divjak in g. Žaneta, z namenom spoznati nove metode o vzgoji otrok. Za otroke pa je potekal planinski tabor v Koprivni, pod mentorstvom strokovnih delavk s centra. Ob koncu leta smo se srečali v knjižnici, kjer smo se udeležili pravljičnih ur.
Kar pestro je bilo v tem štiriletnem obdobju in pred nami je bilo novo volilno leto. Spet smo se zbrali in izvolili novo vodstvo. Za predsednico smo izvolili ga. Cilko Krznar in ji naložili polno nalog, ki jih je s pomočjo delavk s centra in ostalih članov zelo dobro opravljala.
V letu 1995 je bil mednarodni tabor otrok v domu Ajda v Libeličah. Rejniki smo se sprostili na pohodu na Brinjevo goro. Jeseni so nas povabili v Gornjo Radgono na trgatev. V Šentanelu smo imeli izobraževalni tabor vsi rejniki na temo Kako premagovati stresne situacije v rejniških družinah pri odraščajočih otrocih. Rejnice smo se udeleževale raznih krožkov in si tako nabirale veliko novih moči. Leto smo zopet zaključili na praznovanju Božička, kjer smo obdarili naše otroke.
Naslednje leto smo nadaljevali naša srečanja z društvom iz Gornje Radgone. Organizirali smo pohod po naših hribih in se sankali. Popoldne smo pripravili kulturni program in se zabavali skupaj z otroki. Rejnice in delavke s centra smo se udeležile strokovnega predavanja o rejništvu. Med nas je prišla polna znanja
vse družine odpeljali v Belo Krajino, na ogled galerije Božidarja Jakca ter na ogled forme vive v Kostanjevico. Ogledali smo si tudi veliko drugih znamenitosti. Začeli smo s skupinskim delom. Prve napotke nam je dala ga. Marta Tomec iz Domžal. Tokrat smo uspešno delo zaključili na koncertu Shirle Roden na osnovni šoli Prežihovega Voranca.
V leto 1998 smo zaplavali po bazenih v Banovcih in si tako pridobili nove prijatelje oziroma smo se družili z otroki, matičnimi in rejniškimi družinami. Bolj resni pogovori so bili na delavnici ga. Milene Vrhnjak na temo Kakšne starše bi si želel, če bi bil otrok. V mesecu maju smo gostili prijatelje iz Gornje Radgone in si skupaj ogledali rudnik v Mežici. Zabavni del smo imeli na Ravnah. V našo sredino smo povabili tudi Adi Smolarja. Želeli smo, da o našem delu izvejo tudi drugi, zato smo povabili ga. Elo Zupančič, ki je napisala nekaj člankov o naših rejnicah in tako seznanila javnost o našem delu. Strokovno predavanje sta izvedla še ga. Branka Knific in g. Tone Kladnik iz Pirana na temo Spoznanja o delu z različnimi skupinami ljudi.
Imeli smo tudi strokovni seminar ga. Minke Žiberne o individualni skupini, kjer sodelujejo matične družine, rejniki in strokovni sodelavci. Ga. Metoda Bole s Centra za socialno delo Radovljica nas je poučila o zlorabi otrok v matični in rejniški družini. Strokovno ekskurzijo
paj z Božičkom pripravili vesel, zabaven popoldan.
Tudi letošnje leto smo uspešno pričeli. Sodelovali smo skupaj s člani iz Gornje Radgone pri ribarjenju. Počitnice smo pričeli s kopanjem v Čateških toplicah. Za čiščenje telesa je poskrbela ga. Meta Fonda v svoji delavnici. Toda to še ni vse, redno smo sodelovali na skupinah in se srečevali z otroki, starši in rejniki. Leto 2001 je jubilejno leto. Društvo rejniških družin Mežiške doline praznuje 10. obletnico. V ta namen smo organizirali praznovanje. Zbrali smo se 7. 9. ob I2.uri v Mladinskem domu Strojnska reka. Na praznovanje smo povabili strokovne sodelavke, matične družine, rejnike, rejence, predstavnike drugih društev. Mnogi so se udeležili našega praznovanja in s svojo prisotnostjo polepšali našo praznovanje, nekateri pa nam žal niso hoteli prisluhniti. V programu, ki ga je z lepimi besedami povezovala ga. Mojca Prašnički, smo pregledali naše desetletno delo, za glasbo je na citrah poskrbel g. Pečovnik, pri programu so tudi sodelovali rejenci Mirzad, Dejan, Andrej in Karin. Spregovorili sta nam tudi bivša direktorica centra, ga. Zmaga Prošt, in sedanja direktorica, ga. Sonja Tiršek. Za zabavni del je poskrbel g. Damjan Zih.
Za dobro izvedbo programa se moramo zahvaliti številnim sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč. Zahvaliti se moramo Društvu kmečkih žena Mežiške
“Zaradi teh ptičkov brez gnezda je moje življenje bolj polno in bogato, saj sem najbolj poplačana, ko se stisne otrok k
meni in mireče, da me ima rad.”
Tako je zapisala rejnica Cilka, ki že vrsto let skrbi za rejence.
Repanšek; tretje strokovno predavanje je izvedla, ga. Sonja Tiršek na temo Družinski pogovori. Vsem temam smo radi prisluhnili in prenesli misli vsak v svoj dom.
Tudi za razvedrilo otrok smo poskrbeli in se srečali ob koncu leta s kulturnim programom in obiskom dedka Mraza.
V letu 1993 smo imeli predavanje za naše otroke in s pomočjo delavk centra za socialno delo povabili ga. Tanjo Zapušek z zavoda za zaposlovanje, ki je spregovorila o izobraževanju in zaposla vanju naših otrok. 0 zakonodaji na področju rejništva, pa nas je poučila ga. Marlena Novak z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V istem letu smo otrokom organizirali izlet v Gardaland, za vse družine srečanje s člani društva Gornja Radgona. Pokazali so nam svoj kraj, spoznali pa smo tudi njihovo delo in življenje. Dve naši rejnici in delavke s centra so se udeležile seminarja in pridobljeno znanje posredovale na naši skupini. Leto smo uspešno zaključili z družabnim srečanjem in s čarovnikom Juretom ter z obdaritvijo vseh naših otrok.
Ko smo se iz leta v leto bolj spozna.vali smo si zadajali vedno več nalog. Tako smo v letu 1994 organizirali dvodnevni izlet na Madžarsko. Društvo in njihove člane iz Gornje Radgone smo povabili na pohod na Uršljo goro in ogled Koroške. Tako smo z njimi preživeli lep dan. Tudi na strokovni del nismo pozabili, saj je potekal vzgojno-izobraževalni tabor za
ga. Gabi Čačinovičb- Vogrinčič. Kar kmalu smo se udeležili tridnevnega tabora za vse družine v Logu pod Mangrtom. Rejniki smo tudi sodelovali na poslovnem srečanju socialnih delavcev na Ravnah z gostjo ga. Vido Miloševič na predstavitvi knjige ga. Zdenke Zalokar in Žaneta Trušnovca. Otroci so bili jeseni na planinskem izobraževalnem taboru pod mentorstvom že znanih mentorjev. Tudi na spoznavanje naše domovine nismo pozabili, zato smo jeseni obiskali rojstni kraj Josipa Junčiča na Muljavi in leto uspešno zaključili na izletu in ogledu lepo okrašene Ljubljane, kjer smo obiskali tudi gledališče in si ogledali predstavo.
V	leto 1997 smo vstopili v glasbenem vzdušju, saj nas je obiskala in nam priredila nepozaben koncert znana pevka Josipa Lisac. V tem letu se je društvo preimenovalo v Društvo rejniških družin Mežiške doline. Na občnem zboru smo sprejeli nova pravila dela. Medse smo povabili tudi starše naših rejencev.
V	kulturnem domu na Ravnah smo si ogledali igro Poslančeva žena. V Gornji Radgoni smo se zbrali ob tabornem ognju z veliko glasbe. Večer so nam popestrili tudi z velikim srečelovom.
Med počitnicami smo s pomočjo centra za socialno delo pripravili planinski tabor v Topli. Jeseni smo organizirali predavanje ga. Gabi Čačinovič - Vogrinčič na temo Sodelovanje med matično in rejniško družino ter centrom za socialno delo. Na strokovno ekskurzijo smo se
smo izvedli vse od Olimja do Rogaške Slatine. Zabavali in nasmejali pa smo se ob ogledu Pike Nogavičke v Ljubljani. Ob zaključku leta smo pregledali naše delo in se zabavali skupaj z našimi otroki na zabavi ob Božičku.
Naslednje leto smo na občnem zboru zopet izvolili novo oziroma sedanje vodstvo. Tokrat smo za predsednico izvolili ga. Matildo Konečnik, ki je v društvu že prej skrbela za administrativne posle. Za pridobivanje znanja in seznanjanja s področja rejništva smo prosili za nasvete ga. Gabi Čačinovič - Vogrinčič na temo Mož in žena, kaj je zakon in kakšni naj bi bili. Otroci so bili na vzgojno-izo-braževalnem taboru pod vodstvom že znanih mentorjev, ga. Zdenke in g. Žaneta. Jesen smo si popestrili z ekskurzijo v Haloško hribovje, kjer smo si nabrali kostanjev za domači piknik. Strokovno ekskurzijo smo imeli na Brezje in Bled. Ob koncu leta smo s pomočjo sponzorjev organizirali še obdaritev naših otrok.
V letu 2000 smo si odšli ogledat v Ljubljano razstavo Leonarda da Vincija in živalski vrt. S pripovedjo o svojem življenju nas je v preteklost popeljala ga. Tončka Struga. Z diapozitivi pa nam je prikazal življenje v Tibetu in Nepalu g. Branko Struga. Nabirali smo tudi kostanje in si organizirali piknik v Halozah. Sodelovali smo pri izvedbi medgeneracijskega tabora v domu Ajda v Libeličah. Ob koncu leta pa smo se zopet zbrali na osnovni šoli Prežihovega Voranca in sku-
doline, Energetiki d.o.o., Palomi Prevalje, Tuš Žagar, Transkorju, slaščičarni Polanšek, tiskarni Žaže Rado, Peky shopu s Prevalj, cvetličarni Marjetka, Eurestu, trgovini in mesnini Lečnik, Ljubljanski banki, g. Mirku Gorinšku, ki je dovolil, da smo lahko koristili prostore v Mladinskem domu, in še mnogim drugim, ki so pomagali, da smo našo praznovanje uspešno izvedli. Vse to nas je družilo, ker smo povezani v društvo, ki nam pomeni veliko in vsak s svojim delom prispeva k izboljšanju počutja otrok, staršev in nenazadnje tudi nas rejnike. Vsaka izvedba programa pa zahteva financiranje, za kar smo poskrbeli predvsem sami, pomagali pa so nam tudi sponzorji in donatorji, poslužili smo se dotacij in drugih virov, kijih dovoljuje ustrezna zakonodaja.
Leta so bila uspešna, polna raznih doživetij, razvedrila, pa tudi učenja. Pri vsem tem gre velika zasluga centru za socialno delo, našim strokovnim sodelavkam, ki nas vodijo in spremljajo pri našem delu, predvsem pri vzgoji otrok. Njihovo in naše delo bo uspešno, če bomo naše otroke varno popeljali po poti do njihovih ciljev. Hvala vsem in vsakemu posebej, še bomo rabili vašo pomoč, zato si še želimo takšnega sodelovanja. Spet se bomo srečevali, spet se bomo učili in delali, predvsem pa se bomo družili v skupinah, v katerih smo postali že prava velika družina.
Tilka Konečnik Marta Vrenčur
PRIDRUŽITE SE NAM
"Vabimo vas na Kaplo, odpravite se po Razgledni poti.”
Oprema:	Primerna obutev za pešačenje, trenirka, nahrbtnik, pijača, hrana (ta naj bo kalorična, saj je pot zelo dolga)...
Začetek poti:	Pred šolo na Kapli. Ko se bomo utrujeni vrnili, nam bo kuharica Jožica pripravila sok.
Spodbuda:	Razgledna pot po Kapli je zelo zanimiva. Ljudje, ki sojo prehodili, so bili polni lepih vtisov. Marsikoga	preseneti
Čumanov muzej.
Potek pohoda:	Hodili bomo počasi. Na poti se bomo ustavljali in počivali, kaj prigriznili, malo srknili. Pohod	bo trajal štiri	do	pet
ur. Na pot se odpravite tisti, ki imate dovolj časa, saj je zelo neprijetno, če se planincu kam	mudi.
Takšno vabilo je sestavil sedmošolec Slavko in nekega oktobrskega četrtka smo učenci podružnične šole na Kapli dobili v goste učence matične šole iz Brezna. Ob pol devetih smo se podali na pot. Pričela seje na vasi, pri lipi, kije bila posajena 1991. leta v čast samostojne Slovenije. Ob pokopališču smo se podali do miniaturnega jezerca. Nekoliko nad njim izvira Potočnikov potok. Korake smo usmerili proti Žumrovi kmetiji. Ko smo stopili iz gozda, kjer smo našli veliko gob, se nam je razprl čudovit pogled na Odomovo jezero. Pri Čumanovih “mini" mlinih nas je osupnilo njihovo delovanje.
Ko smo hodili proti kmetiji Topajšenk, smo nabrali veliko jurčkov. Skozi gozd smo se povzpeli na piano in že smo bili pri Čevnikovi lipi, kjer je moj dom. Pot smo nadaljevali do razgledne klopi ter se
predali pogledu na Uršljo goro, Peco, Pohorje...
Potem smo morali še skozi gozd in že smo bili pri šoli. Fantje še niso bili tako utrujeni, saj so se med sabo pomerili še v nogometu. Športnega dneva je bilo konec. Imeli smo se lepo. Bilje prekrasen dan.
Tudi vas, bralce Prepiha, vabimo, da obiščete naš kraj in uživate v neokrnjeni in lepotah Razgledne poti. Dobrodošli kmalu na Kapli!
Maksimiljana ČREŠNIK Slavko ALTENBAHER Podružnična šola Kapla na Kozjaku
OBČAN IZ SLOVENJ GRADCA, KI ŽELI POMOČ
Želel bi, da bi mi kdo že enkrat pojasnil glede mojih težav, da se vsaj malo izkopljem iz njih. Imam tudi željo, da bi si kaj ustvaril. Rad bi, da mi tudi kdo od “strokovnjakov" kdaj kaj pojasni, ker stalno končam na tabletah ali v norišnici. Storil bi že kaj za sebe, ampak zaenkrat potrebujem pomoč ljudi in tudi zdravnikov, ki pa nimajo več časa zame, ker so me prej drogirali za vsako malenkost in se me potem znebili. Zdaj pa mi trdijo in solijo pamet, kako so tablete škodljive. In mi rečejo: pojdi na zaprt oddelek, pravzaprav pod ključ, ali v Hrastovec, ker sem jim bolj nevaren kot morilci in ostali, ki so zunaj. In zdaj mi vsi strokovnjaki rečejo: sam si pomagaj.
Lahko je drugemu pamet soliti in ga pustiti samega v dreku. Rad bi še malo živel na svobodi in se uredil, ne pa, da se me znebijo in končam v kakšni norišnici ali Hrastovcu. Zelo bi rad, da me še kdo malo
motivira in mi pokaže kakšno možnost, da se teh stanj, ki jim imam sedaj, vsaj malo rešim ali nekako živim z njimi. Za vas pa vprašanje: kdo je nor ali kdo je pameten?! Pa mi povejte.
Vse, kar sem napisal, je res in še kaj več. Na koncu: da je brez veze, da bi zdravnikom, psihiatrom, psihologom kaj bolj podrobno pisal, ker ti tako potem nič ne verjamejo in ti spet rečejo, da si prišel prepozno: ker v tem času itak vse predolgo traja, ker je vsepovsod pomemben denar, so čakalne dobe. Tako mi odgovarjajo. To, da komu govorim ali pišem, kaj se dogaja po norišnicah, kaj ti govorijo psihiatri, pa tako nihče ne verjame in izpadeš norec za ljudi.
Ker sem v nižjem sloju in brez denarja, spet niso hoteli preventivno pomagati. Klical sem v komuno, psihiatre, društva, iskal sem pomoč po Sloveniji, pa so me spet
pustili do tablet. Ker nisem mogel več vzdržati, sem jih spet vzel. Vse to je res, pa me imejte za norca. Pa še kaj več se je dogajalo, le daje brezveze pisati o tem, ker ima psihiatrija vso moč in se ne morem sam kosati z njimi, po drugi strani pa jih potrebujem. Pa se nimajo časa ukvarjati z mano in tudi z drugimi, ki so po več let zaprti po teh norišnicah. Bojim se, da bodo tudi mene spet znali samo drogirat, ker nobena preventiva ne obstaja, in samo čakajo, da bi se čimprej znebili tistega, ki prej pride, ker pač ta samo jamra, na koncu pa je tako vse sam kriv.
Borim se za normalno življenje, ne želim biti več bolnik. Rad bi nehal jemati zdravila, tablete, in že enkrat izvedeti, kaj je narobe z mano.
Obupani iz Slovenj Gradca Ime v uredništvu
Grozljiva najdba na Ravnah
Stari slovenski pregovor pravi, da kadar ima hudič mlade... To reklo prav gotovo velja za 15.10. 2001 na Koroškem. Na osrednji prometni žili med Dravogradom in Slovenj Gradcem sta se namreč v slabi uri pripetili kar dve prometni nezgodi, ki v taki obliki nista običajni. Seveda pa je to lahko tudi opozorilo vsem prometni udeležencem, da v prometu “strela lahko dvakrat udari na isto mesto”.
Stiri in osem
Kot je zapisano v policijskem sporočilu za javnost, seje 15. 10. ob 14.10 na glavni cesti Slovenj Gradec - Dravograd v Pamečah zgodila prometna nezgoda, v kateri seje poškodovalo osem oseb v štirih avtomobilih. Hitrost na tem mestu je omejena na 90 kilometrov na uro.
Voznik osebnega avtomobila J.P. iz občine Slovenj Gradec je vozil iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Pri odcepu za naselje Pameče je nameraval z vozilom zaviti v levo in je zaradi prometa iz nasprotne smeri ustavil. Za njim sta ustavila tudi R.Š. in B.Z., oba iz občine Dravograd. Za voznikom B.Z. je pripeljal z osebnim avtomobilom še voznik T.L. iz občine Muta, ki je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčil v vozilo pred seboj. Ob trčenju je vozilo voznika B.Z. iz občine Dravograd odbilo na levi vozni pas. V tem trenutku je po njem pravilno pripeljal voznik kombiniranega vozila SJ. iz občine Žalec, ki je čelno trčil v vozilo voznika B.Z. Tega je potem še odbilo v desno in z desnim bočnim delom je trčil v zadnji del vozila voznika R.Š. iz občine Dravograd.
Vsi vozniki osebnih avtomobilov, razen voznika J.P. iz Slovenj Gradca, so bili zaradi poškodb odpeljani v bolnišnico Slovenj Gradec, poleg njiju pa še štirje sopotniki ni sopotnice, ki so bili prav tako poškodovani v tej prometni nezgodi.
Zaradi nezgode je bila glavna cesta Slovenj Gradec - Dravograd zaprta od 14.10 do 15.45.
Štiri in nič
Druga prometna nezgoda na isti cesti se je pripetila prav tako 15. 10. ob 15.05 v križišču za Črneče, njen potek pa je bil skoraj identičen prejšnjemu. Na srečo pa se v tej nezgodi nobena oseba ni telesno poškodovala. Na tem odseku je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro.
Voznik osebnega avtomobila F.K. iz občine Vuzenica je vozil po glavni cesti iz Otiškega vrha proti Dravogradu. V križišču za Črneče je vozil v koloni vozil. Zaradi premajhne varnostne razdalje je s sprednjim delom vozila trčil v osebni avtomobil voznika D.K. iz Dravograda. Po trčenju je osebni avtomobil D.K. odbilo v drugo ustavljeno vozilo, ki ga je vozila D.M. iz občine Dravograd, njeno vozilo pa je odbilo še v vozilo P.M. iz občine Dravograd.
Trk v bok
Žal pa moramo tudi v tem obdobju poročati o novi smrtni žrtvi na koroških cestah. 24. 09. 2001 seje namreč ob 06.50 na glavni cesti Radlje ob Dravi - Maribor pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je ena oseba umrla. Voznica osebnega avtomobila M.V. iz občine Selnica ob Dravi je vozila proti Radljam ob Dravi. V naselju Vurmat, v desnem nepreglednem ovinku, jo je na mokrem in spolzkem cestišču zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotno vozišče, kjer je vozilo pričelo bočno drseti. Tedaj je iz nasprotne strani pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila M.G. iz občine Radlje ob Dravi. Kljub zaviranju je čelno trčil v desni bok osebnega vozila M.V. Ob trčenju je bil sopotnik v njenem vozilu M.V. iz občine Radlje ob Dravi tako hudo poškodovan, daje umrl na kraju nezgode.
Preko pokrova
Hudo pa se je poškodoval pešec, ki je bil udeležen v prometni nezgodi v Radljah ob Dravi 03. 10. 2001 ob 08.30. Voznik osebnega vozila G.F. iz občine Dravograd je vozil iz Dravograda proti Mariboru. V Radljah ob Dravi je med zaviranjem na prehodu za pešce trčil v pešca J.A. iz občine Radlje ob Dravi. Ob trčenju je pešca vrglo preko pokrova motorja osebnega vozila, od tam pa nazaj na cestišče.
Pešec se je pri tem huje poškodoval in je ostal na zdravljenju v bolnišnici Slovenj Gradec.
Mladost na mopedu
Pričujoči dogodek - prometno nezgodo - objavljamo zlasti iz preventive in zaradi za nekoga morda nepričakovanega in neobičajnega konca.
Policisti so bili 17. 10. obveščeni, da seje dan poprej na območju Mislinje v prometni nezgodi poškodoval 12 letni voznik kolesa z motorjem. Ob 17.45 dne 16. 10. je namreč mladoletnik s sopotnikom vozil kolo z motorjem po nekategorizirani cesti iz Završ proti Gornjemu Doliču. Zaradi neprilagojene hitrosti je v blagem desnem ovinku, v strmem klancu makadamske ceste,
zapeljal v obcestni jarek in s telesom trčil v drevesni panj. Sopotnik je še pred nezgodo skočil z motorja in se ni poškodoval, mladoletni voznik pa je dobil hude poškodbe.
Neobičajen epilog nezgode: policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec bodo otrokove starše predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, zaradi opustitve skrbi in nadzorstva nad otrokom. V postopek k sodniku za prekrške bodo predlagali tudi odgovorno osebo Bolnišnice Slovenj Gradec in zdravnika, ki je sprejel na zdravljenje poškodovanca v prometni nezgodi s hudimi poškodbami in o nezgodi ni obvestil policije.
Usoden travnik
Jesen je tudi čas spravljanja pridelkov s polij in njiv. Včasih so bili pri tem delu nepogrešljivi konji, zdaj so to seveda traktorji. Nič čudnega, če je v tem času tudi nekaj več traktorskih nezgod. Ena med njimi se je pripetila 18. 10. ob 16.45 v Zgornjem Janževskem vrhu.
Pokazalo se je, daje domačin F.K. med vožnjo po rahlem klancu navzdol, s traktorjem, na katerem je bil nameščen varnostni lok, ni vozil po desni strani ceste. Med prestavljanjem menjalne ročice traktorja v nižjo predstavo je po levi strani prevozil nepregleden desni ovinek in zapeljal s ceste po strmem travniku navzdol. Padel je s traktorja in se hudo telesno poškodoval.
Priključek ni stojišče
Nezgoda s traktorjem se je pripetila še 13. 10. ob 14.30 na gozdni cesti Radlje ob Dravi - Kapunar. Voznik neregistriranega traktorja L.T. iz Št. Janža je vozil po gozdni cesti iz Kapunarja proti Radljam ob Dravi. Na traktorskem priključku - železnih vilicah, nameščenih na zadnjem delu stroja je prevažal betonsko cev. Med vožnjo je na priključku ob betonski cevi stal sopotnik J.T. Ko je voznik zapeljal v blagi levi ovinek, ki poteka po klancu navzdol, je sopotniku na vilicah spodrsnilo. Z nogo seje naslonil na zadnje traktorsko kolo, ki mu jo je potegnilo pod blatnik vozila in mu ju hudo poškodovalo.
“Transformirani” zublji
Čeprav se prava kurilna sezona še ni pričela, pa tudi na Koroškem tu in tam seveda izbruhne kak požar. To je pač ena izmed stalnic črne kronike.
18.	10. 2001 ob 02.00 so bili tako policisti obveščeni, da je prišlo do požara na transformatorski postaji v Slovenj Gradcu. Policisti so ugotovili, da je okoli 01.58 prišlo do požara zaradi kratkega stika v ograjenem prostoru transformatorske postaje na Celjski cesti. Najprej je prišlo do manjše eksplozije na 110 kilovatnem napetostnem transformatorju, nato pa se je vnel eden izmed izolatorjev voda. Nevarnosti, da bi se ogenj razširil, ni bilo. Delavci Elektra Celje so izključili električno napetost, nato pa so gasilci iz Slovenj Gradca in Šmartna začetni požar pogasili. Delavci Elektra so ob 03.40 odpravili napako na napetostnem vodu in ga ponovno vključili v omrežje. V požaru je nastala gmotna škoda, ki po prvih ocenah znaša dober milijon tolarjev.
Mamila na pohodu
Tudi policijska sporočila o uživanju mamil so v koroški črni kroniki stalnica. Že odkritega je veliko, mnogo pa najbrž očem javnosti in policije ostaja seveda skrito.
19.	09. ob 23.35 so policisti pred gimnazijo v Slovenj Gradcu, izsledili tri osebe iz občine Slovenj Gradec, ki so uživale marihuano.
Policisti z Raven na Koroškem pa so 21.09.2001 ob 08.20 na Prevaljah v družbi več domačinov izsledili D.G. iz občine Prevalje, ki je neki občanki z Raven na Koroškem omogočil uživanje mamil.
Istega dne ob 23.00 so prav tako ravenski policisti M.K. iz občine Mežica zasegli manjšo PVC vrečko, v kateri je bila indijska konoplja.
Grozljiva najdba
14. 10. ob 15.50 je J.C. iz občine Ravne na Koroškem pri razvažanju zemlje ob novogradnji stanovanjske hiše blizu Raven na Koroškem, našel človeško lobanjo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da so v oktobru različni avtoprevozniki do novogradnje dovažali zemljo, ki jo J.C. potrebuje za urejanje okolice stanovanjske hiše. O izvoru lobanje, ki je brez zobovja in je po videzu starejša, policisti še zbirajo obvestila.
Hladen boksar
Policisti PP Slovenj Gradec so 08. 10. zaradi suma, da doma poseduje neprijavljeno orožje, opravili hišno preiskavo pri S.R. pri preiskavi so našli in zasegli hladno orožje - bokser, kije namenjen za napad in ga ni dovoljeno posedovati. Zoper S.R. bodo podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.
Lasal jo je
Istega dne ob 18.20 pa so policisti PP Radlje ob Dravi morali posredovati v družinskem prepiru. Vinjeni S.S. je namreč doma kričal in s pretepom grozil ženi. Ob prihodu policistov se je sicer umiril in je odšel na počitek, vendar je takoj, ko so policisti odšli, ponovno pričel s kršenjem javnega reda in miru. Ženi je grozil z ubojem in jo lasal.
Policisti so se vrnili in ga v policijskih prostorih zadržali do streznitve. Seveda bo romal še k sodniku za prekrške.
S cepinom nad vrata
Še bolj "razbijaško nastrojen” je bil PJ. iz občine Slovenj Gradec, ki je 01. 10. vinjen skušal na silo vstopiti v stanovanjsko hišo svoje bivše žene in ji grozil s pretepom. Vhodnih vrat mu ni hotela odpreti, zato jih je razbil s cepinom.
Po vstopu v stanovanje je iz njega pričel odnašati inventar, ženi pa je ves čas grozil a pretepom in ubojem. Ob prihodu policistov ni prenehal z grožnjami. Bivšo ženo je za roko hotel na silo potegniti po stopnišču, kar so mu policisti preprečili. Privedli do ga na PP in zadržali do streznitve.
Nad gosta
Ne nad "aktualno” ali bivšo ženo pa se je 30. 09. popoldne spravil neznani storilec. Pred gostinskim lokalom na Gortini je namreč s pestjo udaril v obraz M.V. iz občine Radlje ob Dravi in mu poškodoval nekaj zob. Policisti zbirajo podatke, da bi neznanca izsledili in ga predali tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe.
Podobno bližnje srečanje tretje vrste je imel 23. 09. ob 07.00 pred gostinskim lokalom v Pamečah tudi P.D. iz občine Dravograd. Brez vzroka ga je namreč fizično napadel neki domačin. Brcnil ga je v obraz in mu povzročil telesno poškodbo. Neznanca policisti še iščejo.
Glasbenik
Kratko policijsko sporočilo: V noči iz 13. 10. na 14. 10. 2001, je neznani storilec v naselju Legen pri Slovenj Gradcu skozi okno vlomil v vikend in odnesel glasbeni stolp in dva zvočnika. Lastnika Z.K. iz občine Ravne na Koroškem je tako oškodoval za dobrih 150.000 tolarjev.
Kratek (glosiran) nasvet policistom: Storilca je treba iskati med kakšnim za šport navdušenim občanom, ki se je odločil, da se ne bo zgolj udeleževal tako imenovanih športnih vikendov, marveč si bo sam pripravil tudi kakšni glasbeni vikend, za kar seveda potrebuje glasbeni stolp.
Sedel bo
Še eno kratko policijsko sporočilo: V noči na 10. 10. 2001 je neznani storilec izpred trgovskega lokala v Dravogradu odnesel pleteni stol iz bambusa, vreden 15.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da je tatvino storil D.U. iz občine Dravograd. Stol so mu zasegli in vrnili lastniku. Zoper storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo
Slovenj Gradec
"Od sodnika bo odvisno, kje bo Dravograjčan poslej sedel. Na bambusu zagotovo ne in lahko bo srečen, če mu za sedenje ne bo služil “šparovno” opremljen pograd. V "čuzi” se bi seveda moral odpovedati tudi značilnemu francoskemu kosilu: dunajskemu zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem”, je bil ponovno brihten, kdo drug kot Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije", gostilničarja, igralca, tekstopisca itd.
T.l.
MALI OGLAS
Mlade, dinamične, z veseljem do gostinstva vabi k sodelovanju nova Mestna kavarna v Slovenj Gradcu, Trg svobode 7, na katero lahko interesenti naslovijo svoje vloge ali pokličejo za dodatne informacije
na tel. 041 769 797
HOROSKOP - NOVEMBER 2001
OVEN: Bolj kot kdajkoli sl boste želeli družbe ali, natančneje, vsaj eno bitje, ki bo ujelo vašo frekvenco za ljubeznivo čustveno izmenjavo. Zelo potrebujete vsaj malo tovrstne pomoči, čeprav si to težko priznate. Sodelujte z domačimi, s partnerjem in v družbi, le sosedom se raje izognite. Erotičen čas.
BIK: Še vedno se najbrž pogrezate v finančne skrbi, a kakorkoli, izvlekli se boste bogatejši za kak tolar in predvsem za radost ob drobnih telesnih užitkih. Kam daleč sicer ne bodo segala vaša hrepenenja, a tudi v sprostitvenih salonih kje v soseščini bo lahko zelo družabno. Poudarjeno: vsakdanja opravila, partnerstvo in kariera. DVOJČKA: Tudi če vas življenje ne bo presenetilo z velikimi materialnimi obveznostmi, si lahko v tem času naberete nekaj finančnih zalog, morda jih boste namenili potomcem, morda za lastno izobraževanje. Vsekakor se obrnite hitro kot znate in vzemite, kar se vam ponuja. RAK: Še bolj kot običajno se boste ukoreninili doma in postali ljubezniv gostitelj in zavetnik najprej samemu sebi, potem pa vsem, ki jih imate radi bolj kot pokažete. Če začenjate novo zvezo, se zelo odkrito soočite s čustvi -najraje bi namreč kar zaživeli v dvoje in za vedno.
LEV: Manjši spodrsljaji vam bodo elegantno odpuščeni in vaša bližnja okolica bo z nasmeškom sprejemala tudi tisto, kar ste povedali že stokrat. Očarljivost pač, ki jo lahko najboljše uveljavite v zelo dinamičnih partnerskih odnosih, prav nobeden od njih ne bo samo suhoparna poslovnost..
DEVICA: Če pričakujete od bližnjih sorodnikov ali dobrih sosedov kakšno finančno uslugo, je zdaj pravi čas za navezovanje stikov in za uresničitev. Tudi prijatelji vas ne bodo pustili na cedilu, čeprav boste le redko pokukali iznad seznama drobnih obveznosti.Opravljajte jih z domišljijo. TEHTNICA: Zvezde vas bodo zapeljevale k vznemirljivim ljubezenskim čustvom in naj vas materialne skrbi ne ustavijo - v karieri gre navzgor. Študijsko poglobljenost in zasipavanje z informacijami lahko začasno ustavite -sprejmite le najnujnejše, da boste učinkovitejši. ŠKORPION: Morda se bodo nekateri celo ustrašili vaše intenzivnosti - sonce samo še podžiga vaš temperament in z lahkoto boste podpirali vsaj tri vogale pri hiši. Če se spoprijemate z zahtevnimi projekti ali študijem, bo izjemna sposobnost koncentracije vaš najmočnejši adut. STRELEC: Vaše življenjsko kolesje se bo najbrž zavrtelo nekoliko počasneje in boljše se boste počutili v varni senci in v zanesljivi dvojini. Seveda, iz ozadja se pogosto vidi več kot pod žarometi in zato se vam obetajo zanimivim podatki. Pišite, komunicirajte, le velike skrivnosti ohranite zase. KOZOROG: Zelo se vam bo mudilo s finančnimi transakcijami in pripravljeni ste trdo delati, da partnerju dokažete, kako sposobni ste. Če vas dobro pozna, se s svojo podporo ne bo pretirano hvalil, saj gre za skupno napredovanje. V ospredju so služba in družba, za intimnosti bo - po vašem - še čas.
VODNAR: Morda se vas polašča nemir, ki ga ne morete do kraja razkrinkati. Torej delujte - le partnerskih odnosov se ne lotevajte preveč vihravo - naj zorijo, med tem ko se vi posvečate vsakdanjim obveznostim in skrbite za zdrav duh v zadovoljnem telesu. Poudarjeno: študij in kariera.
RIBI: Tudi kak muhast dan se vam napoveduje, a vaše razpoloženje bo le razbistrilo nekoliko resnobno domačo sceno - resnejših zamer ne bo. Najlepše darilo pa si lahko poklonite sami, če namreč sprejmete in vračate ljubezen brez zadržkov in strahu za prihodnost. Poudarjeno: študijski uspeh.
BREZ SLADKORJA
Prenekateri božji pastir je ovčice popeljal v klavnico ideologij.
* * * * *** *
Iščeš, da bi našel. Ko najdeš, pa si pogosto izgubljen.
* * *
Ko umre narod, mu nihče ne postavi spomenika.
* * *
Ni hujših razbijačev od tistih, ki ljudem ustvarjajo iluzije.
* * *
Oslovstvo bo živelo, ko oslov že zdavnaj ne bo več.
* * *
Ko ostaneš brez jajc, boš kmalu ostal tudi brez kruha.
* * *
V kolesju človeštva je narava od nekdaj peto kolo.
* * *
Življenje je kot koktajl. Vedno ga kdo pretresa.
BOLEČA ZAPAŽANJA
Usoda letal, ki so zadela, je znana vsemu svetu, usoda
letal, ki so jih zadeli, le nekaterim.
* * *
V zadnjih letih so ZDA izvozile toliko demokracije, da jim
je za doma ni kaj prida ostalo.
* * *
Po napadih teroristov v ZDA me najbolj preseneča spoznanje, koliko bolj trpijo Američani zaradi enega napada “zunanjega sveta", kot so trpeli ljudje po svetu zaradi rednih porcij bomb, ki so jih dobivali od “kavbojev".
* * *
Matere s silikonskimi prsmi menda lahko varno dojijo.
Najbrž tudi izdatno in zdravo.
***
Slovenski politiki so očitno brez hrbtenice. Razen tistih, ki so v vladni koaliciji. Ti morajo imeti presneto močne hrbtenice. Da lahko prenašajo Drnovška.
IZPOD KLOBUKA
Vzgledi varajo.
* * *
Pes ni pesimist.
* * *
Premisli in odmisli.
* * *
Slovenija gre na “juhej".
* * *
In poroka je pokora postala.
* * *
Brez neumnosti nam živeti ni.
DROBNA ZAPAŽNJA
Če imaš sladkorno, ne računaj, da ti bo življenje limonada, če si se oženil z limono.
* * *
Američani, Angleži Nemci in drugi zahodnjaki so veliki reveži Potovati morajo po svetu, medtem ko se naš človek kar doma počuti kot tujec.
* * *
Po umetnem blišču praznovanj se ljudje radi vračajo k
naravi in se dan ali dva ukvarjajo z mačkom.
* * *
Slabo je, če je žena dobre volje le, kadar te spravi v slabo voljo.
* * *
Ne vem, kaj in kako bi moški brez žensk, vem pa, da tistega ne bi tako.
* * *
V matematiki so spremenljivke običajno neznanke, v življenju so običajno dobre znanke.
Odmori so najboljši del pouka.
* * *
Pijanci imajo največ tekočih potreb.
* * *
Močnejši je značaj, slabša je osebnost.
* * *
Denar je bog, ki ga priznava vsak hudič
IZ DOMAČIH LOGOV
V Mežici je generalni direktor policije Marko Pogorevc dal novo izjavo za večnost: policija v primeru Petek ni ne v slepi ulici in ne v temi. So pa pretepači očitno še vedno v temi, policija pa vedno bolj slabovidna.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Dopolnite misel: Voda teče navzdol, denar ...
Med tistimi, ki bodo pravilno dopolnjeno misel do 20. novembra 2001 poslali na uredništvo Prepiha, bo žreb izbral nagrajenca, ki bo prejel rokovnik 2002 z ajbrizmi Nika Brumtia.
m) SŽ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA d.o.o.
RAVNE na Koroškem
Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija Telefon: +386 2/ 822 1 1 31, fax: +386 2/ 822 34 54 Internet: www.sz-sto-ravne.si E-pošta: sto.ravne@siol.net

a
PROIZVODNI PROGRAM
>	LINIJE IN DELI ZA ČRNO IN BARVNO METALURGIJO
>	OBDELANI TEŽKI ODKOVKI IN ODLITKI
>	NAMENSKI PROIZVODI
>	MEHANSKE STISKALNICE
» KOVANI VALJI ZA HLADNO VALJANJE PLOČEVINE
>	PROGRAM TOPLOTNE OBDELAVE IN BRUŠENJA
>	LABORATORIJSKE STORITVE