Giinnazija v Celju. (Govor poslanca Mih. Vošnjaka v drž. zboru dne G. aprila 1894.) Visoka zbornica! Dovoljeno mi bodi, da omenim dve važnejši stvari, ki ovladujeta sedanjo visoko zbornico in vso notranjo politiko pri nas, kakor lahko rečem. Genjeni gospodje bodete pač vedeli, da mislim koalicijo in pa volilno preosnovo. Koalicija: Takoj veeraj, prvi dan proračunske razprave govorili so cenjeni gospodje govorniki o tej stvari. Posebno je skupino, kateri jaz pripadam, v tem oziru nekako pozival cenjeni poslanec celjskega mesta. Gospod Foregger ne razume, kako da smo mi prišli v koalicijo in da se nam ni preprečil vstop v koalicijo. Da, kako sem jaz prišel s svojirai ožjimi somišljeniki v koalicijo? Cenjemu gospodu bode morda znano, da smo mi, zlastt kar se tiče moje osebe, bili od vstopa v to visoko zbornico, to je od leta 1885, v klubu, kateremu na čelu je stal in stoji cenjeni gosp. njega ekscelenca grof Hohenwart. Ko je prišlo do prevrata strank vlani v oktobru, izjavil je klub konservativcev, da vstopi v koalicijo kot tak. Da so se slovenski poslanci v tem trenotku razdelili v dva oddelka, to je razumljivo, kajti take ločitve vrSe se v trenotkih, v katerih se ne more pregledati bodoči položaj zbornice, in vsak del misli, da je zadel pravo. Sicer se je pa bila taka ločitev zgodila tudi tedaj, ko se je bil razbil veliki liberalni klub in se je jeden del bil izločil ter se osnoval kot skrajna stranka. Tako smo prišli v koalicijo. Naravnost nismo vstopili, temveč ostali smo le zvesti konservativnemu klubu. Moj častiti predgovornik, gospod prof. Šuklje, je tudi to naglašal, poudarjal povod in glavni uzrok, kako da smo posredno prišli v koalicijo. Sklepi pa, ki se od večih siranij izvajajo iz našega postopanja v koaliciji, in katere je zlasti izvajal gospod zastopnik celjskega mesta po mojem mnenju nlso pravi. (lospod poslanec celjskega niesta trdi, da smo se kot člani koalicije izneverili glavnemu načelu koalicijo, ko smo prišli z narodnimi zahtevami, če ludi je namen koalicije, da v narodnem oziru za nekaj časa vse potihne. Pred vsem se nam očita, da ruSirao koalicijo a tera, da zahtevamo, da se premcni uprava celjske gimnazije in da so poslanci našega iz oddelka Kranjskega zahtovali obnovljenje gimnazije v Kranju. (Jbnovljenje kranjsko ghnnazije je potrebno, ker je Ijubljanska prenapolnjena; torej to ni nobena koncesija, to učilišče je že bilo in ga je prejšnja vlada odpravila, ker je tudi Slovencem hotela odščipniti jedno gimnazijo. Druga toc-ka, zaradi katere so nam očita, da ruSiino koalicijo, je naša zahtova, da na celjski gimnaziji se osnujojo slovenske paralelke. Prav veseli me, da je gospod zastopnik celjskega mesta govoril pred menoj. Sedaj lahko potrjujem, da je vprašanje celjske gimnazije še-le prav zmedel, dasi je trdil, da ga je pojasnil. Gospodje, ki želu jasnosti v tej stvari, sedaj manj vedo, kakor so poprej. Že lo, kar je sprva govoril ob osnovi dveh novih slovenskih gimnazij, s čemer je mislil obnovljenje gimnazije v Kraju in osnovo paralelk v Celju, bi utegnilo koga premotiti, da ne bi vedel, kaj mi prav zahtevamo. Rekel je, da koalijska misel ne dopušča, da se v nemSkem mestu osnuje slovenska gimnazija. Ali, gospoda moja, mari gre za kako slovensko učilišče ? Mari se gre za to, da se kako oškuduje sedanja povsem nemška velika gimnazija? Nikakor ne! Nemška velika gimnazija ostane še zanaprej, kakor je bila doslej. Nemškemu življu v Celju in sploh na Spodnjem Štajarskem se no bode nič škodovalo. Mi le to hočemo, da bodo slovenski učenci mogli iz ljudske šole naravnost ili v gimnazijo. Pa poglejmo malo nazaj v zgodovino — rekel bi — le parlamentarne morskc kače, osnove slovenskih paralelk v C-elju. Pred vsem mi je popraviti izraz slovenske paralelke, kajti osnovale se bodo, kakor se je izjavila visoka vlada v proračunskem odseku, paralelke, kakoršne so v Mariboru. Tara niraamo slovenskih paralelk, temveč uisLo nemške in dvojezične, v katerih se le štirje predmeti uče v slovenšeini, in siccr veronauk, slovenščina, latinščina in matemalika. Vsi drugi preilraeti predavajo se v nemšeini. Ravno la razdelitev se vpelje tudi v Colju. Naravnost nerazumljivo je, kako se sploh o slovenskih pararelkah govoriti more. To niso nobene slovenske paralelke, v najugodnejšem slučaju bi se moglc imenovati dvojezične. Gospod poslanec celjskega raesta je ugovarjal, da bi bila poirebna preosnova celjske gimnazije. Navajal je kot dokaz proti predgovorniku profesorju Šukljeju, da se čudi, kako da more biti g. Šnklje za nastale troške za osnovo dveh učilišč, obnovljenje gimnazije v Kranju in osnovo slovenske nižje gimnazije v Celju, ko vendar poklada tako važnost na ravnotcžje v državnem gospodarstvu. Ta dokaz pa vendar ne velja, ec pomislimo, kako malo troškov bodo prizadjale slovenske paralelke v Celju, ko gre največ le za to, da se primerni profesorji postavijo Ijekaj, ne da bi se njih število dosti pomnožilo, ki bodo zmožni, podučevali v . obeli deželnih jezikih. Nekaj let so že lako ondu paralelke. TroSki bi se povekšali z osnovo slovenskih paralelk v Gelju le za malo, po mojem mnenju še za 2000 gld. ne na leto, kar pač ni v nobeni primeri z odgojevalnimi uspehi, ki so pričakovati. Jaz sem to stvar poprej imenoval morsko kačo. To ime tudi zasluži, kajli kakor se spominjam, sta se že Y letih 1879 in 1880 v visoki zbornici sklenili resoluciji, da se osnnjejo slovenske paralelko v C.elju in Mariboru. Potem so se leto za letom sklepale resolucije, kalero je tedaj Foreggerjev list ¦»Deiitsche Wacht« imcnoval: »Hesolucije, po ceni. kakor robidnicc« (Daljc prih.)