Za Ameriko celoletno polletno četrtletno 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino no nakaznici. Oglasi se zaratnnajo po porabllenem proštom in s*cer 1 mm visok ter 55 nun širok prosto. za cnkrai 'i K za tfetttrat popust. 806. štev. V Ljubljani, nedelja 19. decembra 1920. mm« im« ««*>*. m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: ceio leto . . . K 240* — pol leta . . . „ 120 — četrt leta . . . „ 60 — za mesec . . „ 20-— Za inozemstvo: celo leto ... K 400’— pol leta. . . . „ 200'— četrt leta . . . „ 100 — ta mesec ...» S5'— Uredništvo je v Ljubljani,~Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. - Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka veljal krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 1 Rimski senat sprejel rapallsko pogodbo. Izjave zunanjega ministra. LDU Rim. 18. dec. (Stefani) Senat le odobril zakonski načrt elede ratifikacije raonnllske ooeodbe z 215 oroti20filasovom. LDU Rim, 17. dcc. Agenzla Steirfni poroča: Tekom debate v senatu o rapallski pogodbi Je Izjavil zunanji minister Sforza: L. 1914. ]e bita Italija velesila samo po Imenu. Z vojno in z rapallsko pogodbo pa smo postali velesila v resnici. V Rapallu je bil odpor Jugoslovanskih delegatov dolg. trd In živahen. Pooblaščencem sosednje države pa smo dali razumeti, kako velika nevarnost bi pretila njihovi državi, ako bi Italijanski politiki kazala odločno sovraštvo. Razložili srn ojim natanko, da bi akcija Italije razkrojila jugoslovanske čete, ako bi naš, dasi tega ne bi hoteli, do tega privedel tok dogodkov. Akcija Italije bi Imela hitro uspehe, k) bi pa bili katastrofalni za bcogralsko vlado, čeprav bi te žalostne posledice v bližnji bodočnosti'občutili sami. Predočili smo lugosl. delegatom tudi prednosti direktnega sporazuma meu Rimom in Beogradom. Jugoslov. delegati so vse to končno uvideli In se z nami sporazumeli. Srbski zastopniki so odkritosrčno priznali, da se od Italije ne sme odtrgati. 400,000 in še več Slovanov, ki so tekom stoletij prišli tostran Alp. — Menili smo, da bodo Jugoslovani zahtevali Sočo, toda oni niso niti trenutek sanjali o tem, da bi z neiskrenimi 'besedami Zmanjšali' resnost in dostojanstvenost rapallskcga oblležja. Pravili- so, da bodo volitve razbile novo državo; pokazale pa so, da je velika večina zanjo. Dobro vem, da na Reki pričakujejo razkroja Jugoslavije, ter da se na to dela; moram pa Izjaviti, da ni uvod k rapallski pogodbi nobena prazna fraza. Ustvaritev nove države je najboljše In najvarnejše sredstvo italijanske zmage. Br>1 te države bi bil Italijanski značaj Reke novič ogrožen in bi se imperifalizem Habsburgovcev kmalu zopet dvignil proti Trstu. Ne prikrivam tež-koč nove države, spominjam pa se, kaj je Evropa govorila v letih 1860. in 1862. o Italiji. Četudi bi nastala hrvatska kriza, upam pa, da se to ne bo zgodilo, kajti v jugoslovanskih zmešnjavah vidim le duh stare Avstrije, in četudi bi čakale Jugoslavijo še hude prelzkušnle, se Italija, svesta sl svoje bodočnosti, strinja v tem, da je vendarle prav storila, da se Je napram mlademu In zdravomu sosednemu narodu Izkazala dobrohotno, ker je ta narod poklican od usode, da uresniči preroke Mazzinija. Zasledujemo program ekspanzivnostl italijanskega vpliva, ki pa vendar ne bo nikdar pomenjal zatiranja drugih. Pred glasovanjem je izjavil še diolittl, da mo ra priti mnenje senata glasno do Izraza, ker Je Potrebno, da prodre g La s senata na Reko. Predlaga o ratifikacij! rapallsko pogodbe je bita nato sprejeta z 216 glasovi proti 29 glasovom. Sestavljanje nove vlade. Beograd, 18. dec. (Izvirno poročilo) Danes popoldne ob 4 In pol je imel Pašič razgovor s predsednikom Narodnega kluba. Oba sta mnenja, da sestava nove vlade ni tako nujna, kot sporazum za načrt usta- ve In izpremembe poslovnika. Zaradi tega Izgleda, da sc sestavo nove vlade odgodl do po Božiču. Beograd, 18. dec. (Izvirno poročilo.) Danes so se nadaljevali razgovori za sestavo nove vlade. Pašič je naprosil predsednika demokratskega kluba Ljubo Davldo-viča in predsednika verifikacijskega odbora Dragutlna Pečlča, naj prideta v radikalni klub. Tam so imeli razgovor, ki je trajal pol ure. Po tem razgovoru sta Davidovič ln Pečlč odšla v demokratski klub, kjer sta poročala o pogajanjih. Po konferenci demokratskih in radikalnih zastopnikov je nastal preokret v političnem položaju. Pašič le zahteval od demokratov, naj se verificira mandat muslimanskega kandidata v brcgalnlškem okrožju, ki je pristopil k radikalcem. Predsednik verifikacijskega odbora Pcčič je na to odgovoril, da je to nemogdče, ker je verifikacijski odbor sklenil, da sc v tem okrožju Izvedejb nove volitve In da je zapisnik o tem podpisan po vseh članih odbora. S tem da je Pašič stavil demokratom nemogočo zahtevo. Izgleda, da Pašič nalašč išče težkoče, da dobi čas, dokler ne dobi odgovora od Radičeve stranke. Nato bi eventuelno sestavil vlado iz radikalcev, zemtjoradnikov, Narodnega in jugoslovanskega kluba, muslimanov in Radlčevcev. V opoziciji pa bi ostali demokrati, komunisti bi socljalni demokrati. Stališče strank do ustave. LDU Beograd 18. dec. Skoro v vseli kiub:h se nadaliuie razprava o načrtu nove ustave. V nekalerih dneb bodo te raznrave končane. Vse -debate se v elaf/nem vodiio o na&tfu ustave ki ea ie izdelala in predložila vlada. Demokrati ea bodo soreiol' z nekaterimi izDremembami. Tako se rrotiviio senatu, kar se tiče razdelitve kralievine na pokrajine zahtevalo demokrati, da število uokraiin ne sme biti maniše kakor 2r> Šievilo prebivalstva v niih na ne večic od 600.000. Interesantno le. da ie v demokratskem klubu mišlienie o čtenu 1? načrta ustave del kuro ln da se demokrati nrotivilo temu da bi rresroionasledstvo prešlo na žensko kr,; o—— LDU Beograd. 18. dec. Odbor radikalne šivanke še ni Dretresal načrta uslave Po raznoložentu ki vlada v radikalnem klubu, se mora smatrati, da ie med radikalci mi-šlienie o ustavi delieno. O. Pašič ie Z 9^10 kluba za edinstveno državo z eno suvercniteto in s pokrajinskimi samounravami: država nal bi se Ponoven padec avstrijske krone. razdelila na te Dokraiiine no eosno-darskih in Drometnib potrebah. G. Protič 7 nekaterimi poslanci želi da se soreime nieeov načrt ustave z devetimi ooikraiinami LDU Beograd, 18, decembra. Zemfjo-radniškl klub še ni sklepal o vstopu v skupno vlado. Temu sc protivi g. Mihafto Avra-movlč, d očim poslanci iz Slovenije ih Bosne smatrajo, da je treba vstopiti v vlado In omogočiti sprejem ustave. V klubu Ju-gosl. muslimanske organizacije ie mišljenje o ureditvi države formulirano. Klub je za ustavno parlamentarno monarhijo z narodno dinastijo Karagjorgjcvlčev, samo reči bi se moglo, da muslimanom bolj ugaja Protičev ustavni načrt, kakor oni dr. Ves-ničeve vlade. LDU Beograd, 18. decembra. Predsednik Jugoslov. kluba dr. Korošec je razlagal g. Pašiču svoje mišljenje o ureditvi države in o delu koustltuante. Dr. Korošec smatra, da je treba omogočiti prihod Radičevih poslancev v Beograd. Meni, da je centralistična ureditev države vsaj za prvi Sas nemogoča ln da je treba pustiti avtonomije z vsemi atributi. Curib, 18. dec. (Izvirno poročilo.) Na curlškt borzi je danes avstrijska krona zopet občutno padla. Notlrala je 0.90. To je Prvi slučaj, da je avstrijska krona notlrala iako nizko. Dunaj, 18, dec. (Izvirno poročilo.) Vsled občutnega padca avstrijske krone na curiškl borzi so dunajski finančni krogi sila razburjeni. Pričakujejo, da avstrijska krona prihodnje dni sploh ne bo več notlrala. Rudarska stavka. Splošna rudarska stavka v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Kočevju traja dalje. Pogajanj ni. Štrajk poteka mimo. Komunistični vodje so Izjavili, da bo delavstvo samo skrbelo za red. IHše so morajo zapirati ob 8. uri zvečer. » Stavko vodi poseben v to svrbo določen strokovni odbor, ki ima svoje podružnice v posameznih revirjih. Tarifni odbor .Saveza rudarskih rad-nika« za Slovenijo je tokom včerajšnjega dne izdal letak »Slovenski javnosti«, v katerem navaja delavske plače, dobiček »Trboveljske premogokopne družbe«, nove mezdne zahteve rudarjev In drugo. Odbor povdarfa, da Je prisilil 12 tisoč rudarjev, da so zapustili delo. Ostavill so ga vsled nevzdržnih razmer. Rudarji da prosijo deželno vlado, naj jim Izda potna dovoljenja za Inozemstvo. V zvezi z rudarsko stavko je naznanila južna železnica že celo vrsto prometnih omejitev, ki Jih objavljamo ha drugem mestu. DELO VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd. 18. dec. (Izvirno Doro-čilo.) Verifikaciiski odbor le končal svoic delo. Jutri se bo tiskalo poročilo ki bo razdelfeno med poslance. Prihodnja. ;o fe tretia scia konsti-tuar.te bo v Donedelfek ali v torek. Na četrti sen? se vršg volitve predsednika. Drži se. da konstituanta od 24. t m. odvodi do srede januarja. KONFERENCE RADlCEVCEV. Beocrrad. 18. dec. (Izvirno poročilo.) Delegati Radiča so danes kon-ferirali z zemlieradniki. komunisti in socialnimi demokrati Nato so dele-pati nosefili predsednika zemlierad-ničke stranke v Srbiii narodnesra poslanika AVramoviča in nato g. Protiča. Od 6—7 in Dol zvečer so v \ biblioteki ustavotvorne skupščine konferiraii z notraniim ministrom Draškovičem. Nato ,so odšli v Narodna* klub da se poslovilo od članov Hrvatske zaiednice. Ob 9 in pol zvečer se oduelieio z brzovlakom v Zatrreb RAZMEJITEV NA ŠTAJERSKEM. Maribor. 18. dec. (Izvirno poročilo.) Med našo in avstriisko delegacijo razmejitvene komisije je dosežen sporazum rešitve vorašania glede onima o glavnem toku Mure. Uradno obvestilo o tem se obiavi v oon-deliek. ko se povrne avstrliski delegat iz Celovca, kier se začasno na-haia. v Maribor. Obenem se obiavi tudi uradni komunike glede rešitve meiiie črte od Sv. Duha do Mure v zmislu odločitve ki ie bila sklenjena na konferenci veleposlanikov v Parizu. ALBANIJA HOČE ŽIVETI Z NAMI V PRIJATELJSTVU. LDU. Beograd. 17. dec. Nova albanska vlada v Tirani, ki H predseduje Elez bee Brioni, ie sporočila vladi v Beogradu, da hoče živeti z nami v prijateljskih razmerah in da hoče varovati dobre sosedne odno-šaie. Obenem ie obvestila iueoslo-vejisko vlado da obžaluje nemile dogodke, ki so se pripetili letos na iniroslovensko-albanski meii. POGREB VLADIKE MAHNIČA. LDU Zagreb. 18, dec. Danes dopoldne ie bil svečani novreb krškega škofa dr. Antona Mahniča. Telo nokoimka so ob devetih prenesli iz nadškofiiske kapelice v stolno cerkev in položili na okrašeni katafalk. Tu ie govoril sarajevski škof dr. Sarič. potem so opravili blagoslov križevački škof dr. Niaradi ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, tržaški škof dr. Karlin, diaikovskj škof Akšamo-vič in zagrebški nadškof dr. Bauer. Nato ie odšel sprevod na Mirosroi. Sprevoda so se udeležili: v imenu Ni Vis. regenta general Tucakovič. v imenu vlade Jiodlianu4r. Sole in Ekspoze grofa Sforze. Grof Sforza Jo imel v senatu govor, iz katerega bi se dalo posneti neverjetno gradivo za kritiko nad našimi diplomatskimi zastopniki v Rapalfu. Toda g. Trumbič je šel. Ministrski predsednik Vesnič tudi. Oba pričakujeta, da jlti bo bodoči jugoslovanski zgodovinar uvrstil med može, k| so z največjim uspehom klesali soho Jugoslavije. Mogoče. Ml sodobniki imamo pač svojo sodbo ln svoj čut. Pred nami leži ekspoze, ki ga le dal conte Sforza in ta ekspoze biča v obraz. Da se je uresničila prerokba Mazzinija je dejal italijanski zunanji minister. To se pravi, dosežena je zveza med Italijani in Slovan), kakor jo je želel in zanjo pisal veliki italijanski apostol svobode Giuseppe Mazzini. Nam se zdi, da to ne držL Kajti v tej izjavi grofa Sforze vidimo, da se je italijanska delegacija pravzaprav z velikansko lahkoto igrala z našimi zastopniki Dovolj ji je bil habsburški strah, ln beograjski gospodje so postali mehki. Italijanski listi pišejo, da je g. Sforza dejal: »Srbski zastopniki so odkritosrčno priznali, da se od Italije ne sme odtrgati 400.000 in še več Slovanov, ki so tekom stoletij prišli tostran Alp.« Tostran Alp! Kje je to? Naši delegatjo so torej spremeniti potemtakem svoje geografske pojme čisto po imperijalističnem italijanskem uzoru. Tako nekako kakor čl-tamo v italijanskih učnih knjigah, da se Pivka Izliva v Jadransko morje. Postojna »c torej na ozemlju, s katerega odtekajo vode v »Mare nostrum« (Italijansko seveda). čuden sporazumi ln neverjetno daleč od Mazzinijevih načel. Človek se nehote spominja rimskih legij, ki so svojčas za kratke tedne in mesece udirale v »barbarsko« ozemlje ter se morale zopet umikati nazaj proti Italiji. Okupacija, ki jo vrši Rim nad našimi deželami, se nikakor ne strinja z ideali velikih Italijanskih duhov, ki so iška-li tostran Adrije prijateljstva, ne pa kolonij. Pa to nas ne bolit Narod Je zdrav In stresel bo jarem ob času raz se. Boli nas pa, da so naši zastopniki sploh mogli dati take izjave, kakor o njih poroča minister Sforza. T| zastopinkl niso bili naši zastopniku Diplomatsko mešetarjenje gre tudi samo do gotovih meja. Po Izjavah grofa Sforze pa imamo čut, kakor da so šil v Rapallo iz Beograda hlapci ter so po opravljenem poslu še hvaležno poilubili škorenj, ki jim je stopil za tilnik. Dobro je, da izve narod, kaj je govoril grol Sforza. Dal si bo računa o tem, kako smešne argumente uporablja diplomat v edino svrbo, da vzdrži na površju svolo kasto. Govoril bo — diplomat namreč — o zločinu nad domovino, če se mn ne pokoriš, klical ljudstvo k patriotizmu, a sam bo delal politiko kaste. Ekspoze grofa Slorze mora pokazati vsakomur, da je narod zdrav in samostojen šele takrat, ko se v resnici sam z razumevanjem udeležuje vseh državnih poslov. Te dve leti smo zaupali, vzgojeni v pokornem avstrijskem duhu, vse preveč rutini diplomatov, ki v resnici naroda sploh niso poznali. Konstituanta mora dati potrebno remeduro pred vsem v tem oziru. Narod mora priti do veljave po svojih zastopnikih tudi v zunanji politiki (a ekspoze grola Sforze je oster klic, ki na) ra sliši izvoljena konstituanta! prezidiialni šef dr. Markovič, v Imenu armade šef eeneralneea štaba polkovnik Jurišič častniki zagrebške posadke duhovništvo, predstojniki uradov župan. šole in beeunol. Na e robu ie bilo več trovorov. PRED ENERGIČNIM NASTOPOM ADMIRALA MILLA? LDU Split, 18. decembra. Iz Zadra poročajo: Millo se ja odločil, da energično nastopi proti dobrovoljcem ln arditom. Govori se, da se bo obsedno stanje poostrilo. Mitlo je Izročil italijanskim novinarjem komunike, v katerem dementira, da bi bila sedaj Izdana kakršnakoli naredba o evakuaciji. Ko bo prišel za to čas, se bo že prej ukrenilo potrebno za zaščito življenja In imetja Italijanov v Dalmaciji. Vlada bo šla na roko vsem onim, ki bi se hoteli Izseliti Iz Dalmacije. STAVKA UČNIH MOCl V ZASEDENEM OZEMLJU. LDU. Trst. 17. dec. Stavka državnih srednješolskih učiteljev ln r.rofesoriev traia dalie. Stavka državnih učiteljev meščanskih' šol ie končana. — Stavka državnih nameščencev ki tvafa danes že neti dan. se nadaliuie kompaktno tukai in do v sel JuKiski Benečiii. STAVKA AVSTRIJSKIH KAVARNIŠKIH IN GOSTILNIŠKIH USLUŽBENCEV. Dunaj. 18. dec. (Izvirno poročilo.) Stavka nameščencev srostilnic ln kavarn Dostaia vedno boli obsežna. Obstoia možnost, da prične stavka tudi v provncMah. Škoda stavke na Dunaiu znaša dnevno pet do šest milijonov. Prizadetih ie 6000—7000 obratov. Dunai 18. dec. (Izvirno poročilo.) Za iutri se Dričakuie da se razširi stavka srostilniških nameščencev. Med dunaiskim prebivalstvom vlada nanika. ker ie mnotro liudi. ki so se prehranjevali do gostilnicah. ostalo bvez hrane. Ni izkliučeno. da se za-tvoriio tudi liudske kuhinie KONEC POŠTNE STAVKE NA DUNAJU. Dunaj. 18. dec. (Izvirno poročilo.) Poštna stavka se ie danes končala, ker so poštnim šoferiem uvodi li njihovim zahtevam. Menilo, da bo povzame poštnih pristojbin krilo večie iadaik* UPRAVA SOLSTVA NA ČEŠKEM. LDU Praga, 18. dec. Pri razpravi o proračunu v senatu je bHa sprejeta resolucija nemških socljahtih demokratov, v kateri se zahteva, naj vsaka narodnost sama zase upravlja svoje šolstvo. Nadalje je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva nov Šolski zakon na podlagi ločitve cerkve od države. O tej resoluciji so glasovali v dveh delih ter je bil drugi del sprejet a 66 .glasovi proti 55 glasovom. VPRAŠANJE ZDRUŽITVE AVSTRIJE Z NEMČIJO. LDU. London. 17. dec. (Reuter.) »T>mes« priobčuieio pismo svoieea Draškega dopisnika ki ie mnenja, da bi bila najpametnejša in nalnaravnel-ša rešitev avstriiskeva problema združitev Avstrije z Nemčtio. »Times« pišeio o tej zadevi v uvodmku. da nai bi nasledstvene države nod eosnodarskim nadzorstvom aliiran-cev skušale pomavati Avstriji da pride iz sedanieea težavneea nolo-žaia. Z Nemčiio združena Avstriia z Dunajem., ki bi bil eosoodarsko politično in finančno središče nemškega vpliva na iueovzhodu in uivu Srednje Fvrope bi tvorila veliko večio oerrožanie varnosti Jusroslavi-ie. Romunije in Češkoslovaške kakor vsaka druea oblika eosnodar-skeva sodelovanfa teh držav z Avstrijo. Na vsak način moralo uv:detj aliiranci nevarnost, ki bi nastala s popolnim oolotnom Avstrije za mir v Srednii Evropi. Karkoli se more storiti v pametnih meiah da se nre-nreči tak polom se mora brerno-eoino izvršiti._____________________ v BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 18. novembra. Valute in devize. * Curlh: Berlin 9.05, New Vork 656, London 23.06, Pariz 39.20, Milan 23, Praga 7.25, Budimpešta 1.20,- Zagreb 3.90. Dunaj 1.40, avstrijske žigosane krone 0.90. Dunaj: dinarji 1630—1650, dolarji 674—678, francoski Iranki 4005—4015, švicarski franki 10.250—10.300, češke krone 765—771, madžarske krone 108.25—110.25, lire 2330—2350, nemške marke 938—944, poljske marke 105—107, šterlingl 2355-2375. Praga: dinarji 209, marke 119.75 švicarski Iranki 1324.50, Ure 305, francoski franki 521.50, funti 306, dolarji 87, avstrijske krone 12.90. potiske marke 11.75. Da se razumemo! Glejmo na bodočnost! Današnja doba ie oolna nasprotujočih si idei in nroeramov. Bolt ko icdai se danes razlikujemo do osnovnih smernicah v Dolifičnem sociial-no-trosnodarskem. narodnem oziru. Po nravici se označuie naša doba no veliki naenienosti k fanatizmu. Nai-boli značilno oa ie da danes Drevla-duie natrnienie k radikalnim veslom, ker Drevladuie mnenie da se bo naša bodočnost vzDričo občne vznemirle-tnsti in eloboke orebuditve širokih mas razviiala takorekoč skokoma, or. novih načelih in ne več oo orasta-r»b zakonih družabneca in noiitične-sra razvoia. kakor va nam odkriva Studii soc'tcloviie NeDoznavanie osnovnih zakonov družabnesra i>oH-tičnevn. državneea razvoia ie danes značilnost večine takoimenovane ln-tebvence Zato srečuiemo dan na dan take absurdne trditve in zato le danes mtelisrenca popolnoma odpovedala ter ne more vršiti one nalove, da bi v teh zmedenih časih bila za-oesliiv voditeli liudstva. ljudstva Da so se Dolastili možie. k! bodisi hotč in vedč strežejo nebrzdanim. ne računaiočim liudskim instinktom ter iih zavaiaio vedno boli za fato morvano nezakonitosti. Jih ie na m novo. ki so vzDričo občne razburjenosti izeubili razsodnost, ki so se sami. d asi Došteni in dobro misleči. dali hionodzirati od enodnevnih pouličnih šiaeeriev. Kratkovidni čuvstveni. sociiološko neizšolani za-oadato nekaki Sociialnt in politični sentimentalnosti ki vodi nlih korak. • V takem staniu soretemamo In oresoiamo vesti iz našeea ožieea oo-kraiinskeea nolitičneea živlienia. Iz razburkanega čarovniškega kotla v ttrvatski in Bosni. Iz velikeea foruma evronske politike. Ako hočemo resno vršiti svoio dolžnost, moramo v teh kompliciran, časih previdno presojati dogodke tn neizprosno izražati kritiko, tudi ako nam to ne prinaša popularnosti. Tako le na primer z vorašanlem republike. Poelelmo vse one. ki se boie da ne oostanelo nepopularni in se pulilo za zastavo reoubličanstva. dasi bi fim minimalni prevdarek povedal da so na naši stopnli državnega razvoia Karaviorclevičl edina ca-ranciia za u*Desni ob stol Vsakdo, ki ni fantast in utopist, še mora do malo temeljitejšem razmotrivantu prepričati da še žive. in celo prav živahno žive vsi oni nemaloštevilrti naši sovražnici. ki bi nas radii ucnetali 5e nadalje. In vendar sani&rimo o milicah, odščinliemo v misHh zahtevane vo-laške kredite —■ dasi ^eveda istočasno srdito kažemo nesti pritožnemu rimskemu sosedu. Ce se država ne suče do volil slehernega omlzia. pretimo s skrainiml konsekvencami, pri čemer smo seveda prepričani, da smo ne le teoretično, marveč tudi deianisko enakopravni mnoeomililon-«ki'm narodom. Podobno ie tudi v sedaniem doIo-žaiu. Mi smo ponovno zapisali, da ori oolavu radičevstva ločimo dvoie stremlieni: eno sociiialno seliačko eri-banie. ki le le odsev volne psihoze in historizem. ki ie za nas starokopitnost. omelenost in v narodnem oziru reakcitonarnost. Ravno ker ločimo ti dve stremlienii smo mnenia. da. bi dalekovidni državnik drugače postopal z Radičeve! kot seliačkimi utopisti. kakor z Radičevci s starčevičanci smešnega kova. Ako Da se v praksi teh dveh vibani ne da ločiti — mi ■smo mnenia. da bi se iih dalo tedai Da se prav nič ne obotavliamo lzia-vfti. da smo vedno in absolutno za radikalno afirmaciio državne eksistence in sile. Mi dahe današnjih notraniih zmed ne precenluiemo. Mi vemo. da so lili imele istotako nemške, italiianske province, ko so se uiedinile. Naša kritika velia onim. ki po nenotreb nem z nedržavniškim postopan»em ooostruiek) Drirodno odpornost Dro vinciialue in plemenske konservativnosti. Toda naša kritika se mora isto lal^o obtičati proti onim kratkovidnim dovršnim, včasih zlobnim vča sib seifpentalnim intelektualcem, ki namestil "da bi daiall nepoučeni in ne razviti množici oravo smer. se dalo sami voditi od ničnih nenresoialočih instinktov. In vzDričo tcea ml vedno afirmiramo one sile v državi, ki kliub mnogim napakam vendar danes predstavljajo poglavitno eraranclto Za naš traien ofc&toj. m——■ i ■■iMiii i n ii »mm n m i——■ ■H—rmmi——— EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO, JE ..JUGOSLAVIJA". ČITAJTE JO! NAROČAJTE JO l Brali snio dopis v katerem daie nekdo izraza ogorčenosti da si upa »Jugoslavija« zastopati elede Bolgarske soravllivo stališče. Zato govori omenieni doniš o političnem an-alfabetstvu in ne vemo o čem še. Ne vemo. kdo ie politični analfabet? Kakor kaže razvol nainoveiših dogodkov zagovornik spravljivosti z Bolgari, menda ne bo analfabet. Le poglcimo! Mala antanta trdniava. kateri smo izročali svoie nade o neodvisnosti Jusrnslaviie se kai počasi gradi. Do-sedai ;ma šele dvoie oporišč: Češkoslovaško in Jueoslaviio. Romunska se noče približati, ker ne more izigrati Češkoslovaške in nas proti Pusiii. da bi šli v oveni do njen besarabski kostani. Potiska stoli ob strani. Madžari gledalo, kie bi nas zgrabili Italijanom ie še premalo Dalmacije. Na Grško se vrača ver-manofilskt krall Konstantin. Naša not v solunsko pristanišče se utegne leneva dne zabarikadirati. Antanta hoče mirovno pogodbo sicer revidirati toda ne kaže nobenega razume-vania za bolgarske živlfenske interese glede Fgelskeva ntorla. Pač pa hoče restavrirati Turčiio. Na mesto Grške hoče postaviti med Bolvariio — morie — Turke. Da bi mi s tem ne pridobili prav nič. ie lasno. Solun oosta ia nevotov. v Traciio pa pribaia Turek. Kfe ie izhod iz težavnega ooložaln? Ako bomo mi sami in Bolgari sami se nihče ne bo oziral na nas in nanie. Drugačen bi bil Doložai če se omogoči Bolgarski pristop k mali antanti. Češkoslovaška Toeoslaviia. Bolgarska, to bi bil že okop. ki bi bil viden, ki b’ nekal predstavljal. Tega mnenia nismo samo ml temveč sedal že tudi sam beogradski »Trgovinski Glasnik«, ki v s voli št. dne 9. dec. 1920 piše. da b« bila zveza med Jugoslavijo in Bolgarsko koristna za obe stranki ker bi s Češkoslovaško pomeniali evropskega činitella lei bi bil sposoben reviziio sevreske pogodbe zasukati sebi v prid. Umirimo torei srce i Bolgari nai vzameio za svetovalce razum in hodimo že enkrat po tako strašnih izkušniah pametno Dot skupnosti, ki nam obeta nalvečio usoehe in nalmanl&o škodo. Ce smo.politični analfabeti ml. wtem ie političen analfabet tudi češki »Čass. ki velia za glasilo češkoslovaškega zunaniega ministra dr. Beneša. In kai ie predsednik Masa-rvk. ki si ie neposredno pred voino vzel za naivažneišo nalogo, pomiriti Bolgare in Srbe? »Čas« ie nalgoreč-neiši orooagator jugoslovanskega tn bolgarskega zbližanla in Draviio. da zastopa »čas« ideie. ki so lastne Masarvku. Povemo na kratko: Ponosni .smo. da smo bili med prvimi, ki smo si unali povedati v vprašanju glede zbližania z Bolgari lastno, neodvisno mnenie ki smo si imali zagovarjati soravltivost. zbližanle In zvezo. „Tona za tono.“ Beograd. 17. dec. 1920. Po sklenjenih mirovnih pogodbah so Nemčija Madžarska in Avstrija dolžne, vrniti nam vse zaplenjene plovne oblekte. kakor tudi povrniti obiekte. ki so iih uničile, in sicer tia podlagi principa »tona za tono«. Vrniti najn moralo tudi velik del vla-čilk. ladii in vsakovrstnega materi-iala za rečno plovbo. Število vlačilk in ladii ter količino materiiala bo določil poseben arbiter, ki bo vodil pregled nad upravičenimi potrebami prizadetih strank. Za podlago oo-vračilu bo služil promet zadniih Det let ored voino. V Beogradu mudeči se pomočnik arbitra ameriški polkovnik Krac naša delegata admiral Priča in vseučiliški profesor dr. Novakovič ter zastopniki češkoslovaške in Rumimiie delalo na tem. da bi hašli pravičen način za ugoditev potrebam prizadetih držav. Monopol na sladkor. Naša država potrebuje letno 4 do 5 tisoč vagonov sladkoria. Znano je. da vlada pri splošni svetovni gospodarski krizi v vseh državah — razun na Češikcm — pomanjkanje sladkor la. Po zimi in na spomlad ie že do biti sladkorja, a noleti in na iesen ga povsod občutno primanikule. Državniki so torei začeli premišljevati, kako bi zasieurali naši državi potrebno lrmožino sladkoria in kako bi prišla prj lem država do — dohodkov. Govorilo se ie. da se unelie monopol Ker pa država ninja zadostno denarja. namerava poveriti ves uvoz slad .koria posebnemu sindikatu bank. ka teremu bi nai Narodna banka dala 120 milijonov dinarjev kredita. Ti dogovori na niso imeli uspeha, ker Narodna banka ni hotela dati omenie-neea kredita. Če bi denarno močan sindikat za-sieural naši državi zadostno množino sladkoria za vse leto. bi bilo to le pozdravljati, bolimo na se. da bodo konsumenti na slabšem kakor pa so sedai pri prosti konkurenci trgovcev. Država zahteva namreč od sindikata že nri uvozu od vsakega kg 16—20 K ter bi dovolila sindikatu, da sme računati za režiio in dobiček po 6 K ori kg zase: tako bi se sladkor podražil pri vsakem kg za 22 do 26 kron Vprašanje ie sedal, ali bi mogel sindikat ogromno množino sladkoria za vso državo nabaviti do tako nizki ceni da bi pribitek 22 do 26 K ori kg k’ bi ga smel sindikat napraviti, da bi orodaina cena ne bila v škodo konsumenta. t. i. višia kakor pri prosti trgovini. Če more imoorter grosist sladkoria delati z manišim pribitkom kakor pa od države orivili-elran sindikat, bi bil konsument gotovo na bolišem. Sindikat bi bil brez konkurence pri prosti trgovini pa že konkurenca regulira cene ter skrbi, da ne rasteio. Ker ima država vendar nadzorstvo nad uvozom, pride tudi brez nriviligiranega sindikata do svoiih dohodkov v obliki carine. Glavno ie. da se skrbi za reden promet. ootem se ni treba bati pomanjkanja sladkoria: trgovci - uvozničar-li si bodo že osieurali potrebno množino. Če pa bo nromet tako nereden in z birokratičnira poslovanjem carinam otežkočen nptem nam tudi privilegiran sindikat ne bo mogel od-oomoči. >_______________ Trgovski stiki z Rusijo. Zadnie čase se zopet govori o obnovitvi trgovskih stikov z Rusiio. Vzroki da se to vprašanje Doiavlia vedno na novo. leže v raz-votu svetovnega gospodarstva. Evropa in Amerika se pričenjata dramiti iz Dovoine gospodarske stagnacije in industrija proizvaia več. nego morejo kupiti domači, deloma v sled voine obubožani konzumenti. Zato iščeio vsi producenti zunanji trg. ki bi mogel snreie.fi njihova pre- naviolntema Ulaoovna skladišča In nvftovt pogledi se' obračalo na Rušilo. ki nofrebuie ogromne množino industrijskih izdelkov. Nastaja pa vprašanje, s čim bo 3usiia plačala bla£o. ki ga rabi. Od-števši pičli zaklad v zlatu, s katerim Da tudi ne more prosto razoo-agati nima Rusiiia nobenih plačilnih , sredstev. Edino rtieno plačilno sredstvo ie poleg zlatega zaklada papirnati denar, ki ga Da vsled po-manlkania oaoiria tudi ne bo mogla dolgo več tiskati. Blaga tudi nima. Jri trgovski zameni bi prišla v poštev samo omeiena množina živil in nekai lanu. Todo tudi to blago bi bi-o vsled današniega stania ruskih železnic težko spraviti na meto ali v pristanišče. Treba je torei naiti drugi način, kako se bo Rusiia zopet udeležila svetovnega gospodarstva. Pred kratkim ie prišla iz Amerike vest. da se pogaia koncern ameriških ve-leoodietnikov s sedanio sovietsko vlado glede velikih koncesii v Sibiriji. Koncern nai bi prevzel več sto-tisoč štiriaških kilometrov zemlie v izkoriščante. Sovjetska vlada ie izdelala program za restavracijo. V to svrho se ie odločila pritegniti k obnovitven! a koki državnega gospodarstva Inozemske komunalne instituciie. privatna nodletla. akciiske družbe, drjištva in delavske organizacije, ki bodo dobile koncesije pri izrabllaniu ruskega prirodnega boeatstva. Ameriškemu in drugemu kapitalu se bo tudi ponudila na izkoriščanje plodna zemlia. Najemniki pa se bodo morali obvezati, da io bodo obdelovali na PHKlerni način, predvsem z motornimi plugi. Rusiia nai torei postane kolonija tnieea predvsem zasebnega kapitala bogatih zaoadnih držav. To dd-stvo ie iako poučno. Sovletska vlada ie prišla do triletnem gospodarjenju na lastni zemlii tako daleč, da mora klicati na pomoč zasebni kapital. proti kateremu se ie tako borila. To le bridka kapitulacija in do-kazuie. da ie sovjetska vlada skušala rešiti gospodarstvo Rusiic s takimi svojimi metodami, ki se niso obnesle, ter iih ie morala zavreč!. Polom sovjetskega gospodarstva ie torei očividen. Boli zamotan na ie način, kako hočejo sedanK voditelji Rusije prepričati ameriške in evropske kapitaliste, da. bodo lahko Ugodna .vbvali £yoi.kanitaI v.rusko. gospodarstvo. Dokler vlada v Rušili nasille in samo en razred Hudi. se bo trezno računafoč trgovec težko odločil, naložiti svoj kapital v sovietsko Rušilo. Trezni trgovci bodo zahtevali garancije te na iim bo lahko dala samo vlada ki se bo opirala na izvolien*uarlament. vlada, ki bo delala za vznostavo notranjega blagostanja, za obnovitev, državljanske in duševne svobode ter za vzoo-stavo vseh gospodarskih vrednot ki iih le uničila svetovna in meščanska vobia ter triletni teroristični režim sedanie Rusiie. Omefitve na železnici. Vsled izbruha stavke rudarjev v premogovnem reviriu Trbovlie Izostanejo od danes 19. t. m. dalie do preklica naslednji osebni vlaki: Na proci Maribor—Ljubljana; Vlak št. 44 z odhodom iz Ljubllane ob 11.57 in prihodom v Maribor 16.26: vlak št. 45 z odhodom iz Maribora 11.16 in prihodom v Ljubljano 15 45. Na progi Maribor — Prevalie: Vlak št. 415 z odhodom Iz Maribora gl. kol. ob 5.30 in prihdom v Prevalie 7.49 in vlak št. 414 b z odhodom iz Prevali ob 14.57 in prihodom v Maribor gl. kol. 17.10. Na orog} Maribor—št. Ili: Vlak št. 52 b z odhodom iz Maribora ob 19.54 in vlak št. 53 b Z odhodom iz Št. lita ob 20.07 . Na prog? Lkibliana—Borovnica: Vlak št. 67 z odhodom iz Ljubljane el. kol. ob 18.20 in vlak št. 68 z odhodom iz Borovnice ob 19.12. Na progi Zidanlmost—Zagreb: Vlak št. 515 z odhodom iz Zidanega mosta ob 14.17 in prihodom v Zagreb ob 16.55 in vlak št. 516 z odhodom iz Zagreba ob 9.52 in prihodom v Zidanimost ob 12.34. Na DioeJ Pragersko—Ptui: Vlak št. 247 z odhodom iz Pragerskega ob 8.37 in vlak št. 255 z odhodom iz Pragerskega ob 18.12 ter vlak št. 226 z odhodom iz Ptuia ob 10,31 in vlak št. 254 z odhodom iz Ptuia ob 20.07. Na lokalni železnici Ljubljana— Vrhn ka: Vlak št. 2703 z odhodom iz Liubliane gl. kol. ob 13.18 in vlak št. 2702 z odhodom iz Vrhnike ob 5.54. Na lokalni Drogi Grobelno^—Rogatec: Vlak št. 2901 z odhodom Iz Grobelneea ob 8.30. in vlak št. 2902 z odhodom iz Rogatca ob 5.20. Na nroel Poljčane—Konjice: Vlak št. 2301 z odhodom iz Poličan ob 9.18. vlak št. 2902 z odhodom Iz Ko-niic ob 5,20. Na .provi Slovenska Bistrica— Mesto: Vlak št. 3203 z odhodom iz, Slovenske Bistrice ob 9.30. vlak št. 3209 z odhodom iz Slovenske Bistrice ob 18.50. vlak št. 3202 z odhodom iz Slovenske Bistrice — mesto ob . 5.40. vlak št. 3210 z odhodom iz Slo-I venske Bistrico—mesto ob 18. Razna poročila. Predstavniki strank pri regentu. LDU Beograd, 17. dec. Ob pol 6. zvečer ]e bU na dvoru dr. Hrasnica, ki ]e poročal regentu o stališč«, ki ga zavzema muslimanska stranka napram ustavi, agrarnemu vprašani« In poslovniku. Ob 6.30 jo bU v Isti svrhl na dvoru pri regentu predsednik socialno-demokratskega kluba Etbin Kristan. Zetnlforadnik! revidirajo poslovnik. LOU Beograd, 17. dec. Klub zoniljo-radiničkc stranke je sestavil poseben odbor, ki Je že pričel delo za revizijo poslovnika. Veliko zanimanje Je zbudil regentov poziv, naj pride predsednik te po-slaniške skupine na dvor. Predsednik, klu- Lft »omUorndi.UUn •tmnk« rtm dhrOTO od šestnajstih in pol do sedemnajstih in pol. Razgovor na dvoru je bil večiidcl Informativnega značaja. Rusiia ]e pripravljena... LDU Kodanj, 17. dec. Kakor javljajo listi iz Moskve, je Izjavi! Trockij na neki konferenci tajnikov vseli moskovskih komunističnih skupin, da namerava ententa zapaliti v Moskvi nov požar. Rusija ne Zeli vojne, vendar pa je vedno pripravljena, da vojno izvojuje. Znižala le sicer število svojih divizij za dve petini, ne pa števla svojih bajonetov. Rusija namerava prirediti točaje za izvežbanje nekaj tisoč častnikov. Povratek čeških komunistov na delo. LDU Praga, 18. dec. Nemški Usti jav ljajo iz Prage, da so se delavci karvinske-ga In .ustijskega revirja Izjavili za to, da se delo zopet vzpostavi. Izgon komunistov iz brnsko elektrarne. LDU Praga, 17. doc . Bmske »Lidovc Novtny« prinašajo naknadno poročilo o izgonu komunistov iz bmske elektrarnice »Oslava«. Pri teni je prišlo v bližini elektrarnice do prave bitke s komunisti, ld so po drugem napadu pričeli bežati. Pri streljanju sta bila dva komunista usmrčena, 6 pa ranjenih, od teh eden smrtno nevarno, 60 komunistov Je bilo ujetih, zaplenili aq jim tri strojnice. V poboju z orožnlšlvatn sta bija dva komunista ustreljena. Stavka v dunajskem zavodu za kovani« denarja končana. LDU Dunaj, 18. dec. Listi javljajo, da je stavka v zavodu za kovanje denarja končana. Trije delavci, ki niso hoteli vstopiti v socialno-deinokratično organizacijo, dobili dopust. Glede ostalih zahtev se je dosegel kompromis. Ernest Denis težko obolel. Znani prijatelj Jugoslovanov In Čohov pariški profesor Ernest Denis je v Pragi resno obolel in se bo moral vrniti v Pariz, kjer ga bodo operirali. Prof. Denis je izjavil, da se vrne po ozdravljenju v Prago, da konča svolo misijo, potem pa se poda tudi v Beograd, Gospodarstvo. !+’ Podružnica Ljubljanske kreditne banke se le ustanovila v Brežicah. Z rodnim poslovanjem je pričela 16. t. m. Bančni lokali se nahajajo v prenovljenih prostorih trgovca g. Vidmarja. [+ Jugoslav Tradlng Co. Inc. Pretekli mesec Je pričelo v Newyorku poslovati Jugoslovansko trgovsko društvo, ki ima tri oddelke: denarni, tehnični in trgovski. Istodobno bo dajalo informacije amerikan-skim interesentom v gospodarskih razmerah v Jugoslaviji ta bo, v kolikor mogoče, žo sedal ukrenilo potrebne korake za ureditev inportne in eksportne trgovine in za upostavitev direktnega blagovnega prometa med Ameriko ta Jugoslavijo. Društveni kapital je izključna last jugoslovanski Izseljencev v Ameriki. + Industrija svile. Ministrstvo za trgovino In industrijo Je napravilo potrebne korake, da prlčno tvornice za izdelovanje svile z kar najbolj Intenzivnim obratovanjem. Ministrstvo je namreč dobilo obvestila, da se v tvornicah nahaja sirovki za izdelovanje svite v vrednosti 3 milijonov dinarjev, ki bi se pri dosedanjem omejenem obratovanju ne mogle Izrabiti. H- Ureditev mednarodne trgovine 1° prometa. V Parizu zaseda te dnJ medza-vezniSka komisija, katere naloga Je, da najde pogoje za čitn uspešnejši trgovski in gospodarski promet med zapadno ta vzhodno Evropo. Komisija Je sklonila, da se na vlakih poleg luksuznih vozov uvedejo tudi direktni vozovi vseh razredov in da se izenačijo tarife na vsoh progah, na katerih bodo ti vozovi vozili. — V Bernu zaseda poleg tega iuternacijonalna komisija za promet, v kateri je zastopana tud! naša držva. Ta komisija je med drugim sklenila, da se uvede nov »balkanski vlak«, ki bi veza! Berlin-Dresden-Bodenbach-Praga-Bmo-Bratšslava-Budimpešta-Boograd * Niš Zofiia-Carigrad, Pri Nišu bi sc odcepil en del vozov na Solun ta Atene. Omenjeni vlak ima priti v promet počelkom bodočega leta. + Izvoz žita Iz Romuullo ni zabranien, Kakor porbčajo iz Bukarešte, so vesti, da je izvoz žita iz Romunije zabranjen, netočne. V rumunskem službenem listu 27. novembra so bile objavljene vrste za izvoz prepovedanega žlfa. Sedaj izjavlja romunsko trgovinsko ministrstvo, da se je izvršila pomota in da se žito sme izvažati + Družba za podeljevanje kreditov r Chicagu. V Chicagu se je osnovala družba za podeljevanje kreditov. Družbo, ki bo skrbela za to, da se povzdigne ameriški izvoz, Je ustanovilo 200 bank. + Padanje ceno premogu. Čeprav so angleški rudarji na svojem kongresu V Londonu sklenili povišanje cen premogu, so vendar okolščine prinesle ravno nasprotno. Za časa rudarskega štrajka v. Angliji se ie tovoril amerfkanskl premog v velikih množinah v Evropo. V amerikau-sklh pristaniščih je vsled tega cona premogu poskočila za 30 dolarjev pri toni. Med tem pa le Strajk v Angliji preneha!, produkcija se je dvignila, poleg tega pa le stopila v konkurenco tudi nafta. Ladje, ki so na svoj lastni rlzjlco tovorile premog v Evropo, so doživele ogromno Izgubo. V, Rotterdamu se je nudil premog za 18 dolarjev tona, v švedskih in norveških lukah pa ni dosegel nrti te ccnc, temveč sc le prodaijal po 16 dolarjev, kar so bila vsa skladišča s premogom prenapolnjena. H*. Angleška volna za češkoslovaško, Angleška vlada je odobrila kredit 27 milijonov funt-šterlingov za Izvoz Izdelanih lit polizdelanih angleških produktov v Češkoslovaško Irt druge vzhodne države. Soda! je prišel v Prago trgovski zastopnik angleške vlade, da ponudi tamkajšnji tndu« 1 strlji »a volno kredit za večjo množind l volne. Pogajanja so v teku 800. štev. tftran o. Dnevne vesti. Slabe avsotciie za našo zunanjo oolitiko. Radikalni klub le oozval v Beoerad delecata nase države pri Uvi narodov, dr. Miroslava Snalatko-viča. ki ie baie določen za ministra znnaniih zadev. Kakor smo že Doro-eali. nožna dr. Spalaikovič nase metne sovražnike tako slabo da ie trdil v seii litre narodov, da avstniSKi Nemci nostonaio nanram naši državi in našim državlianom korektno in lojalno ter solo kaže Avstriia dobro volio da ;znolni vse v mirovni novod-bi nrevzete nalove. Ako nostane ta eosnod res minister naših zunaniih zadev, va bo treba poslati za oar tednov med Koroške Slovence, da se bo na lastni koži orenričal o nemški korektnosti ’n loiaJnosti. I: sko štetie koncem lanu- arla. — Poverjeništvo za socialno skrbstvo obiavlia. da se le liudsko štetie odvodilo na 31. ianuaria 1921. — Železniški oromet z Bolizariio nstavHen Od 15. decembra naorei ie ustavlien ves železniški oromet z Bolvariio (razen orient-ekspres). — Potne liste za Boleariio se do ore-kl!ca ne sme izdaiati niti vidiratl.— Izvzeti so potni listi pasaže riev 0'ient-eksoresa. V take ootne liste le pristaviti klavzulo: »Prehod v Bolvariio dovoljen samo z orient-eksoresom«. _ PodIs volnlh obvezancev. Minister za vaino in mornarico ie odredil. da se v novem letu izvede ooois voinili obvezancev. — Okrožni agrarni urad v Mariboru ie konečno aktiviran In nastanjen v Mariboru.. Koroška cesta 19. Vodstvo urada ie prevzel inšpektor in okrožni avrarni noverienik doktor Vilko Pfeifer. Uradni dnevi za stranke so vsako sredo Ln soboto od 9. do 12. Ok ostalih delavnikih se enako snreiemaio stranke vendar se ooozaria. da bodo strokovni uradniki in vodia urada razun omenienih dveh dni. večinoma na uradnih notovaniih. Območi.e urada obseva področia okrainih srlavarstev Maribor. Lluto-mer. Ptul Celie. Stovenii Gradec. Brežice in Koniice in političnih eps-pozitur Moziric in Ouštanl. Zadeve, tičoče se avrarne reforme v ome-nfenem okolišu ie odslei naslavljati le na okrožni aerrarni urad. lei funeira v tem oziru kot 1. stoonia. — Iz ministrstva za zunanle zadeve. Iz državne službe sta izstopila ut se odpovedala svoiemu mestu dr. Anton Novačan, ataše naše deleva-ciie v Trstu, in Vladimir Kavčnik. ataše našeea diplomatskega zastopstva v Kairu. — V koniercilalnem od.dclcniu železniškega ministrstva ic imenovan kontrolor Josip Cusriuus za višleva kontrolorja II. razreda. -- KmetHska družba za Slovenilo Ima občni zbor v sredo dne 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona^. Po izidu volitev delegatov soditi dobe skorm gotovo večino v odboru samostojni kmetie. — Kolicovne lestvice, ki so natisnjene v Planinšičem koledarju, naj si vsakdo popravi sam in Sicer sledeče: Lestvica !., II. hi III. se zniža za poloviep. Kolek za račune iznaša 8, 40, 80 in 2.—, stalne kolko-vlne so se zvišale za vkupno 400 odstotkov ter so sledeče: 1. 8, 2; 2. ostanč; 3, 1Ž; 4. 12; 5. 18; 6. 12; 7. 2.40, 60; 8. 12, 6, 6, 3, 6, 3; 9. 8; 10. 12, 8; 11. '8; 12. 12, 8, 2.—, 2.40. — Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1921. je ravnokar izšel. Prinaša zelo bogato vsebino z več ilustracijami. Cena 16 K. Predplačila se hvaležno sprejemajo. — Brzajavui promet $ Krimom oziroma Sebastopolom je ustavljen. — 3300 ruskih beguncev je .prišlo v Stmišče pri Ptuju. Med njimi se nahajalo tudi ženske in otroci. Nahajajo se v. zelo bednem stanju. Kakoršnakoll darila' bi jim prišla prav, ker so nekateri popolnoma brez vsega. Darovi se naj pošiljajo na »Ruski kružok«, Jurčičev trg, Ljubljana. — Dežnik za 10.000 I\. Dne 9. t. m. zvečer se jo vozila Ljubljančanka E. J. z izvoSčkom iz Kandije proti Št. Jerneju tor do Žabje vasi Izgubila dežnik iz črne svile v ravno -takem prevlečku. Dežnikova palica je na Iconcu okrašena z biserom. Obenem je izgubila tudi zavitek pozlačenega papirja. Izgubiteljica je pripravljena dati najditelju prav dobro nagrado. — Ponesrečen vlom v Stepanji vasi. Predvčerajšnjem, ponoči je zapazila neka ženska, da lezS nekdo skozi okno v Ceš-novarjevo klet v Stepanji vasi. Obvestila je o tem žendarmeriijo ta več vaščan-ov, ki so zastražlll nato poslopje ln prijeli tat«,, ki sl je hotel natočiti vina. Prijeti tat je neki tesar iz okolice. — Ukradena ciza. Na vseli svetnikov dan je pripeljal od Vtžmarjev y Kleče k (Posestniku Kunaverju nepoznan mož do- bro ohranjeno, svetlozeleno barvano ter jo za nizko ceno prodal. Kdor pogreša, naj si jo gre ogledat. cizo cizo LUihMana. = Redna lavna seia ljubljanskega občnskeea sveta se vrši v torek. 21. I t. m. ob 5. ooooldne v mestni dvorani. . « — Predvčerajšnji zabavni večer oll-cirjev ljubljansko garnizijo je uspel izredno dobro in se je vršit zelo dostojno, kar drage volje lconštatiramo z ozirom na tozadevno našo pesimistično notico, ki je temeljila na napačni informaciji. — Stanovanjski sosvet pri stanovanjskem uradu v Ljubljani razpuščen. Poverjenik za socijalno skrb v Ljubljani ie razpustil stanovanski sosvet pri državnem stanovanjskem uradu v Ljubljani in razrešil člane od njihove dolžnosti. — Na ljubljanski licejski knjižnici so imenovani: za knjižničarja dr. Josip Puntar in Avgust Pirjevec, za asistenta dr. Milko Kos, za praktikantinjo dr. Melita Pivec, za bibliotekarskega pomočnika pa Ljudevit Pleveli. — V ljubljansko bolnico je bilo sprejetih letošnje leto do včeraj 12322 oseb. — Vsi vpokojenci, invalidi, vdove ln sirote fužne železnice se pozivajo, da se udeleže shoda, ki se vrši v torek, 21. t. m ob pol 10. dopoldne v Mestnem domu. Gre za zadevo draginjskih doklad. — Grem:] trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da sinejo biti v nedeljo pred Božičem, to je 19. t. m. trgovine odprte od 7, zjutraj do 12. dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. —Odborov« sela Izobraževalnega dru-štva »Bratstvo* je v ponedeljek, dne 20. | decembra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. — Ustrelil se jo včeraj v glavo Jozel Podkov, mesarski mojster pri Trnovskem pristanu. KrogUa mu je šla skozi glavo. Prenehali so ga z rešilnim vozom v brezupnem stanju v bolnico, kjer je umrl, ko so ga položili na nosilnico. — Mlad učenec ie zgubil 16. t. m. listnico z žel. legitimacijo in okoli 90 K. Pošten najditelj naj si denar obdrži, legitimacijo pa nai vrne v našem upruvntštvu. — Damski koncert danes pri »Zlatorogu*, Gosposka ulica 3. Maribor. Izmenjava nemških uličnih napisov. V aprila 1910, drž. zak. št. 81 ln ukaza deželnega predsednika na Kranjskem z dne 2. julija 1904 dež. zak. št. 11, v kolikor ni ta raveljavljen po ministrski naredbl. V §§ 45. in 46. gornje naredbe je določena hitrost za vožnjo skozi vasi, trge in mesta in na prostem ter pri posebnih okoliščinah, megla itd.) Ta hitrost ne sme biti večja ko 15 kilometrov oziroma 45 km na uro. Prestopki določil prej citirane naredbe Ln ukaza sc kaznujejo po kaz. zak. oziroma ministrski naredbl z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 193. Policijskim oblastvom je naročeno, da strogo pazijo na promet z avtomobili ln motornimi kolesi. ZIMSKI ŠPORT V BOHINJU. Po šestletnem, vsled vojne povzročenem odmoru, se je Bohinj pripravil znova za zimsko sezono. V dolžini 1 km je popravljeno takoj za Bistrico ležeče, v Slovenili dobro znano umetno samkališče »Belvedere«, ki je bilo med vojno popolnoma opustošeno. Popolnoma na novo se je dogradila baš te dni skakalnica za smučarje, na kaiteri ne bo težko doseči skokov do 15 m daljave. Ker leži že danes v dolini nad pol metra snega, v višjih legah pa tudi dober meter in še več, in ker je Bohinj že znan radi številnih hva ležnih tur in vežbališč za smučarje, Je pričakovati, da v letošnji sezoni spoznajo kiasote zimskega športa ta divote Bohinja v snežni odeji ne samo prijatelji zimskega športa iz Slovenije, marveč tudi iz ostale Jugoslavije. Prlčaujemo, da odslej naprc ljubitelji zimskega športa ne bodo uhajali več preko državne meje, podpirat državne in narodne sovražnike. — Iz Bohinja nam poročajo, da se otvori tam letošnja zimsko - športna sezona na Božič. Za prenočišča in prehrano le zadostno preskrbljeno. Odprti bodo hoteli: Markež, Rodiča, Triglav in drugi v vasi se nahajajoči hoteli. Restavranti razpolagajo s skupno okroglo 100 posteljami za goste v zakurjenih sobah. Cene niso pretirane. Za športnike, ki sj pri današnjih težkih odnošajth ne morejo preskrbeti lastnih sank ta smuči, bo v Bohinju tudi zadostno število tega športnega orodja proti primerni dnevni odškodnini na razpolago. Ker bodo to zimo tudi ob jezeru odprti hoteli, se bodo nudili prijateljem bohinjske zime, ki je po daljšem presledku letos nastopila v svoji stari moči, tudi hvaležni zabavni izleti na saneh. LJUBLJANSKI TRG. Pred prazniki je postalo tržno življenje* zelo živahno. Promet na trgu jo vsled ples II«,. (A). Sreda, 29. (zaprto). Cotrtek, 30. »Sen kresne noči«, (v opernem gledališču ob dramskih cenah). Petek, 31. (zaprto). Sobota, 1. jan, »Cvrček za pečjo«, (izven). Nedelja, 2. »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« (izven). Ponedeljek, 3. »Cvrček za pečjo«, (B). — Opera: Sreda, 22. »Dalibor«, (D). .Četrtek, 23. (zaprto). Petek, 24, (zaprto). Sobota, 25. »Lepa Vida«", (izven). Nedelja, 26. »Sen kresne noči« (v opčrnem gledališču ob dramskih cenah). Ponedeljek, 27. (zaprto). Torek, 28. »Dalibor«, (D). Sreda, 29. »Tosca«, (C). Četrtek, 30. »Sen kresne noči« (dramska predstava) (D). Petek, 31, »Od baike do bajke« (otroška predstava ob 3. popoldne) (Izven). Sobota, 1. jan. »Prodana nevesta«, (izven). Nedelja, 2. »Tosca«, (Izven). Ponedeljek, 3. (zaprto). Slovensko marijonetno gledališče otvori v veliki dvorani Mestnega doma svodo drugo sezono v nedeljo 19. t. m. z tridejan-sko bprko »Začarani princ« in novim prologom. — Vršili se b odeti dve predstavi z enakim vsporedom in sicer ob 3. in ob pol 6. uri popoldne. Pokrajina. Metlika. Iz Metlike nam poročajo o brezmejni lopovščini, ki je vzbudila v celem mestu velikansko ogorčenje. Dne 9. t m. se ie namreč bliskoma razširila po mestu vest, da so neznani suroveži porušili no noči spomenike na metliškem pokopališču pri sv. Roku. Odnesli so Iz mrtvašnice tudi mrliške, nosilnice ter jih postavili v mestu pred neko gostilno. Železne nagrobnike so večinoma polomi!!, kamnate pa so s podstavki vred izruvali tar prevrnili. Ljuoje so trumoma hodili na docela opustošeno pokopališče ter se zgražali nad tem vandalskim činom. Razpisana jc na« grada 1000 K za tistega, ki bi Izsledil zločince ali vsaj lahko podal orožništvu v Metliki podatke, na podlagi katerih bi se zamogli krivci izslediti. Svečina. Blagovolite sprejeti in pr lob« čitl v Vašem listu sledeči popravek na de-: janski napad moje osebe po § 19. tisk. za« kona: V 275. štev. »Jugoslavije« od 14. no« vembra 1920 pod naslovom »Tam za mejo« me nekdo neosnovano napada, da sem svo* ječasno pobiral podpise v Zg. Kunlgundi za priklopitcv k Nemški Avstriji. Ugotavljam, da nisem pobiral podpisov pri krajanih za priklopltev in nima nikdo tozadevnih de* lanskih dokazov v roki. V tej zadevi sera bil dne 8. marca 1919 pozvan k okrajnemu glavarstvu, kjer sem se na zgoraj omenjeno obdolžitev verodostojno opravičil. Dokaz, da me okr. pol. oblast ni kazensko zaste« dovalo. Dejansko prebivam v hiši »Schul-vereina«, ker nisem po preobratu dobil vsled tedanje stanovanjske stiske nikjer, prebivališča. Sedaj živim kot umirovlien nadučitelj popolnoma za se in se ne pečam z nikakšno politiko. Z odličnim spoštovanjem Gabrijel Jamnik, nadučitelj v pokolu. Ste oreveč občutlllvi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se ta« kol oolavliaio? Slabost? Oi. kako tu uhlažniio bolečine In utrtnieio telo masaže s Fellerievim pravim Elza-fluidotn! 6 dvoinatili ali 2 veliki šne* cBalni steklenici 42 K, Državna tro* sarina nosebei. Potrebovali bo odvalaloče žeto« dec okrenihitoče sredstvo? Poslu-* žite se ie Fellertevih pravili Elza* krojrliic! 6 škatliic 18 K. — Omot iti nočnina oosebe? a nalccneie. Eu-sren V. Feller. Stubica donfa. Elsa. tre št. 252. Hrvatska. F. (7) »m Uu,,i, . ,____ . Mesa Še "vedno" nemški ulični napisi, Z S ilvsehVft je v teobHJu po prejšnji!, ccftata sedaj zmenjavali nemško napisne tablice fTudi štbjnicg; ki prodajajo cenejše gooeje l&uivJHjti * a iwuiou.» * ■ - - 11 Krčevini pri Maribo.u, kjer so bili doslej .nakop-č^ega snega ^elo oviran - . . ...... .nxdi iVRflh vr.?t ie v izobčiti DO DTCiŠnjiJ s slovenskimi, ki nosijo nova imena ulic. Najdona munlcija. V petek je bil aretiran Ilrvat Stefan Kositar, pri katerem so našli okoli 40 kg municijc in več zavojev nežigosanih stokronskili bankovcev. Tihotapca s klobuki. V petek sta bila aretirana Ferdlnad Škrabi in Franc Hiter, oba iz Slivnice pri Mariboru, ker sta skušala razpečatl 11 iz Avstrije vtihotapljenih klobukov. Koroško. Švabska tolovajstva na Koroškem. Iz Guštanja poročajo: Dne 10. t. m. ob 15. je orožnik Anton Ottovvitz v hiši pri Hrastu pozval Jurija Ollnika, naj gre z njim na orožniško postajo k Hrustu. Olinik je pustil delo in se odzval pozivu. Pri Hrustu ga le orožnik Ottowltz predstavil tamošnjemu okoliškemu nadzorniku v službenem lokalu. Ta ga je v skrajno surdvem tonu vprašal, kako se je na predvečer v gostilni Železnik v Libučah izrazil glede »Priigel-bande« y $maj]eti ta o grožnjah napram orožnikom. Olinik je hotel pojasniti zadevo, toda ,že po prvih besedah mu je okrožni nadzornik dal klofuto, nato pa še pet, vse to v službenem lokalu, kjer so bili navzoči še trije drugi orožniki, med njimi Ottovvttz. ki pa so vsi molčali. Olinik ni prišel več do besede, samo dejal je, da orožnik nima pravice ga klofutati, Nato mu je okrožni nadzornik dal še dve klofuti in zavpil: »Marsch • hinaus, Sle Mistkerl!« Pri tretji klofuti je Olinik začutil, da je na desnem ušesu zgubil sluh. Frimorje. Proslava Oberjlankoveea spomina se vrši danes v eledališče Fenice v Trstu. V nondeliek se bodo vršile enake Droslave tudi do drueih kraiih v 7ascdenem ozemlju in v Furlaniji. Trst v snegu. Te dna ie nadel sne d v Trstu v tako znatni množini, -kakor že doleo ne. Bilo ea le toliko, da so ca morali odvažati s tovornimi avtomobili. Po zasedenem ozemlju ie Dadlo toliko snetra. da le železniški nromet resno ovirali. meso, imajo večje množine blaga. — Perutnine ic dovolj. — Jajca so izvanredno redka in se pokupijo že v prvih jutranjih urah. Cena je 4.50 K za kos. — špecerijsko blago kaže počasno padanje ceu za nekatere predmete. — Sadni trg je zelo dobro založen. Cena je ostala stara. Ker bo sedaj pred prazniki prodaja ln dovoz blaga na trg zelo živahen, se stranke opozarjajo, da zelo dobro pogledajo, kaj kupijo ln v slučaju osleparjenja zadevo nemudoma naznanijo. RAZGLAS POVERJENIŠTVA ZA NOTRA-i NJE ZADEVE, V zadnjem času se je dogodilo več nesreč radi prehitre vožnje avtomobilov, pri katerih so bile nekatere osebe smrtno poškodovane. Da se take poškodbe na zdravih in blagfu ne ponove, oziroma omeje na minimum, opozarjamo na določbe naredbe ministrstva z« notranje zadeve n dne 28, Ljubljanska porota. NEVARNA ROKOVNJAŠKA DRUŽBA. Včeraj ob 9. zjutraj se je obravnava nadaljevala. Predsednik senata je v enournem govoru obnovil in porotnikom raztolmačil celotni obtožni material, nakar so se porotniki podali k posvetovanj«, ki je trajalo čez eno uro. Krivda potrjena. Pri Ivanu Gorkiču ln Maksu Hermanu so porotniki enoglasno potrdili vprašanje vloma pri Osollnovlh na Bioiwoisovl cesti, v cerkev v Rudniku ln pri tvrdki Tavčar In Svetina. Pri N. Gorkič so Istota-ko enoglasno potrdili sokrivdo, pri Eli Perc pa z večino glasov. Pri Karlu Miše-ku so potrdili enoglasno vprašanje glede vloma v Rudniku ta poskušenega vloma v Bevčevo klet. Pri Fr, Čiču so potrdili enoglasno krivdo vloma v Rudniku, pri tvrdki Tavčar ta Svetina, v Belgijski vojašnici in pri »Deteljic!« v Florjanski ulici. Pri Jos. Kralju so potrdili enoglasno krivdo na tatvini enega kolesa ki vloma pri »Deteljici«. Zaradi istih deliktov so tudi potrdili enoglasno sokrivdo Hermana. — Pri Eli Perc so nadalje enoglasno potrditi krivdo glede Lunarjeve masti. —»Tudi vsa dodatna vprašanja. . - Obsodbe. "'"T' T Obsojeni so bili: Ivan Gorkič na 5 let fežke Ječe; Neža Gorkič - Zonta na 1 leto, 'tla Perc na 5 let; Maks Herman na 5 let; Karel Mišek na 3 leta; Fr. Cfč na 7 let In Jos. Kralj na 18 mesecev poostrene, težke ječe, Gledališče in glasba. Repertoar UublJ. gledališča. Drama: Sreda, 22. »Ftgaro se ženil«, (izven.) Cetr« tek, 23. (zaprto). Petek, 24. (zaprto). Sobota, 25. »Hasanaginica«, (izv.). Nedelja, 26, »Sen kresne noči«, (v opernem gledališču) ob dramskih cenah (izV.). Ponedelje/k, 27, »Smrtni ©le* 1«, (A). Torek. 28. »Snaital Mali oglasi. Proda se? POZOR BANKE1 Brczkonkurenčen strojni pogon v SHS veltk obrat. Redek priložnostni nakupi — Trgovska hiša prvovrstna lega, za veliko podjetje ali banko. — Zelo pripravno posestvo z mebllrano vilo, pri Mariboru. —* Odkup Industrijskega podjetja z velikim obratom. —■ Velike ln male hiše, gostilne, hotele, oddaja kavarn v najem, posestva. Informacije: Rcalitetna pisarna »Rapld«, Maribor, Gosposka ulica 28. Za odgovor priložiti znamko! 2480 KMEČKA HIŠA z gospodarskim poslopjem ta velikim vrtom, vodovodom v veži, se za primerno ceno proda, Alojzij Slamulč, Selo 48, Moste, 2455 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni strol znamke »The Courier«, vpraša ta ugleda sc v upravi »Jugoslavije*. 2461 POPOLNOMA NOV STROJ za izdelovanje cementne strešne zrezne opeke s sto ploščami In štirimi modeli za robnike proda zidarski mojster Juri Ferenc v Trbovljah za 20.000 K. 2462 KONFEKCIJA! ’ Proda se večja partija narejeno obleke moške in za dečke volnene, mantelni zimski in površniki moški ta Zenski; radi pomanjkanja prostora po zelo ugodnih cenah. Ponudbe na upravo lista: pod štev, 2464. TRI HIŠE Z VRTOM in gostilno v Ljubljani v predmestju se prodajo. Naslov pove uprave »Jugoslavije«. ' . 2468 DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, šivalni stroji, pisalni In razni drugi stroji se kupijo. — F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28, 2398 PISALNE STROJE »Remlngton« nudi tvrdka K. el Kregar, Ljubljana. 2361 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja ta ponudbe sprejema od 50 kg napej po najnlžjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 2116 SLAMNIKE IN KLOBUKE za gospode ki dame sprejemam v popra* vilo vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani Priporočam svojo veliko zalogo novih slamnikov po nizkta cenah. Valentin Maček, tovarna slamnikov, Domžale 124. 2437; Kupi se: POZOR FOTOGRAFI AMATERJI! Stare neporabne negative kupuje atelij« Bcštor, Aleksandrova c. . 234C . Službe: KLJUČAVNIČARSKI VAJENEC močen In priden samo z dobrim spričeval lom pri potni prehrani se sprejme. Pred stavi se naj pri Stanislavu Schmid Sirass, Sta*. D. O; 24Tf Razno: VZAMEM DRUŠTVENO GOSTILNO ali kaj sličnega v najem v mestu ali izvea mesta pod »Takoj« na upravo »Jugosla« vije«, '2472 URADNIK želi na posodo proti dobri odškodnini po« steljo. Stanovanje že ima. Cenjene pooud« be pod štev, 24S3 na upravo »Jugoslavije«. 2485 ŽELEZNA POSTELJICA belo emajlirana, dobro ohranjena se proda. Kje? se Izve v upravništvu lista. 2482 Zenitne ponudbe ŽENITNA PONUDBA 4 gospodiio vsi v cvetoči mladosti se žela spoznati s 4 gospodičnami, katere bi imele veselje v najkrajšem času stopiti v zakon« skl stan. Cenjene, le resne ponudbe n« upravo toga lista pod šifro »Pomlad« -* »Poletje* — »Jesen« — »Zima«. 2483 1000 K nagrade dava dotičnemu, kdor nama pomaga izslediti tatu, ki nama je v noči od 14. na 15. ukradel večje znesite ali pa kdor tatu nama naznani. Bankovci se bili n. 4 21 tisočakov, okoli 6000 razL dinarjev in okoli 100 desetkronskin bankovcev. » Ljubljana, 18. decembra 1920. F. Auer. se priporoča za nakup ob priliki bližajočih se praznikov. Ponta: itoitoa lesla ItA —— Telefon 141. ■ - 306. štev. najmanj 200—300 vagonov, dobavljeno na obmejno postajo, k&l®3lH®0 DANIELE PILLIN, Trst, i 7 via Coroneo No. 25. cg|--------- "^1 V* V Naznanjamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela večja pošiljatev različnega ta božična dariSa zelo primernega blaga, osobito različno sukno in drugo volneno blago za obleke, kostume in plašče, dalje pralni barhenti * K tej knjižnici lahko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi »Zvezni knjigarni®, da se ga vpiše kot naročnika »Narodne knjižnice®. Kot tak dobi vsako knjigo »Narodne knjižnice® z 10°l# popustom in še poštnine prosto ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga »Narodne knjižnice0 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe »Zvezno knjigarne* dobi dotičnik poštnine pr- slo. Ker vrši ..Narodna knjižnica® velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in prevodna delo, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v \ »Narodni knjižnici® 26 snopičev: 1—2 snopič Vod. Val. izbr. spisi......................broš. K 10*— 3—5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija, prevel dr. J. Glonar .................... » » 10'— 6—9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni trpljenja in nad . » » 12'— » » 16'— Brošure: Carantanus: Koroška............................................. K 4'— Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje ..............................» 2*— Naša Istra, spisal Fr. Erjavec ......... v . ............... 1*— Abditus: Problemi malega naroda ................................... 2'— Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo...................... „ 2'— V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi jih moral poznati vsak zaveden Slovenec! * Mala pesmarica: Št. 1 Jenko Dav.: Što čutiš Srbine tužni ............. K 1*— „ 2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko-Frankopanska .......................... 1'— „ 3 Hajdrih A.: Slabo sveča je brlela............................. 1*— »4 » „ Pod oknom . . . ................................ » 1*— »5 „ »V sladkih sanjah ..................................... 1'— »6 „ » Jadransko morje . ............................... » 2*— »7 » »Pri oknu sva molče slonela.......................... » 2* »8 „ „ Slovo . ......................................... » 2* Pevci, pevski zbori! Z izdajo »Male pesmarice® je »Zvezna knjigarna" odpomogla pomanjkanju po primerni m priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesnu. Naj ne bo slovenskega pevca brez »Male pesmarice". Posebno oposarfain') na najnovejša dela, ki presegajo tako po vsebini, kakor po izredno fini in krasni opremi z naslovnimi risbami akademskih slikarjev vse, kar je dostej izšlo na našem književnem trgu: Igo Gruden: »Narcis pesmi, „ „ »Primorske pesmi". Ako hočete napraviti veliko veselje svojim malčkom, naročite Iv. Albreht-M. Gaspari: »Mlada greda". Vse t& knjige se naročajo pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani, Marijin trg 8, dobe pa se tudi v vseh podružnicah »Jugoslavije* v Mariboru, Cel,u ln Pta,u’ »Zvezna knjigarna v Ljubljani*. Marijin trg 8. n a D o D D D D D D D D D D Ki Odnovorni urednik Anton Pesek Tiska »Učiteljska tiskarna« v Llubliaui.