Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 36, 1990, s. 121-148 Prispelo / Received: 1990, oktober GDK 323 + 375.4:305 DREVESNA METODA SEČNJE IN SPRAVILA IN UČINKI PRI DELU Edvard REBULA* Izvleček študija prikazuje učinke pri sečnji po drevesni metodi in učinke spravila celih dreves s traktorji IMT 560, BELT GV-70 in LKT-81. Učinki so prikazani v odvisnosti od debeline drevja in spravilne razdalje. Poda- na je primerjava učinkov sečnje in spravila pri drevesni metodi z učinki dela pri običajni sortimentni metodi. Ključne besede: drevesna me/oda, sdnja, spravilo, delovni učinek FELLING AND SKIDDING ACCORDING TO FULL-TREE LOGGING METHOD AND OPERATIONAL EFFICIENCY Edvard REBULA* Abs1rac1 The paper discusses operational efficiency in felling by the full-tree logging met hod and in the skidding of whole trees with IMT 560, BEL T GV-70 and LKT-81 tractors, which is presented in correlation with tree diameter and skidding distance. Work results in felling and skidding achieved with the application of full-tree method are compared with those attained by conventional shortwood logging method. Key words: fu/1-tree logginf!. method, felling, skidding, operational efficiem:v * dr. redni profesor, Biotehniška fakulteta, VTOZD 7a gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83., YlJ 122 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 1 UVOD Spomladi 1989 smo na Gozdarstvu Vitanje (GG Celje) preučevali delo pri sečnji, spravilu in dodelavi sortimentov s procesorjem KP-40. Za obdelavo s procesorjem spravljajo iz gozda na cesto cela drevesa. Le najdebelej- ša in tista, ki bi cela pri spravilu povzročila preveč škode, prežagajo in jih spravljajo po delih. Zato je preučevanje sečnje in spravila pri obdelavi s procesorjem v bistvu preučevanje sečnje in spravila pri drevesni metodi izdelave. Delo smo snemali v aprilu in maju 1989 v revirju Rakovec. Snemali so strokovnjaki Tozda Vitanje. 2 DELAVCI, ORODJE, NAČIN DELA IN SNEMANJA S preučevanjem dela pri sečnji in spravilu naj bi pojasnili več vprašanj, kot so zlasti: - učinki pri drevesni metodi - vpliv raznih zunanjih dejavnikov na delovne učinke - vpliv organizacije dela, velikosti in sestave delavske skupine na učinek pri sečnji in spravilu. Sekali so poklicno usposobljeni sekači Tozda Vitanje. Sekač je delal sam ali sta de- lala skupaj po dva. Lahko je samo podiral drevje ali pa pomagal tudi zbirati les. Drevo je podrl v smeri spravila. Debelejša drevesa (nad 35 do 40 cm prsnega preme- ra) je prežagal tako, da je izmeril in odžagal 8 m dolg hlod. Glede na organizacijo dela je sekač ponekod tudi razvlačeval vrv vitla in zapenjal drevje nanjo. Sekači so delali s srednje težkimi motornimi žagami Jonsereds 621. Traktorist je delal sam ali s pomočnikom. Vozil je traktor, razvlačeval vrvi in vezal nanje. če je bil brez pomočnika, mu je pri zbiranju pomagal sekač, če pa je pomoč­ nika imel, sta vse opravila sama. Traktorist je spravljal cela drevesa ali dele dreves do ceste in jih tam poravnaval v kupe. Snemali smo spravilo s traktorji IMT 560, LKT-81 in BELT GV-70 v različnih orga- nizacijskih oblikah. Za snemanje smo izdelali poseben snemalni list. Natančno smo posneli dogajanje (sečnjo in zbiranje) na sečišču in zapisovali čas vlačenja in rampanja traktorja. To so zapisali kot razliko časa od trenutka, ko je traktor odpeljal z bremenom, pa do tedaj, ko se je vrnil prazen. 123 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... Snemala sta dva snemalca. Vodja snemanja je meril čas in ga vpisoval v snemalni list. Pomočnik je meril prsne premere dreves, označeval drevesa, ugotavljal število dreves in katera drevesa so v traktorskem bremenu ter meril razdalje. Ker je delo potekalo hitro in so puščali cela drevesa, so lahko izmerili le prsne pre- mere. Pri sečnji smo ločili čas na produktivni in neproduktivni. Produktivni čas smo ločili na: y 1 - sečnja, ki je zajemala prehod med drevesi, podiranje drevesa in morebitno prežagovanje drevesa. y2 čas za vzpostavljanje gozdnega reda. Y3 drugo - sproščanje drevesa ipd. Neproduktivni čas smo ločili le na: y4 - neproduktivni čas zaradi delavca. Tu so vsi odmori, malice, fiziološke potrebe in drugi zastoji, ki nastanejo zaradi subjektivnih vzrokov. y5 neproduktivni čas zaradi stroja. To je čas vzdrževanja motorke in ročnega orodja. Pri spravilu smo ločili čase na produktivne, in sicer: y 1 zbiranje. Zapisovali smo čas zbiranja (stroja) ne glede na to, koliko delavcev in kateri delavci so pri tem sodelovali. Posebej smo zaznamovali čas sodelo- vanja sekača pri zbiranju. Y2 - vlačenje in rampanje. Neproduktivni čas smo ločili po vzrokih nastanka na: y3 - neproduktivni čas zaradi delavca. Y4 - neproduktivni čas zaradi stroja. y5 - traktor stoji zaradi sekača - ponavadi ni bilo pripravljeno dovolj dreves. y6 traktor stoji zaradi strojnika. y7 trakto~ stoji iz drugih vzrokov. Ker smo spravljali cela drevesa in bi merjenje kubature motilo delo, smo kubaturo dreves (debeljad) ugotavljali šele po obdelavi s procesorjem. Iz teh podatkov smo za vsak odsek izračunali regresijsko krivuljo med prsnim premerom drevesa in njegovo neto lesno maso (debeljad). Za vsak odsek smo sestavili nekako deblovnico. Iz teh deblovnic smo nato določali kubature dreves in jih pripisovali izmerjenim prsnim premerom pri sečnji. Tako smo določali tudi velikost bremena traktorja. 124 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Sečnjo smo posneli pri 1162 drevesih. Vsa ta drevesa so tudi spravili. Spravilo smo posneli pri traktorjih: IMT-560 36 vlačenj BEL T GV-70 30 vlačenj in pri LKT-81 13 vlačenj 3 REZULTATI PREVČEV ANJA 3 .1 Delavnik in njegova sestava V preglednici 1 podajamo obseg in sestavo posnetega časa pri sečnji in spravilu. V njej ni zajet čas za glavni odmor - malico. V preglednici vidimo, da smo snemali sečnjo (z zbiranjem pri spravilu) približno 61 ur, spravilo pa nekaj manj. Razlika nastaja, ker pri spravilu nismo obdelali vseh voženj. Preglednica 1: Pregled posnetega časa in njegova sestava Table 1: A survey oj the period recorded and oj individual components Sečnja Spravilo Opravilo Trajanje Sestava Opravilo Trajanje Sestava minut % minut % Sečnja 1477,01 40,4 Vlačenje in rampanje 1517,75 45,6 Vzpostava gozdnega reda 72,66 2,0 Zbiranje 1404,45 40,6 Zbiranje 1404,58 38,5 Skupaj produktivni čas 2982,33 86,2 Drugo 253,92 6,9 Neproduktivni čas Skupaj produktivni čas 3208,17 87,8 zaradi delavca 41,91 1,2 Neproduktivni čas zaradi stroja 62,84 1,8 zaradi delavca 241,43 6,6 Stroj čaka sekača 359,74 10,4 zaradi stroja 203,22 5,6 Stroj stoji zaradi trakt. 13,82 0,4 Skupaj neproduktivni čas 444,65 12,2 Skupaj neproduktivni čas 478,31 13,8 VSE skupaj 3652,82 100 VSE skupaj 3460,64 100 Sekač dela pri sečnji povprečno toliko časa, kolikor pomaga pri zbiranju. "To je ugodno. Za vzpostavljanje gozdnega reda potrebuje 2 O/o časa, drugih pomožnih produktivnih opravil je skoraj 7 o/o. Sem smo šteli sproščanje drevesa in daljše pre- hode, ko je prenašal tudi orodje. Tako dela sekač produktivno skoraj· 88 O/o časa, če ne upoštevamo glavnega odmora. Neproduktivnega časa je dobrih 12 OJo. Podobna je tudi sestava traktoristovega časa. Treba je poudariti, da znaša delež fiksnega časa (zbiranje in rampanje), ko dela traktor le z vitlom ali poravnalno des- ko, več kot 50 O/o. To kaže, da delo s težkimi zgibni ki tu ni smotrno, zlasti če je drev- je bolj drobno. 125 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... Zanimiva je tudi ugotovitev, da jetraktor več kot 10 OJo časa stal in čakal, da je sekae nasekal dovolj veliko breme. Ta čas je stal tudi traktorist. če upoštevamo še čas glavnih odmorov (okoli 9 OJo časa), se delež neproduktivnega časa poveča na 21 do 22 OJo - to bi za tako delo zadostovalo. V povprečju bi tako dosegli primerno sestavo delovnega časa in znosno raven obremenitve sekača. Preglednica 2: Sestava časa (OJo) sečnje in spravila na nekaterih sečiščih Table 2: Schedules far felling and skidding operations (in %) in some cutting places Sečnja Spravilo Sečišče Sečišče Opravilo Odd Odd Odd Opravilo Odd Odd Odd II 21/4 21/6 II 21/4 21/6 Sečnja z gozdnim l+I 1+2 redom in drugim 54,9 46,5 67,4 50,0 Vlačenje in rampanje 72,2 32,9 24,2 53,9 Zbiranje 22,8 46,9 40,9 Zbiranje 20,5 47,7 57,8 38,0 Skupaj produktivni čas 77,7 93,4 67,4 90,9 Skupaj produktivni čas 92,7 80,6 82,0 91,9 Neproduktivni čas Neproduktivni čas zaradi - zaradi delavcev 9,6 3,6 25,0 6,0 delavcev in stroja 3,8 1,1 7,9 4,3 - zaradi stroja 12,7 3,0 7,6 3;1 Stroj čaka 3,5 18,3 \0,1 3,8 Skupaj neproduktivni čas 22,3 6,6 32,6 9,1 Skupaj neproduktivni čas 7,3 19,4 18,0 7,1 VSE skupaj l00 l00 100 l00 VSE skupaj 100 100 100 100 Povprečno drevo 0,14 0,09 0,15 0,09 Povprečna razdalja m 1200 330 57 336 Organizacijska oblika l+I l+I 1+2 l+I Uporabljen traktor IMT 560 BELT GV 70 IMT 560 Pri sečnji nismo snemali posebej obratovalnega in efektivnega časa motorke. Ceni- mo, da je v času "sečnje" okoli 80 OJo obratovalnega časa in zanesljivo manj kot 40 OJo efektivnega. Če to upoštevamo in štejemo v delovnik (480 min.) še 40 min. za glavni odmor, lahko ugotovimo, da traja obratovalni čas motorke okoli 30 OJo delovnega časa ali na dan okoli 145 min. Efektivni čas motorke pa ne presega 15 OJo delovnega časa ali 70 min./dan. Vse te obremenitve so nižje od najstrožjih dopustnih sekačevih obremenitev. Zato je taka povprečna sestava delavnika ugodna. Drugačno, manj ugodno sliko pa dobimo, če razčlenimo sestavo na sečiščih s kratko ali zelo dolgo spravilno razdaljo ali sečišča z zelo debelim ali drobnim drevjem. V takšnih primerih se spreminja razmerje potrebnega dela za sečnjo in spravilo. V prvem primeru čaka traktorist, v drugem pa sekač. To vidimo v preglednici 2; v njej smo prikazali sestavo časa pri sečnji in spravilu s traktorjem IMT 560 v odd. 11, s spravilno razdaljo 1200 min povprečnim posekanim drevesom 0,14 m3 ter v odd. 21/6, kjer je povprečno drevo 0,09 m3 in razdalja 336 m. V odd. 21/4 so spravljali z zgibnikom BELT GV-70 v dveh organizacijskih oblikah. Prvič je bila organizacija I + 1 (traktorist in sekač). Tu je bilo povprečno drevo veliko 0,09 m3 in razdalja 126 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 -spravila 330m. Drugič je bila organizac!ja I + 2 (traktorist, pomočnik zapenjalec in sekač). Tu je bila razdalja spravila 20 do 100 m (povprečno 57 m) in povprečno dre- vo O, 15 m3 • Sestava časov v preglednici 2 ne zajema glavnega odmora. V preglednici 2 vidimo, da je sekač na sečiščih, kjer je bila dolga spravilna razdalja (odd. J 1), debelejše drevje ali drugačna organizacija (1 + 2 v odd. 21/4), imel veliko neproduktivnega časa. Kljub temu je bil v obeh primerih zelo obremenjen s škodlji- vimi vplivi motorke in v odd. 21/4 (I + 2) celo preobremenjen. Nasprotno je v dru- gih dveh primerih delal preveč zavzeto, imel premalo časa za rekreacijo in dosegel zelo velik delež produktivnega časa. Kljub temu ni bil preobremenjen z vplivom mo- torke. Podobno je pri traktoristih. Tam, kjer sekač lahko pravočasno poseka dovolj dre- ves za breme, je delež produktivnega časa visok (odd. 11 in 21/6) in stroj skoraj ne čaka. V drugem primeru, ko je sekač v minimumu (ozko grlo), odd. 21/4, pa je delež produktivnega časa nizek. Zelo veliko je čakanja. To se dogaja tudi tam, kjer dosega sekač zelo nizek delež produktivnega časa in je kljub temu preobremenjen z vplivom motorke (organizacija I + 2 pri spravilo z BEL T-om GV 70). Tu čaka se- kač pri zbiranju in zapenjalec pri vlačenju. Obravnavana problematika je zelo pomembna, ker zadeva obe ključni področji gozdnega dela: - ergonomsko: preobremenitev sekača - fizično in z vplivom motorke, - gospodarsko: delež produktivnega časa, čakanje traktorja in traktorista. Iz obravnavanega lahko ugotovimo: 1. Pri sečnji drevja po drevesni metodi mora sekač delati še kaj drugega. Sicer je preobremenjen s škodljivimi vplivi motorke. Najustreznejša je zaposlitev pri zbi- ranju. 2. Na kratkih spravilnih razdaljah ali pri drobnem drevju sekač težko poseka do- volj dreves. Zato se pojavlja delovna (fiziološka) preobremenitev. Delavec ima premalo časa za rekreacijo med delom. 3. če sekač premalo poseka, morata traktor in traktorist čakati. Zaradi tega so stroji slabo izrabljeni. 4. Iz podatkov lahko sklepamo, da se skoraj ne more zgoditi, da bi v obravnavanih okoliščinah (redčenje, drobno drevje) sekač lahko.posekal več kot spravi en trak- tor. Zelo hitro pa se zgodi, da sekač ne more posekati dovolj dreves. Reševanje navedenih problemov spada v organizacijo dela; pri tem bodo ugotovitve te raziskave prvi objektivni pripomoček. Kažejo pa se v temle: 127 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... 1. Izbira traktorja. 2. Organizacijska oblika dela in organizacija dela na sečišču. 3. Sekanje na zalogo. Ta zaloga bi morala biti vsaj 0,5-1 breme in bi delovala kot nekak pufer. 4. Delo v skupini, kjer seka tudi traktorist, če je potrebno. To naj bi bilo le izje- moma. 5. Načeio in vodilo pri organizaciji sečnje in spravila po drevesni metodi (pa tudi si- cer) je zahteva, da delavec priganja stroj, in ne nasprotno. Ne bi se smelo dogaja- ti, da postane ozko grlo sekač. če upoštevamo te ugotovitve, lahko po podatkih v preglednici 1 sestavimo delavnik, ki naj bi veljal pri sečnji in spravilu po drevesni metodi v redčenjih. To bomo nare- dili tako, da bomo dodali primeren čas za glavni odmor (malico) in pri traktoristu izločili čas čakanja. Postopek prikazuje preglednica 3. Za razumevanje preglednice 3 so potrebna tale pojasnila: 1. Sekačev delavnik smo sestavili tako, da smo dodali časom v preglednici 1 332,07 min. odmorov in nato vsoto časa delili z 8,3020, kolikor celih (480 minut) delav- nikov je v tem času (3984,9 minut). 2. Sestava sekačevega delovnega časa kaže le 19,5 % neproduktivnega časa. To je precej manj, kot smo bili vajeni pri dozdajšnjih preučevanjih. Za to sta dva vzroka: a) Drugačen delavnik ali opravilo. Sekač porabi skoraj prav toliko časa za seč­ njo kot za zbiranje. Njegovo delo se "širi", postaja bolj raznoliko, opravila so drugačna in se prepletajo, tako da so sama po sebi nekakšna rekreacija. Zato je objektivno zmanjšana potreba po odmorih. b) Drugačna tehnika obračuna. Pokaže se v zadnjem stolpcu, ko je dodatnega časa na sečnjo skoraj 52 % . Tu smo neproduktivne čase, ki odpadejo na seč­ njo (v sorazmerju skupnega časa sečnje in zbiranja - to je 56,22 % nepro- duktivnega časa), in pomožne čase (gozdni red in drugo) preračunali na seč­ njo. Ostali neproduktivni čas (43,78 %) smo preračunali kot sekačevo delo pri spravilu (zadnji stolpec pri spravilu). Tako izračunani delež sekačevega do- datnega časa ustreza za primerjave z drugimi raziskavami. 3. Za računanje delovnih normativov: ti naj kažejo, koliko sekač v resnici poseka. Pri takšni organizaciji je nujno upoštevati dodatne čase, kot so prikazani v pred- zadnjem stolpcu. Upoštevati je treba, da sekač sodeluje pri zbiranju lesa in zato porabi dobro tretjino delavnika. Zaradi tehnike snemanja in računanja regresij, ko so regresije računane le za čas sečnje, je ves dodatni čas računan na sečnjo. Faktor dodatnega časa je tako F = 2,6980. 4. če pa računamo stroške sečnje, moramo upoštevati le porabo časa za sečnjo in učinke pri tem opravilu. To je prikazano v zadnjem stolpcu. Faktor dodatnega časa je tu "le" F = 1,5167. 1Z8 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Preglednica 3: Povprečni delavnik in njegova sestava pri sečnji in spravilu po dre- vesni metodi Table 3: Average daily schedule and its constituent parts for felling and skid- ding operations according to the fu/1-tree logging method Dodatni čas za računanje normativov Opravilo Minut Sestava Sestava na Delo Stroškov sečnje Vrsta časa na dan O/o produktivni čas v skupini in spravila SEČNJA ·a Sečnja 177,91 37,1 0,4604 1,0000 1,0000 ·E: Gozdni red 8,75 1,8 0,0227 0,0492 0,0492 .:,,: "' Drugo 30,58 6,4 0,0791 · o, 1719 0,1719 .g )~ Skupaj sečnja 217,24 45,3 0,5622 1,2211 1,2211 o .... !l. Zbiranje 169, 19 35,2 0,4378 0,9510 Skupaj prod. čas 386,43 80,5 1,00 2,1721 1,2211 "O Zaradi delavca 69,09 14,4 0,1788 0,3883 0,2183 o"' Zaradi stroja 24,48 5,1 0,0633 0,1376 0,0773 ... Oj fr )U z Skupaj neprodukt. čas 93,57 19,5 0,2421 2,6980 1,5167 Vse skupaj 480 100 1,2421 2,6980 1,5167 ·a SPRAVILO .::: j;i"' Vlačenje in rampanje 198,87 41,4 5,5403 Traktorist Sekač ~ )~ o Zbiranje 169,19 35,2 0,4597 .... !l. Skupaj produkt. čas 368,06 76,6 1,0000 l,0000 1,0000 -o Zaradi delavca 73,20 15,2 0,1989 0,1989 0,1788 o"' Zaradi stroja 38,74 8, 1 0,1052 0,l052 0,0633 .... Oj 0. >U <> Skupaj neprodukt. čas 111,94 23,3 0,3041 0,3041 0,2421 z Vse skupaj 480,00 l00 1,3041 1,3041 1,2421 5. Razlika med obema faktorjema kaže po svoje smotrnost in racionalnost dela v skupini. Zaradi škodljivih obremenitev dela z motorko in omejitev, ki jih ta povzroča, sekač ne bo mogel posekati bistveno več, četudi ne bi pomagal pri zbi- ranju. To nazorno kažejo podatki v preglednici 2. Pri delu v skupini, kjer sekač sodeluje pri zbiranju, dela sekač dodatno (koristno) skoraj 3 ure. Prav bi bilo, če bi se to upoštevalo tudi pri sekačevi plači. · 6. Sestavo traktoristovega delavnika predstavlja "povprečni" delavnik treh upo- rabljenih traktorjev: IMT 560, BELT GV-70 in LKT 81. V neproduktivni čas so všteti pripravljalno-zaključni čas in vsi neogibni minimal- ni časi čakanja, ki bodo nastali tudi ob dobd organizaciji. V ta čas niso všteti za- stoji zaradi kakršnih koli okvar stroja pri delu. 129 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... 7. Zadnji stolpec pri spravilu je pripomoček za računanje sekačevega delovnega ča­ sa pri zbiranju. Faktor za njegov dodatni čas je F = 1,2421. Povprečni faktor za traktoristov dodatni čas (povprečje za zbiranje, vlačenje in rampanje) je F = 1,3041. Vse navedene faktorje dodatnih časov bomo upoštevali pri računanju ustreznih ča­ sovnih. in količinskih normativov dela. 3.2 Ugotovitve pri preučevanju sečnje Na slikah 1 in 2 smo prikazali čas sečnje drevesa v odvisnosti od njegovega prsnega premera (slika 1) in njegove telesnine, debeljadi (slika 2). Na obeh je šop krivulj za vsa delovišča skupaj. 1088 Y1 c min 1.1. 880 680 100 200 0 5 18 15 20 25 30 35 48 Slika 1: Produktivni čas sečnje za drevo v odvisnosti od njegovega prsnega premera Figure 1: Productive use oj time far Je/ling a tree in corre/ation with its dbh Produktivni čas sečnje obsega čas prehoda, podiranja drevesa in morebitnega preža- govanja ter obvejevanja 1 do 1,5 m dolžine debla ob mestu prežagovanja. Na sliki 1 vidimo, da čas sečnje z večjim premerom narašča progresivno. Na sliki 2 pa vidimo, da čas sečnje raste z večjim volumnom linearno ali celo degrea sivno. Pri tem naj znova pojasnim, da debeljadi dreves nismo merili, ampak računa­ li na podlagi prsnega premera. Tako je volumen drevesa čista funkcija njegovega prsnega premera. 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 1888 888 688 288 X2 - m3 8+----+----+----t-----+----t-----+------1 8 8.1 8.2 8.3 8.5 8.6 8.7 Slika 2: Produktivni čas sečnje drevesa v odvisnosti od debeljadi Figure 2: Productive use oj tirne for felling a tree in correlation with stem wood Na obeh slikah se časi sečnje precej razlikujejo med posameznimi sečišči. Razlike so v običajnih okvirih, kot jih najdemo pri preučevanju sečnje(± 10 do 15 % od pov- prečja). Vzrokov teh razlik nismo posebej preučevali. Zato o njih lahko le sklepamo na podlagi dozdajšnih izkušenj. Vzroki so objektivni, kot so razlike v značilnostih posekanih dreves - npr. čist ali korenovec z vejami, gosti ali manj gosti sestoji, go- stota odkazila ipd. Med objektivne vzroke bi lahko šteli tudi ekstrapolacijo podat- kov. Subjektivni vzroki so razlike v učinkih med posameznimi sekači in pa različen tempo (hitrost) dela pri istem sekaču kot posledica čakanja traktorja in drugih vzro- kov. Namen te študije ni nadrobneje preučevati vplive raznih dejavnikov na učinke pri sečnji po drevesni metodi. Ugotovili smo vpliv prsnega premera drevesa, ki ga na se- čišču edinega lahko izmerimo brez težav. Ugotovili smo tudi vpliv debeljadi drevesa. Zato bomo vnaprej obravnavali le povprečno krivuljo (regresijo) za vsa sečišča skupaj. Regresijski enačbi produktivnega časa sečnje po drevesni metodi in prsnega premera ali debeljadi sta: Št. Enačba Korelacijski enačbe koeficient 1 YI 144,59 - 12,497 X1 + 0,7039 Xy 0,751 2 Y1 73,76 + 399,45 X2 + 47,0979 X~ 0,742 131 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... Znaki pomenijo: y 1 produktivni čas sečnje v cmin (1 / I 00 min), X1 prsni premer drevesa v cm, X2 debeljad drevesa v m3 • Obe regresiji sta zanesljivi pri prsnih premerih 10 do 30 cm oziroma debeljadi 0,04 do O, 70 m 3 • Zunaj tega obsega sta manj zanesljivi; gre že za delno ekstrapolacijo. Regresiji imata razmeroma nizko korelacijo. Z regresijo smo pojasnili le dobro po- lovico vse variance. Vendar je to razumljivo, če upoštevamo, da vsebuje čas sečnje tudi prehod med drevesi in da smo snemali sečnjo drobnega drevja, kjer so izdelo- valni časi kratki in je relativni vpliv vsake motnje pri sečnji zelo velik. Zato je tudi varianca razmeroma velika. če enačbama dodamo dodatni čas, dobimo enačbe delovnega časa sečnje dreves po drevesni metodi. Te so: Štev. enačbe la Enačba 3,90 - 0,3372 X1 + 0,01899 Xy lb Tr 2,19 - 0,1895 X1 + 0,01068 Xy 2a Ts 1,99 + 10,7772 X 2 + 1,2707 X~ 2b Tr = 1,12 + 6,0585 X2 + 0,7143 X~ Znaki pomenijo: Ts delovni čas sečnje (min/drevo) v skupini, kjer sekač sodeluje tudi pri zbira- nju dreves pri spravilu, T r delovni čas sečnje (min/ drevo) za računanje stroškov sečnje. Enačbi la in 2a nam dajeta delovni čas (min/drevo) pri organizaciji dela v skupini, ko sekač sodeluje tudi pri zbiranju dreves pri spravilu. Ta čas vsebuje v bistvu čas sečnje in zbiranja drevja. Enačbi 1 b in 2b pa dajeta delovni čas sečnje drevesa. Tu ni upoštevano zbiranje. Ti enačbi je mogoče uporabljati le za računanje časov kot os- novo za račun stroškov sečnje po tej metodi. Sekač, ki bi delal po teh normativih (enačbi I b in 2b ), bi bil izpostavljen preveliki obremenitvi škodljivih vplivov motorke. Enačbi 2a in 2b lahko preračunamo tudi tako, da nam dajeta delovni čas za 1 m3 po- sekane debeljadi v odvisnosti od debeljadi drevesa. 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Št. enačbe Enačba 3 Tsm3 = 10,78 + 1,2707 X2 + l,99/X2 4 Trm3 = 6,06 + 0,7143 X2 + l,1187/X2 Na slikah 3 in 4 sta prikazana čas sečnje drevesa in število posekanih dreves na dan, prvič v odvisnosti od njihovega prsnega premera, drugič pa od debeljadi. 18 drOYldan 488 16 358 14 388 12 258 18 288 8 158 & 4 188 2 58 8 premer cm preoier at 8 8 18 12 14 16 18 28 22 24 2!, 28 38 32 34 3!, Slika 3: Delovni čas za sečnjo (Ts) in število posekanih dreves na dan v odvisnosti od prsnega premera Figure 3: Working time required far fellings (T s) and the number oj trees cut dai/y in correlation with dbh 133 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... 16 T • ln/d 358 H 388 12 258 18 288 8 158 6 188 4 2 58 v m3 V • 3 8 8 8.85 8.15 8.25 8.35 8.45 8.55 8.65 8. 75 8.85 8. 95 Slika 4: Delovni čas za sečnjo drevesa in število posekanih dreves (N) na dan v od- visnosti od debeljadi Figure 4: Working tirne required jor jelling a tree and the nurnber oj trees cut daily in correlation with stern wood 68 T • 3/dan 78 • ln/•3 Nr 58 68 58 48 48 38 Ns 38 28 Ts• J 28 18 Tr• J 18 v m3 V - • 3 8 8 8.85 8.15 8.25 8.35 8.45 8.55 8.65 8. 75 8.85 8.95 Slika 5: Delovni čas za sečnjo 1 m3 debeljadi in količina posekane debeljadi na dan v odvisnosti od debeljadi drevesa Figure 5: Working tirne requiredjor thejelling oj I rn3 of stem wood and the quan- tity of stem wood cut daily in correlation with the stem wood of a tree 134 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 3.3 Ugotovitve pri preučevanju spravila Preučevali smo spravilo s traktorji IMT 560, BELT GV 70 in LKT 81. Pregled spravljenih količin in nekatere značilnosti spravila so podane v preglednici 4. Preglenica 4: Spravljena deblovina in nekatere značilnosti spravila Table 4: Stem wood which was skidded away and some characteristic featurs oj the oj the skidding process Opis Vrsta traktorja IMT 560 BELT GV 70 LKT 81 Spravljena masa m3 57,83 61,63 25,96 kosov 512 525 98 povprečno drevo 0,113 0,117 0,265 Število vož.enj 36 30 13 povprečna razdalja m 557 239 138 Povprečno breme m3 1,606 2,054 1,997 dreves 14,2 17,50 7,54 Povprečni učinki min/m3 31,1 25,6 12,4 m3 /dan 15,4 18,7 38,8 Povprečni deleži zbiranja 36 62 44 vlačenja in rampanja 64 38 56 Spravljali so navzdol. Izjema je le spravilo z BEL TOM, kjer so vlekli nekoliko nav- zgor. Bremena so razmeroma majhna zaradi spravila celih dreves in zelo drobnega drevja. Zaradi majhnih bremen so majhni tudi učinki. Omenili smo že, da smo pri spravilu nadrobneje snemali zbiranje. čase vlačenja in rampanja smo zaznamovali le kot odsotnost traktorja na delovišču. Zato so v tem času lahko tudi kratki odmori ali kaj podobnega. Pri zbiranju je sodeloval zmeraj tudi ~ekač. Zapisovali so strojni čas, zato se ta čas nanaša na dva delavca. Pri preučevanju zbiranja smo izračunali tele regresijske enačbe: 135 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... Regresijska enačba za produktivni čas zbiranja (y 1 = v minutah/m3 ) Št. Vrsta Enačba Korelacijski enačbe traktorja koeficient 5 IMT 560 Y1 = 3,13 + 0,7749/M 0,66 6 BELT GV 70 Y1 = 6,23 + 0,8566/M 0,42 7 LKT 81 Y1 = -5,28 + 2,4386/M 0,87 M= povprečno drevo (kos) v bremenu v m3 • Korelacije niso prav visoke, vendar so približno tolikšne kot pri drugih preučevanjih spravila. Na sliki 6 je prikazan delovni čas zbiranja 1 m3 debeljadi v odvisnosti od velikosti povprečnega drevesa (kosa) v bremenu. Iz diagrama vidimo, da se čas zbiranja 1 m3 debeljadi zelo hitro zmanjšuje z naraš- čajočo debeljadjo povprečnega drevesa. 68 T min/m3 58 48 38 28 18 -- - - - BELT GV-70 ----- -----------···--·----·--- IMr 560 LKT-81 M m3 0+----1--+--+---+--+---F"'--+--+--+--+--+----i 8.85 9.15 9.25 8.-f 9.6 9.8 1 Slika 6: Delovni čas zbiranja 1 m3 debeljadi glede na debeljad drevesa Figure 6: Working time required for the bunching oj 1 m3 of stem wood in correla- tion with the size of the stem wood of a tree 136 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 Nadrobnejša analiza. enačb 5, 6 in 7 in primerjava podatkov na sliki 6 nam pokažeta nekaj pomembnosti: časi zbiranja s traktorjem BEL T GV 70 so pri vseh debelinah, pri traktorju LKT 81 pa pir drobnejšem drevju precej daljši kot pri zbiranju s traktorjem IMT 560. Podatki (regresija) za traktor LKT 81 so čudni. Kljub visoki korelaciji niso upo- rabni. Gre za to, da so izračunani časi zbiranja za srednje debeline (okoli pov- prečnega drevesa 0,20 m3) natančni in uporabni. Z odmikom od sredine pa izra- čunani časi niso več uporabni. Gre za ekstrapolacijo, ker smo snemali razmero- ma malo voženj in še tudi je bilo drevje enakih dimenzij. Za prvo ugotovitev sta vsaj dva vzroka: l. objektivni, to je da ima traktor IMT 560 verižne zanke, druga dva pa vrvne. Pri drobnem drevju so verižice boljše, bolj priročne kot pa vrvne zanke; 2. snemalci ugotavljajo, da sta delavca pri traktorju BEL T GV 70 delala bolj počasi od drugih. Iz navedenega lahko sklepamo, da težki zgibniki s svojo običajno opremo niso pri- merni za spravilo zelo drobnega drevja. Menimo, da bi zgibniki s primerno opremo in organizacijo dela hitreje zbirali les kot pa prilagojeni traktorji. Samo tedaj bi jih bilo za to delo tudi smotrno in upravičeno uporabiti. Zato bomo v nadaljevanju pri računanju predpostavljali, da je zbiranje z zgibniki enako hitro kot pri traktorju IMT 560. Pri računanju stroškov zbiranja je treba poleg časa traktorja in traktorista upošte- vati še sekačev čas pri zbiranju. Ta znaša 95,250Jo traktoristovega časa. Za čas vlačenja in ram panja dreves smo ugotovili značilno korelacijo z razdaljo (X) le za traktorje IMT 560 in BEL T GV 70. Pri LKT 81 je bilo snemanj malo in še ta so bila skoraj vsa na isti razdalji. Zato tu nismo ugotovili korelacije. Regresijski enačbi za čas vlačenja in rampanja (y2 - min/breme) sta: Štev. Vrsta Enačba Korelacijski enačbe traktorja koeficient 8 BELT GV 70 Y2 = 6,7268 + 0,0001141 x2 0,70 9 IMT 560 Y2 6,8911 + 0;0644X -:- 0,000032 X2 0,77 Obe enačbi imata razmeroma visoko korelacijo. če upoštevamo velikosti povprečnega bremena, lahko enačbi 8 in 9 preračunamo, da nam dajeta čas vlačenja in rampanja za 1 m3 • 137 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... 35 • 3/411 38 a) d o 1 25 28 15 18 razdalja • 5 58 188 158 288 258 388 358 488 458 588 b) gor 25 28 15 18 rnda)Ja • 5+--'--+---+---+---+---+---t----t-----11-----1 58 188 158 288 258 388 358 488 458 588 Slika 7: Količinski normativi spravila dreves s traktorjem IMT-560 Figure 7: Quantitative norms far the skidding oj trees with IMT-560 tractor če seštejemo enačbi za zbiranje in vlačenje z rampanjem za 1 m3 debeljadi in doda- mo dodatni čas, dobimo enačbe, ki nam dajejo delovni čas za spravilo 1 m3 debelja- di v odvisnosti od razdalje spravila (X) in velikosti povprečnega drevesa (debeljadi) v bremenu (M). 138 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 a) d o 1 411 38 8.15 8.18 28 1118 f 88.:i8!i5-----~ ........ ---'-< ....... _ _.,_ ____ =====:-~=-=-=-=:_;. raz/ddja • 1 1 1 1 t I l 1- 1 !i8 !ift alldu b) g o r razdalja 111 8+----l---+----+---t-----+---+----4----1--- 58 188 158 288 258 · 388 358 408 458 588 Slika 8: Količinski normativi spravila dreves s traktorjem BELT GV-70 Figure 8: Quantitative norms f or the skidding oj trees with BELT G V-70 tractor Enačbe za delovni čas spravila 1 m3 debeljadi v celih drevesih št. Vrsta Enačba Nagib spravil enačbe traktorja 10 10a 11 lla IMT 560 T 9,68 + 0,0523X 0,000026X2 + 1,0105/M dol IMT 560 T = 10,52 + 0,0747X - 0,0000371X2 + 1,0105/M gor BELT GV-70 T = 7,93 + 0,000058X2 + 1,0105/M dol BEL T GV-70 T = 8,36 + 0,0000724X2 + 1,0105/M gor 139 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... V enačbi pomenijo: T = delovni čas traktorista in traktorja v min/m3 X razdalja spravila v m M velikost povprečnega drevesa (kosa) v m3 neto Izračunani delovni čas za spravilo l m3 debeljadi z različnimi traktorji je podan v slikah 7 in 8. 4 PRIMERJA V A UGOTOVLJENIH UČINKOV Z DRUGIMI PREUČEVANJI Pričujoča študija je prva pri nas, ki obravnava učinke sečnje in.spravila po drevesni metodi. Zato je zanimivo ugotoviti, kakšni so delovni učinki te metode v primerjavi z učinki ob uporabi druge metode. Ta primerjava je del presoje o gospodarnosti dre- vesne metode pri nas. 4.1 Primerjava učinkov sečnje Leta 1984 je POGORELČNIK (1984) preučeval sečnjo in pripravo za spravilo v mladem gozdu. Snemal je sečnjo in izdelavo pri redčenjih v smrekovih letvenjakih gozdnega gospodarstva Nazarje. Sestoji so bili po sestavi in debelini podobni tistim, v katerih so sekali po drevesni metodi. Posekano drevje je bilo v Nazarjah nekoliko drobnejše. Iz Pogorelčnikove raziskave smo izračunali enačbe za računanje delovnega časa: l. Enačbe za kleščenje, krojenje in prežagovanje drevesa Tk 1,3669 + 0,0408 d2 Tk 2,3658 + 90,585 M - 102,755 M2 Tm3 = 90,585 102,75M + 2,3658/M Prvi enačbi nam dajeta delovni čas (min) za drevo, iz druge pa smo izpeljali tretjo, ki daje delovni čas za kleščenje, krojenje in prežagovanje 1 m3 debeljadi glede na de- beljad drevesa (M). 2. Za sečnjo in izdelavo. Semkaj so všteti vsi postopki (prehod, podiranje, klešče­ nje, krojenje in prežagovanje), ki so ponavadi zajeti pri sečnji in izdelavi. Ker je bilo drevje drobno, so največkrat ostala cela debla. Odžagali so le vrh. Zato bo- mo to metodo označili za "debelno". 140 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 48 35 T 38 min/drevo 25 28 15 ... ,ll("·· _.)l.•······ te e 18 12 14 16 18 premer cm •. K·•• 28 .. r· .. • 22 •• ··,)I( ,, ........ •· N .• .x·· drev/dan _,..- _r··· •• •• p 1':lce.sor/1/ 24 26 20 38 Slika 9: Primerjava učinkov ročne in strojne dodelave 788 688 588 488 388 288 Figure 9: A comparison oj ejjiciency attained by motor manual procedure with that achieved by mechanized procedure 25 28 15 18 5 T min/drevo 488 358 388 258 288 158 188 58 -:=::;::-.:-:-::-::-::ti-=--,A:..::•.::,;· ·:.:·:.:· ... t·::.··:.::·.:.:· -~-si:·:·-~-· __ · ___ _ ~-- ...................... .,; .............. . e------------------------........ --J:--_,__---1-_--1.e 8 18 12 14 16 18 28 22 24 26 28 38 premer cm Slika 12: Primerjava učinkov pri sečnji po debelni in drevesni metodi Figure 12: A comparison oj efficiency in felling according to tree-length method with that attained by f ull-tree met hod 258 288 :. .... ·· ....... ~ 158 T ·• •• min/m3 ··• ...... ....... 188 ~ ......... ·--1· ..... . .• ·lK-...... de N m3 /ctan ······w. ... ~~fna T ••••• ·-:i: ••• ••.••••• •-ll( debelna N 68 58 48 38 28 18 0 "' ••• .. ••• ~. • .. • • • • · • •• ;.arev·sna ·1· -- .. · ······" 8-+----+----+-----+------+--_:;=~~:,_-----f.,8 8.85 8.1 8.15 e.z 8.25 ll.3 8.35 debeljad m3 Slika 13: Primerjava učinkov sečnje (v m3) pri debelni in drevesni metodi Figure 13: A comparison oj efficiency in Jelling (in m3) according to tree-length method with that attained byfu/1-tree method 143 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... no temu so delovni učinki dodelave s procesorjem 5- do 22-krat večji kot pri ročnem delu. Uporaba procesorja je torej bolj smotrna pri debelejšem drevju. Na slikah 12 in 13 pa je podana primerjava učinkov pri sečnji pri debelni metodi (enačb pod 2 iz raziskave Pogorelčnika - 1984) in pri drevesni metodi iz te raziska- ve - enačbe lb, 2b in 4. Upoštevali smo čase in učinke, kot bi jih sekač dosegel, če bi samo sekal. Primerjave kažejo, da sekač pri drevesni metodi poseka 7- do 10-krat več drevja (de- beljadi) kot po metodah, kjer drevesa tudi oklesti, in če je potrebno, prežaga. Naj- večje so razlike pri debelinah okoli 20 cm oziroma pri debeljadi O, 15 do 0,25 m3 / /drevo. 4.2 Primerjava učinkov pri spravilu V Sloveniji so preučevali spravilo s traktorji številni strokovnjaki. Znana so razmer- ja učinkov raznih traktorjev, toda vse so preučevali bolj ali manj v debeljakih - pri rednih sečnjah in ponavadi pri sortimentni metodi ali metodi mnogokratnikov. De- belno metodo je preučeval le AJDIČ (1977), REBULA (1976) in JUŽNIČ (1984) pa sta preučevala spravilo drobnih listavcev. Zato ne moremo vzporejati učinkov spra- vila drobnih iglavcev po drevesni metodi, z nekim drugim spravilom tako natančno, kot smo to naredili pri sečnji. Lahko le presodimo, koliko so učinki spravila pri dre- vesni metodi manjši od učinkov običajnega spravila v podobnih razmerah. Primerjava časov in učinkov zbiranja s traktorjem IMT 560 in normiranimi učinki v "panožnem sporazumu" (tu so normativi za zbiranje in rampanje skupaj; računa­ mo, da je 60 OJo časa potrebnega za zbiranje) kaže, da zbiranje dreves pri tem preuče­ vanju traja približno 10 do 20 OJo več časa, kot določajo normativi. če pa upošteva- mo, da normativi v "panožnem sporazumu" za traktor IMT 560 veljajo za organiza- cijo I + O, se razlike povečajo na okoli 60 do 70 %. Približno take so razlike tudi, če upoštevamo normative za vrvne linije in računamo, da je sekač (pomočnik) po- magal pri zbiranju. Podobno ugotovimo tudi, če primerjamo učinke zbiranja dru- gih traktorjev v tej raziskavi (BELT GV 70 in LKT 81) z dognanji drugih preučevanj spravila s temi traktorji (KRIVEC 1979, JENČIČ 1984, TREBEC 1985, REBULA 1984). Pri tem pa moramo upoštevati, da vsi podatki drugih raziskav izhajajo iz sečenj de- belejšega drevja. Zato podatki za zelo drobno drevje niso najzanesljivejši in so ver- jetno prenizki. Lahko torej sklepamo, da je čas zbiranja 1 m3 debeljadi pri drevesni metodi za približno 40 do 60 % (povprečno 50 % ) daljši kot pri sečnjah in spravilu pri drugih metodah, kjer drevje oklestijo in obvršijo. Za toliko so večji tudi stroški 144 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 zbiranja. Učinki zbiranja pa so tako povprečno za tretjino manjši. Ugotavljamo, da je podobno tudi pri rampanju. Pri vlačenju je nekoliko drugače. Raziskave kažejo (AJDIČ 1977, KRIVEC, 1979, REBULA 1984 idr.), da je hitrost gibanja traktorjev bolj ali manj enaka, le da trak- torist prilagaja velikost bremena okoliščinam spravila. V težjih razmerah je breme manjše. Tako je lahko zaradi strmine in tudi pri drobnem lesu. (KRIVEC, 1979, REBULA 1984). V naši raziskavi pa na učinke vlačenja poleg zelo drobnega drevja vplivata še masa in volumen krošnje, ki jo vlači_ traktor. Masa krošnje je večje (težje) breme, volu- men pa povečuje obseg bremena in tako (verjetno še bolj od mase) omejuje velikost bremena. Primerjava velikosti bremena pri drevesni metodi z bremeni pri drugih preučevanjih spravila v podobnih okoliščinah (KRIVEC 1979, JENČIČ 1984, TREBEC 1984, REBULA 1984 idr.) kaže, da je količina debeljadi v bremenu pri drevesni metodi pri lahkih traktorjih (IMT 560) okoli 20 OJo nižja, pri težkih zgibnikih pa je za 35 do 50 OJo nižja od bremena pri spravilu po drugih metodah. Za toliko je tudi nižji učinek spravila v časovni enoti (npr. dnevu). Stroški spravila po drevesni metodi so torej vi- šji v povprečju za okoli 25 OJo pri velikoserijskih prilagojenih traktorjih (IMZ 560) in za 50 do 100 OJo višji pri težkih zgibnikih. Spravilo drobnih sortimentov in še na krat- ke razdalje, s težkimi zgibniki in drugimi traktorji je itak veliko dražje kot spravilo s prilagojenimi traktorji (REBULA, KOŠIR 1988). Zato jih tudi pri spravilu drol:ine- ga drevja pri drevesni metodi ni smotrno uporabljati. 5 SUMMARY AND CONCLUSIONS The present study is the first in Slovenia to deal with operational efficiency in felling and skidding with the use of IMT 560, BELT GV-70 and LKT-81 tractors for full- tree logging. The project was carried out at the Rakovec Division of the Vitanje Forestry (The Forestry Management of Celje) and was concerned with the thinning of Norway spruce pole stands and timber stands at a height of about 1,100 m above sea level. The aim of the study was to determine operational efficiency attained by full-tree logging method, to identify factors that affect this efficiency and to compare efficiency attained by using full-tree method with that achieved by other methods such as tree-length and shortwood logging methods. 145 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... The structure of work groups varied so as to consist of either a feller and a tractor operator, or two feller and a tractor operator, or alternatively a feller a tractor operator and a choker setter (assistant). The feller would assist the tractor operator in bunching, and the tractor operator would also handle trees caught in the branches of adjacent trees with the aid of a jack. The research method of this study was adjusted to the operational organizatior.J. and method, and, accordingly, and ade- quate recording chart was designed. The main findings of the study are as follows: (1) The felling and skidding operations were recorded for 61 and 58 hours, respec- tively, with no major breaks during this period. On an average, the feller worked, without a major break, for 88 OJo of the above period, of which 40 OJo was used for felling, 2 OJo for setting up the work procedure, 38 OJo for his assis- tance in skidding, i.e. bunching, and 8 OJo for other tasks. The tractor operator also attained a high leve! of productivity, namely 86 OJo, of which 53 OJo was used for hauling and levelling, and 47 OJo for bunching. In the organization of work mentioned above the tractor operator would wait for the feller to crosscut the trees for 10 OJo of the tirne on an average. Daily schedules vary to a great extent with skidding distance and tree diameter. Short skidding distances and small-size trees make the tractor operator wait whereas longer distances and larger trees keep the tractor operator occupied so that the feller can easily cut as much wood as the tractor operator is able to skid away. These are the factors that determine the relationship between individual tasks and productive and non-productive use of tirne. (2) If the main break is added to the working tirne, the feller and the tractor opera- tor achieve a tirne productivity rate of 80.5 OJo and 76.5 OJo, respectively. Such a high percent of productively used tirne achieved by the feller in particular results from team work in which the feller assists in the skidding process as well as carries out his own job. In this way the scope of his work has been extended and so-called "active breaks" have been created during which muscle areas particularly prane to strain in the course of felling are relieved through job alternation. Despite the high percentage of productive work attained by the feller he is not overexposed to harmful effects of power saw operation. (3) The tirne required for felling if full-tree logging method is used is very short. It takes from 2 to 8 minutes to cut down a tree depending on the diameter of a tree or stem wood. Accordingly, the daily norm of a feller is between 50 and 350 trees per day or, depending on the tree diameter, between 15 m3 / day at a dbh of about 13 cm and 146 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 60 m3 /day at a dbh of about 35 cm. Such efficiency would be achieved by the feller if he did nothing else but fell trees. In practice, because he assists in bun- ching, he fells trees only slightly more than half of his working tirne, his actual efficiency is about 47 o/o lower. The efficiency in felling depends mainly on tree size. Thus the correlation bet- ween the tirne required for felling and the dbh of a tree is R = 0,75, and whereas the correlation between felling tirne and the stem wood of a tree is R = 0.74. Felling tirne also differs with cutting places. The reasons for these discrepancies, which result from a variety in the abundance of branches and tree size, were not outlined in this present study. The felling tirne of more slender trees, i.e., taller and relatively less branchy, seems to be shorter than the felling of sturdier and more thickly covered trees. (4) Trees were skidded mainly downhill. The average loads were as follows: 1.61 m3 of stem wood or 14.2 trees for IMT-560 tractor, 2.05 m3 ofstem wocid or 17.5 trees for BELT GV-70 tractor, and 2.00 m3 of stem wood or 7.54 trees for LKT-81 tractor. Loads were relatively small on account of small-size trees and full-tree skidding method. Therefore, daily efficiency was relatively low as well. It was, on an average, 15.4 m3 for IMT-560 tractor at the skidding distance of 560 m, 18.7 m3 for BELT GV-70 tractor at the skidding distance of 239 m, and 38.8 m3 for LKT-81 tractor at the skidding distance of 138 rn. The skidder (with its wire rope slings) does not appear to be adequate for the skidding of a high numer of small-size trees. Because of relatively low operatio- nal efficiency of skidders the economic benefits o their application in this kind of work are questionable. The bunching tirne required for l m3 of stem wood depends to a great extent on tree size, for it decreases quickly with an increase in tree size, whilst the hauling tirne far l m3 of stem wood depends mainly on load size and hauling distance. (5) A comparison of the tirne required far motor rnanual disbranching and cross- cutting (using a chain saw) with that for delimbing and bucking (using a KP-40 processor) indicates that rnanual work is much more tirne-consuming. It takes from 5 to 23 times longer at the dbh of 8 cm and 30 cm, respectively. The dif- ference increases progressively with tree size. The same comparison for processing tirne of 1 rn3 of assortment shows that manual work takes 8-16 times longer. Far large trees (stem wood above 0.30 m3 /tree) the ratio is about 16 to 1. Consequently, it is more economical to use a processor. 147 Rebula E.: Drevesne metode sečnje in spravila in učinki ... (6) A comparison of efficiency in felling according to tree-length method (with dis- branching) with that attained by full-tree method indicates that the latter is 5-10 times faster. The most favourable ratio is attained at the dbh of 18-22 cm, or for stem wood of 0.15-0.25 m3 /tree. In this case the felling process by tree- length method takes 9-10 times longer than by full-tree method. Above and be- low this diameter the ratio changes and the differences are smaller, changing fa- ster upwards and more slowly downwards. (7) A comparison of operational efficiency in the skidding of whole trees with that attained in skidding according to tree-Iength and shortwood logging methods is made difficult due to the Jack of data on efficiency achieved by the latter methods under the same conditions, i.e., the thinning of conifers and team work. It may be estimated though that the bunching of 1 m3 of stem wood by using the full-tree method would take about 500/o (i.e., 40-600/o) longer than by the conventional felling method under the same conditions. Operational efficiency in the hauling of whole trees with adapted (light-weight) tractors is estimated at about 80 OJo of the efficiency attained by tree-length or shortwood methods. If heavy-weight skidders are used, the differences are expected to be higher. Thus the efficiency in the skidding of whole trees with adapted tractors is about 25-30 OJo lower and even as much as 35-45 OJo lower if forestry skidders are used than in the skid- ding of stem wood or assortment. Accordingly, operational costs for full-tree skidding with adapted tractors are 35-45 OJo higher, and with skidders even as much as 53-82 OJo higher than for skidding by conventional felling methods. 6 REFERENCE AJDIČ, J., 1977: Gospodarnost spravila lesa iglavcev z zgibnimi traktorji na Po- horju, Maribor 1977, magistrska naloga. BOJANIN, S., 1975: Izvlačenje tanje tehnicke oblovine pomocu traktora, Drvna industrija 26 (1975) 11-12, s. 263. BOJANIN, S., 1982: Sakupljanje trupaca vitlom, Mehanizacija šumarstva 7 (1982) 10-12, Zagreb. BOJANIN, S., 1985: Das Riicken von Lagnutzholz mit einem Riickezug bei unter- schiedlichen Arbeitsbedingungen. Mitteilungen, Bundesforschungsanstalt fiir Forst- und Holzw., Hamburg 1985. JENČIČ, S., VIDMAR, I., 1984: Primernost uporabe zgibnika LKT-81 v pohor- skih razmerah, diplomska naloga, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1984. JUŽNIČ, B., 1984: Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa v bukovih drogovnjakih, Ljubljana 1984. KRIVEC, A., 1979: Proučevanje traktorskega spravila lesa, Ljubljana 1979. POGORELČNIK, M., 1984: Sečnja in priprava za spravilo v mladem gozdu, dip- lomska naloga VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1984. 148 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36 REBULA, E., 1979: Tehnologija in gospodarnost pridobivanja drobnih sortimen- tov listavcev iz redčenj, Zbirka referatov: Perspektiva proizvodnje in porabe drobnega lesa listavcev, Ljubljana 1979. REBULA, E., 1984: Spravilo z zgibniki LKT-81 v Sloveniji, Zbornik gozdarstva in lesarstva 24 (1984) s. 3. REBULA, E., 1985: Der Arbeitszeitbedarft fiir Ffillung und Aufarbeitung von Nadelbaumen in Abhangigkeit vom Standort. Mitteilungen 151 (1985) s. 75, Bundes-Versuchsanstalt fiir Forst-und Holzw ., Hamburg. REBULA, E., 1989: Proučevanje dela s procesorjem KP-40, Postojna 1989 (ro- kopis). TREBEC, A., 1984: Spravilo lesa z zgibnim traktorjem LKT-81 v snežniških goz- dovih, diplomska naloga, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1984.