Mestna podjetja .KapaHšče: Paine. kac( HaprŠnckopeli vsaJk četriek |>etek in soboto od 8t, do 2()h. Klarnica in liladilniea moderno urejena. na razpo-lago mesarjem in izvoznikom. OznanjcTalni urad: fzvi>uje vsa naročila na 35. mestih kar najtocneje. Našim naročnikom. poverjeni- kom. dopisnikom, inseretom in prijateljem! Radi državnega praznika in večkr.at-ne motnje električnega toka posebno p? radi božičnih praznikov smo se odloči-ii izdati božično številko lista v večjem ©bsegu nekoliko pozneje in upamo, da jbomo zadovoljili vse. četudi število nn-|ih naročnikov ocl številke do številke r-aste, prosimo, da vzlasti ob praznikih vsak, ki iina gotovo 1!' prijateljev sezna- iste z ,,Narodno Slogo". Ob tej priliki ne pozabite na položnice! Kdor jjh nima, naj vplača na najbližnji pošti na cekovni račun štev. 16.089 malenko-. itno naročnino. - Vcseli Božič vsem. — Uredništvo in uprava. Božične misli. ,,Siava Bogu iia višavah in-— inir Ijudein na zenilji!" Božič. Nujlepši p-raznik v letu.spo-minjajoč ves krščanski svet na rojstvo Odrešenika v hlevu sredi betlehemskih jpoIjan..."S Svojim rojstvom je On Jal revščini poseben misterij, dostojanstvo. Povzdignila je božja modrost reveža nad bogatina: Kralj vseh' src se rocli v hlevu... Božja Mati, Devica, potoinka aljevega rodu zmrzuje in ne čuti mra-«, prešinjena od nebeške radosti. I'e-sai jožef, sledeč klicu Angelja božjega je varuli družine in njen rednik. Osli-ček pride in se približa jaslim, zibeiki Oospoda nebes in zemlje, pridruži i>e mu pohleven voliček in oba s svojim topiim dihiom deiita prvo usmiljenje Onemu, ki je bil poslan na svet, da sam deli Ijubezni in usmiljenje... Pa-stirčki na betlehemskih poljanah so, vi-a?( zvezdo-repatico na nebu, poska-¦,ii s svojih bornih ležišč, ker jih> jc prebudiia pesem nebeskih angeljev: ... :.i-iv' ,,,,Slava Bogu na visavah .^^aeii in r»ir ljudem na zemlji!" Heroda so obvestili pismarji, ki so (loznali, da ae je izpolnilo prorokovau- po Knjigi... Zapovedal je pokolj vseh \>voiujeneev v 'obsežrn pokrajini, bo- se za*svoj prestol iil svojo oblast. ra mu ni pomagalo. Sveta družinica, ki jc komaj prestak prvo krizo — je srečno pobegiiila \' Kgipt, v negoto- vost, posvečeno od božje previdnosti... Tako pravi izročiio Pisma o dogod- au pred 1981 leti... ' In danes? Po hišah bodo žarela božična dre- vesta in Jaslice" -- bodo tradicijonal- no osvetljene. Celo brezdomci - pra- vijo — najdejo to noC: svoj dom,s svoje zavetje. Misterij rojstva Odrešenikovega pretresa tudi brezbožnike; kapital išče konjunkture s trgovino: Prodaja jasli- ce, božični nakit, darove vseh vrst... Pri tem ne misli na Njegja, ki je Izvor teh navad. Obdarovanje otrok in odras- lih, božičnice, — vse to je lepo in gan- ljtvo staro izročilo, — ki se pa krivična zlorablja; kajti enim so božični prazni- NARODNA SLOGA ki — prilika za lov m izlete; drugi vidi-jo v teli praznikili nekako ,,dolžnost" — požresnosti m nezmernosti; tretji smatrajo Božič za praznik miru m Iju-bezni, ko se pozabjjajo vsi spori in spletke med letom, vsaka razžalitev... l.e-teh ,,solzavih slogašev" je na žalost malo: Imajo sicer na jeziku božje Dete,. govoiijo na polna usta o krščanski Iju-bezni do biižnjega, v srcu pa jim kral-juje okrutni Herodež: sovjaštvo, bra-tomrzna zavist, zlobne nakane, peklen-ski načrti za novo leto in druga slična gojazen. l~o so pobeijeni grobovi, o ka-terih je betlehemsko Dete pozneje kot Mož iii Učenik povedalo svojo jasno sodbo... To^ v hlevu rojeno Dete je po-zneje povedalo tudi prispodobo o Iju-liki in pšenici, je bralo tistodobnim fa-rizejem (ki se od sodobnili niti za las ne razlikujejo) levite. To Dete je iz hiše S\rojega Očeta z bičem pregnalo pre-kupčevalce, mešetarje in kramarje \o Dete je ozdravljalo bolnike, nasičevalo lačne, napajevalo žejne, tolažilo žalo-stne... Odpuščalo je grehe, delilo usmi-ljeno pomoč vseni becinim in zaničo\-;i- nim, obupance krepila...------ In kako delajo tnnogi dancs |)o ITO - - letih? — Imajo v ustah Njcga, ki je žarišČe božičnega veselja? Kaj bi Vam pravil? Sodobno bedo poglcjtc, legije brezposelnostivprestejte, ob bilan-cah velikih tvornic se ogrejte - in kje |e betleheinska Druzina po sre-di, to mi piovejte! — V težkih stiskah živimo. — Enemu bodo boži«:ni prazniki v na- dlego, drugerno v veselje in zabavo, tre- tjemu v žalost... L.e teh so cele iegijc, ne- pregledne množice... Ali niso haloske koče, trboveljske bajte, jeseniški brlo-gi, mariborske barake. velikomestni ka-nali — žalostna prispodoba bstlehem-skega hleva?! — Ali ni iz betlehemske revščine v e-giptovsko bedo bežeča družina \er-na prispodoba naše emigracije? Ali ne žive rned narni še Herodeži? In še več bi bilo vprašanj! - Pa pustitno jadikovanja! Z zborom nebcških angeljev, ki so v božični noči plavriii pevajoč nad bet-lehemsko poljano, zapojmo:. Doli z vojno, mir človeštvu! — Odpustimo vsem v;e kriace! — Oclpri-mo svoja srca revežem! -- Delitno s\jj kruh z revnim bmtom! — K\išku i>rca! — Pustimo staro neslogo in gradimo trajno slogo! — Zciružene niovi vstvarja-jo čudeže! — Z vero v Roga-bo zina-gala narodna ^ioga! — Mir ljudem na zemlji —. Slava boga aa višavah! Kjer se prepirata dva... Kakor poročajo iz Daljnega Vsho-dar je podoba, da si bosta Japonska In Rusija razdelili Mandžurijo. hrancija, katere dipiomacija drži ves svet v šahu je razurnek vplivati na mučni spor s tem, da je vse svoje simpatije posveti-la Japonski. To so seveda domači raču-i i. F'ov;em ra urnl ivo je, c!a e ameri;ka diplomacija zelo užaljena radi svojega ncu-.peha. Taien dogovor Francije z ]a- ponsko je povzročil poleg nervoznosti v Washingtonu pravo brczglavje v Ki-tajski. — Po najnovejših radio-poroči-lih iz I.ondona so se Japonci, potprti 06 ruske pomoči odločili na nove na-pade z zračnim brodovjem. F.dina sre-ča v tem klanju je, da večina Kitajce\-nima praznika miru, kakor mi, s kri-zami udarjeni spoznavalci betiehemske-ea Deteta... — Lahi zopet rovarijo. Zasledujo-ri laško časopi^je mora-jo tudi slepci pregledati, s kako nizko-tnimi sredstvi deluje proti naui in Av-striji fašistična Italija. Vse to je zasluga jugoslovanskili Judežev in avstro-nem-ških fašJAtos. Sedaj so ustanovili tako-zvano ,,daimatins:ko akcijo'', katerie na-črti so prozorno napadanje naše naj-večje svetinje: Meje Oeetnjave. Ne bodimo mlačni in popustljivi, ako ču-jemo sledeče uradno poročilo: -- RIM, 21. dec. ž. Zadnja dva meseca so biia predana predsedniku vlade Mus-solinifu poročila o stanju fašističnih. or- ganizacij v Italiji. Po službenih poro-čilili vsebujejo fašistične vojaske orga-nizacije: 1. fašistično milico, 2. mladin-ske borbene organizacije in 3. ,,Ballilo" in avantgardo. Vse te organizacije so u-rejene kot prave vojaske formacije. Fa-šistična milica ima 170 legij. mladinske organizacije 762 legij, katere imajo o-krog 2.5 milijono\' člano\ in 43.000 častnikov fašističnc miiice kot instru-ktorje. — Vse to pa izhaja iz Rima, katerega si je božje Dete, rojeno v Betlehemu iz-bralo za sedež svojeCerkve... — Konrad Žnuderl: Božič v krizi. Ni ga praznika, ki bi nudil več radosti nego Božič. Vzlasti je slika prl-jaznega betlehemskega spomina med kmečkim prebivalstvom naravnost \e-ličastna. Že ves adventni čas pripravljajo dekleta potrebščine za jaslice, fantje pa poskrbe za božično drevesce. Če pri-deš na božični večer v kakoršnokoli hi-šo na kmetili, boš našel sobo z jaslica-mi vso okinčano kakor kapelico. Gos-podinje že ves dan poprej pripravljajo peko za klocnov kruh in povitice, mala deca pa skrbno pazi, da za materinim hrbtom ujame priiiko poskusiti, če je t,fila" za povitice dobra ali ne. — -™ Ko nastopa prvi mrak božične nočir prične mala deca cukati mamico za krilo, povprašujoč: ,,mamica, kaj misli-te, bode li Jezušček prinesel- ka^o da-rilo? Saj običajno vedno prinese - ?!*' 9 Cim bolj nastopa tema, tim nestrpnej-še silijo otrcčički v stariše, da prižgo lučke na božičnem drevescu. -- Slika, kj se ti nudi ob tej priliki, ko začne družinski oče prižigati svečko za svečko, je tako ganljiva, da se le ma-lokdo ubrani solza radosti ob spominii na najsvetlejše dni svoje mladosti... — I eta 1905. sem prisostoval božičnici pri svojem znancu, ki sicer ni bil pre-možen na imetju; bil pa je blagoslov-Ijen z otroki, s katerimi ga je ,,štorklja" obdariia — 8 krat. Ko je bila \si ciružina zbrana okrog mize z jaslicami in je o-če pričel nažigati svečko zi\ svečko, na bogato okrašenem dreveseu, se je pr-vi oglasii 4 letni Pepček: ,,Oojoooj, kak je to lepo! Vsi ostali pa so z očmi sle-ciili očetovi roki in najraj bi kar sami splezali na drevesce, ter pomagali z na-žiganjem. Njih obrazi pa so kar bliš-čali same otroške blaženosti in angeljske radosti. Ko so skupno odmolili ange-Ijevo češčenje, je pričel oče deliti Jezuš-čko\a božična darila, počenši pri naj-mlajšem Pepčku, ki je dobil zimsko pe-rilo in novo toplo oblek'co. iizika (sta-ra ;") k't) pa 2 para nogavic in obleko za zimo. Veronika (stara f» let) je prejela: novo obleko, ter šolske potrebščine. Mi-cika (S letna) pa nove nogavice in česM veljčke. Matilda (10 letna) se je kar za~™ čudila nad balo perila in nov. čevlji. Francek (12 let, ki je bil ministrant) je prejel od Jezuščka vso novo opravo bd nog do g^lave, da ga v cerkvi nebi ze-blo, pa še sanke za nameček.) Rozika (l.» letna) je dobila nove čevlje,, 2 para noga\ic in molitvenik. MJlan (star 17 let) pa jc prejel nekaj novih srajc, kra-vat, rokavice ter knjigo za note. — 'M Za sprejeb Jezuščkova darila, so^ se malčki oddolžili stem, da so z ange-]jskimi glasovi zapeli: S\eta noč, bla-žena noč. itd.r niamica pa je prinesla raznovrstne pogače za večerjo, nakar ^ose deca spravili vsi srečni in zadovo-ljni spat. Tako je bilo običajno povsod. Kakšen bo pa letošnji Bo/ic??? Botlo tudi mamicc peklc povitice? NlM Sama črnoklocnov kruh. Bode Je-zušček tudi leto^ prinesel oblekce, o-buvalo, perilo ter raznotera druga dari-la? Bog vel če ga ne bcde zadržala ca-rina; in čc ga ne bodo onopali bogatašif — Kako bodo letošnji Božič očetje pri-žigaii lučke ob jaslicah? Najbrž bo mo-raia veljati samo pelroleika. Bomo tudi letos do solza radosu prešinjeni gledali sveče in vriskajoče obraze naših mal-čkov okrog božičncga drevesca? Mislim, da se bom-o solzili vzdihujoč: ,,Moj Bog, moj Bog! Zakaj si nas zapustil?!" l.etošnji Jezušček bo prišel kot si-rota, ter molče obiskat nas - sinote —! Onim — pa bo. rekel: gorje vam, ako ne popravite krivice, ki ste jo storili mo jim najmanjsim bratom -- !" Kvišku srca ob svetih dneh! Ce je kača krize v naših žepih, naj ne bo v. naših — srcih! Skokoma v prepad bede Oakar se je pojavilo na denarnem trgu pcmanjkanje gotovine, je opažati rapidno napredovanje gospodarske kri-ze. Števiio zavarovanih delavcev je bi-lo manjše nego istega datuma lanskega fcta: L5. Vlll. za 2.704 delavcev 1. IX. za 2.591 delavcev 15. IX. za 4.669 delavcev 1. X. za 5.46S delavcev 15. X. za 6.821 delavcev 1. XI. za 9.119 delavcev 15. XI. za 10.577 delavcev 1. XII. za 11.023 delavcev Tudi za poostritev gospodarske kri-ze je znaalno, da se mnogo bolj odpuš-čajo moŠki delavci nego ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že več kot 6 odpuščenih moških delavcev mesto nek-danjih štirih. Na vsako zavarovano žen-sko pa odpadeta samo dva zavarovana moška delavca. Zdravstvene razmere so se pri moš-* kih neznatno poslabšale (odstotek rnoš-kih bolnikov jc narastel za -0.060 na 2(13() ) doeim so se pri ženskah precej zboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za od -32 na 2.56 odstotkov. Padec povprečne d n e v n e zavaro-vane mezde (katera odgovarja pribli-žno povprečnemu dnevnemu delavske-mu zaslužku) se je povečal za Din od -0.86 t.j. za 3. eno tretino odstotkov. Faktično znižanje delavskih plač je pa še veeje, ker podjetniki vedno pravil-nejše prijavljajo delavce v zavarovan-je. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 347.792.30. To pomeni, da je delavstvo, zavarovano pri OUZD izgubilo radi gospodarske krize, t.j. radi odpustov iz službe in radi kraj-šanja plač, dnevno biizu Din 400.000 ali mesečno ca 10 milijonov na prejem-kih. — Dohodki OUZD-a (bolniški pri-spevki) so se radi tega znižali dnevno za vec kot Din 20.000 ali mesečno za več kot pol milijona diniarjev. Te številke m suha dtjstva so pač glasnejša govorica, kakor vsi dclgovezni članki. Veren odraz so sedanje težtce dj-be, katere vladar je vsesplošna gospa-danka kriza. Kam bo nas tako stanje dovedlo, naj izračuna vsas-do, ki količ-kaj misli naprej sam. — Predvsem bo treba misliti na širokopotezno zavaro-valnc akcijo vseh brezposelnih in druge izdatne protimere, ki bi to zlo uspešno vsaj zajezile, ako ne preprcčile! Volitve v naš senat. Kakor znano, se bodo v nedeljo^ dne 3. januarja 1932 vršile v Ljubijani volitve v senat, (t. j. starešinska zbor-nica) ki ima nalogo odobravati ali od-klanjati sklepe spodnje poslanske zbor-nice, katero sestavljajo 8. novembra t.l. izbrani narodni poslanci. Za te volitve, pri katerih imajo pravico glasovanja sa-mo izvoljeni narodni poslanci in župa-ni vlada veliko zanimanje, ker ni vse-cno, kdo bo zasedel tako važno častno stolico. — Na sestanku volivcev za senat, ki ga je sklical Ijubljanski župan g. dr. Dinko Puc v ponedeljek dne 14. t. m. v mestni posvetovalnici v Ljubljani, so bili kandidati, oziroma namestniki do loceni sledeči gospodje: dr. Vladimin Ravnihar, odvetnik v Ljubjani. dr.Mi-roslav Ploj, veliki župan v p., Maribor/ dr. Janko Rajar, veterinarski delegat na Dunaju, dr. Fran Novak, odvetnik v, 1 jublzani. — Namestniki: dr. Alojzij Goiičan, župan v Celju, Jakob Zadra-vcc, industrijalec, Središče, Ivan San-cin, kmetijski svetnik v p., Ljubljana, Ciril Pirc, župan v Kranju. Kakor smo informirani, bo vlože-* no za te voliitve več volilnih list, med' temi ena, sestavljena od bivših držav-nih poslancev prve ustavotvorne skupš-čine in uglednih županov. — Volilna borba bo tedaj zelo zanimiva. Za potek volitev vlada velik interes. O teh vo-litvah bomo Še podrobno spregovorili. Dopisi. USPEH VINSKEGA SEJMA v I-vanjkovcih. Vinski sejem, ki se je vr-šil 10. t. m. v Ivanjkovcih, kakor nam: poročajo, je bil prav zadovoljiv. Bilo je mnogo prav dobrega, večinoma sor-tiranega vina letnikov 1927 -1931, iz or-možko-ljutomerskega okraja. Najboljše ocene od strani strokovne komisije so dosegli: rulandci, silvanci, burgundci, (beli), traminci, dišeči renski ali mali rizlingi, (italijanski rizlini manj) ter ši-poni ali mozilerji. Cene so se gibale med 3.50 do 6 Din, največ pa med 4 in 5 Din. Vsak kupec bo gotovo zado-voljen z letošnjimi vini, ker večinateh nudi nekaj posebnega glede arome in polnosti. Kupci so bili iz raznih kra-jev Dravske banovine,posebno iz Lju-bljane in ljubljanske okolice. — VINSKA razstava y Ljutomeru. VSnska podružnica v Ljutomeru bo pri-redila 12. januarja (torek) 1932 vinski sejem in razstavo v dvorani g. Stras-serja. Na poskušnjo bodo vina iz vi-narskih okolišev, in sicer: gornjerad-gonskega, ljutomerskega, štrigovskega in ormožkega. Za ta vins&i sejem, vlada že veliko zanimanje med vinogradni-ki ter našimi in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz omenjenih okolišev, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mo-gli poskusiti in se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega pridelka. Vsi pro-ducenti, kateri žele svoja vina razstavi-ti, naj to prijavijo najkasneje do 1. ja-nuarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejme tudi vino za razstavo, ki se mora poslati do 8. januarja, in sicer od vsake sorte 3 ste-klenice po sedem desetink 1. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri me-stni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Opozarjamo vse interesente in producente, vinske trgovce in gostilničarje, da si ogledajo to vinsko razstavo in se sami prepriča-jo o izvrstni kvaliteti letošnjega pri-delka, ki se odlikuje z nizkimi cena-mi, kakor še nikoli poprej. — GLAS IZ OBCINSTVA. - Lju-dje vprašujejo kaj je ,,Narodna Slo-ga" in katera načela zastopa? Povsod danes odmevajo vprašanja: Kaj si? Ko-liko brezumnosti in grobega egoizma je v teh besedah! Vsi kakar. da beže od najvažnejših vprašanj države inna-roda. A!i si človek? Katera in kakšna so tvoja dela ter tvoje poštenje. Mi smo kristjani — pravijo eni. Mi pa brez-verci — kriče drugi. Ali ne pomislijo neumneži, da so pod krščanskim ime-nom aajvečji krvoločneži in zveri (I-talija) ter, da so brezverci podobni bar-ba/om (Rusija). Koliko srečnih Ijudi se danes o^eva v ta ali oni plašč z zve-nečim imenom društva ali plemena, a pod tem pokrovom je sama gniloba in brezobzirna sebičnost. Hudobija je za-šla v vse sloje družbe. Nagrmadiia se je ekspanzivna rusilna sila, brezcilna in brezidejna: Mržnja vseh proti vsa-kemu ter vsakega proti vsem. To je gnjilo jedro današnje družb^. — Vi to morate vedeti in videti! Zato nesmete iti po potih, kakršne-koli stranke ali društva in ne po potih laži in mržnje, nego po potih ljub^zni pravice in re-snice. To mora biti vaš program in vaša odločna volja. Ljudje pa nesmejo vprašati kaj je ,,Narodna Sloga" nego kakšna je. Da kakšna je napram bratu, narodu in državi. Zato bo vsak razu-men državljan, najsi je poprej pripadal tej ali oni stranki, samo da danes mi-sli odkrito in pošteno — vzlasti v svo-jem ožjem krogu razširjal ,,Narodno slogo", ki hoče biti vsem pravičnim, poštenim in teptanim zavetišce njih te-ženj. — Vzlasti ob praznikih bo zato sijajna prilika. — —I. §.— Janežovci, sv. Urban p. Ptuju. IZ KAMNfKA nam piše sotrudnik B. — sledeče: f.Narodna Sloga" je do-ber list... Tudi v moji notranjosti se vstvarjajo sodbe, da mi vsi potrebujema složntga skupnega delovanja, če se ho-čemo rešiti... Mi pa dostavljamo: Naš list si je že po svoji 6. Številki osvojil večji okodiš, kakor je ptujski in ima naročnike v vseh večjih krajih Drav-ske banovine. — Objavljamo take do-pi>e s pripombo, da so — sicer proti običaju — ,,neverjetnim Tomažem" i-stim na razpolago. — ARETACIJA Ptujčana na Dunaju. — Na Dunaju 90 na podlagi več tiralic aretirali Antona Habermana, ,,trgovca" s siadjem v Ptuju. Inrenavani je v Av-striji /agrešil več nerednosti, ki gredo v visoke svote. Kakor izvemo, je več oko iških kmeiov oškcdovaniii \sied ma-nipuiacij imeno\'anega, ki je že večkrat prišel v konflikt s paragrafi. Vse ob-sodbe je vredno če kak brezvesten špe-kulant izrablja kmetovo bedo za svoj osebni dobiček. Kmetje, pazite, da ne nasedate fakim Ijudem in — se poprej prepričajte, s kom imate posla! — PRVI P- EMENITI poilporniv po geslu ,,Odpri srce, odpri roike, otiraj bratovske solze" v korist našim rev-nim Haložanom se je odzval. To je ugledni in po svoji dobriotl.jivosti da-leč na oikrog sloveči člavekoljub g. Ja-kob Zadravec iz Središča, ki je po-slalv gornjo svrho 50 vreč make. Naj-potrebnejše družine bodo vsaj za le-tošnje kritične božične praznike dobile malo tolažbe. Upati je, da bo plemeni-ti vzgled našel še več posnemovalcev, ki bodo vsaj delno olajšali najhujšobe-do najbednejših, ki bodo svojim dobro-tnikom v siii — trajno hvaJežni. — TEDENSKA policijska kronika v Ptuju. Fe dni je še do sedaj neznan sto-rilec izpred trgovine Artenjak in Sdho-štarič ukradel 800.- Din \redno moško kolo, last §ros Franca iz Ptuja. — Dal-je se neki moški velike s/uhe postave, okrog 25 Iet star, podol. obraza, kosJt. lasj, brke in brado brije, in obleoen v temno-sivo, že precej ponošeno obleko pomudil pri C. A. v Ptuju in ko se je C. za kratek čas odstrianila,, je neznan€t izrabil priliko, ter iz nezaklenjenega sia-novanja ukradel moško srebrno uro, vredno 400 Din., dalje par ženskih čev-ljev, vrednili 200 Din. Ko pa je C. tat-vino opazila, jo je neznanec odkuril iz mesta. — §. A. iz Ptuja je še mlado-letna in že precej rada seže po tuji last-nini, tako je dne 12 t. m. ukradla pro-dajalki Rudolfini H. iz Ptuja ročno torbico z nekaj gotovine. Skupna škoda znaša 110 Din. — Ker pa je $• še mla-doletna, so jo oddali starišem v stra-hovarije. — Aretacije: — Za kratekčas se je pomudila Metoda M. \x Maribo-ra v raznih ptujskih kavarnah, ter s svrojimi lepimi pogledi vabila moške na kiatek pomenek proti plačilu. Zgodilo se je pa ravno nasprotno: Ncrazpolo-žen stražnik jo je povabil na sladkosti teme tuk. zapora brez plačila. Ker pa se je izkazalo, da je Metodica spolno bolna, so jo oddali v mariborsko bol-nico, odkoder jo bod-> oddali sbdišču. — Radi kaljenja nočnega miru so bili aietirani K. A. iz Ptuja, J. A. iz Krče-vine in S. A. iz Brega pri Ptuju,. — ( Vloženih prijav je bilo 5 radi prestop-ka obrtnega reda, 2 .radi trpinčenja ži-vali, 3 radi vožnj ¦ z motornim vozilom brez voznega dopustila, 4 radi pone-snaženje ulice in 20 radi prestopka ce-stno-polic. reda. — K- Aretaciji: Dalje so bili aretirani 3. zaradi delomržnosti in 2. zaradi beračenja. — SLOV. BISTRrCA. - Izpremem-ba v oblinskem odboru marsikomu ni po godu. Mislimo, da prenagla kritika nikakor ni na me>i«i in moramo rmrno čakati, da pokaže novo sestavljeni ob-činski odbor, da je na mestu in boda zabavljači avtometično oapadli. Gofco vo pa je, da uživa novi župan g. ds. Simon Jagodič kot človek vsestransk« simpatije. — Pred dobrima dvema ted-noma je bil imenovan za banskega sve-i tnika slovtnjebisiiiški ekor.om g. Vinko Gornjak. To imtnova;.:je je bilo zelo po-srečeno, ker je imenovnn strokovnjik v kmetijstvu in so mu gospodarske razir mere našega Pohorja in >ploh našega okraja temeljito po.inana, nko da bo la-ko za^topal inkie-;e ktnetskega živija v banskem svetu — Zaanji sejemj v le* tošnjcm letu 15. t. m. jc očitno paka^ zal go-podarsko mizcrijo, ki ubija na-šega kmetovalca. Sejrniš^e je bilo sko-raj prazno in ni biio skoraj nikakršneg« prometa. Goveja živina se je prodajalai direktno pod ceno. Za V\-\\t s.j ponuja-t li kupci in prekupčevaici 60 par do 1 din. PROSVETNO življenje v Ptuju. — Koncert Glasbene Matice. — V soboto, dne 12. decembra se je ob 20. uri višil v prostorih Giasbene Matice kon-cert, ki je nudil števiini pubiiki prav iep užitek. Tako instrumentilie, kakoc vokalne točke so bile izvedene s tako preciznostjo, kakor to zraore le malo-kateri zbor. Prvenstvena zasiuga gra zborovodji g. šedlbauerju, češkemu ro-jaku, ki se je z dušo m teksom vživfel v kulturno poslanstvo Glasbene Matice v Ptuju. Le škoda, da ima GM za svoje prireditve — pri sedanjem razveseljt-vem razmahu — pretesne prostore. — . KONCERl ,,SVOBODE". V pro-storih Glasbene Matice se je dne 8. t. m. vršii oblepi udeležbi koncert de-lavskega pevskega odseka ,,Svoboda'*» Med 14 točkami, ki so jih dali agiftil pevci, je najbolj ugajala 13. točka (,,dv» najiit razbojn.kov"), pri kateri je brf. \j al barito 2Jt Alojzij Arnuš. Bii je pa.-Ovno aklamiran. iVinenje javnosti je, da imenovani še mnogo obeta. — Redr.o predavanje ..Svobode" Se viSL v^ako sredo zvečer. Obisk je vedno po-\ oljen. Zanimanje po izobrazbi streme^ rega delavstva in drugega otečinstva je ra/.veL€l]ivo. — Le krepko napre; pa začrtani potil — J. R. NAS TALIJIN HRAM - samuje.-Velika go^podarska škoda je, da je te-mu tako. Lt tupatam $e oglasi kakc drustvo, tuji gosti — in kinosence bega-jo po platnu. Pa bo tudi v tem oziru bol,Še, ker imamo v Ptuju mnogo za oder nadarjenih ljudi in leži vsa skriv-nost rešitve iz te krize: V energičnem začetku! Tedaj na planl — NEVERJETNO, a na žalost resni-čno! — Začudeno smo obstali pi*ed lepakom ptujskega kinogledališca, ka-te ega je neki brihtnež menda nalašč tako zm.cvarjeno ses'avil \n prevedel, dst tloveku kar slabo prihaja. Pravimoi ,,menda na'ašč", ker ni verjetno, da je komu do tega, da tako očitno prika-zu^e svojo — nevcdnost, da ne tvibimo drugega izraza. Čujte in Čita.)te: No-etova barka je prevedena na ,,Noahs Ba ke" (!) namesto Arche, kar ve vsak otrok; — ,,VesoIjni potop" je ,,Siind-flut" (edinio p;avilno je ,,Sintf'.ut ). I-ta Riia, naša slovenska fiimska zv^zda se bo lepo zahvalila, da je brihtnei njen ..Friihli g erwachen" prevedel na ,,Polet e ;e bLža", (ubogi pojmi o le-t.:ih ia ih in — slovnici!); ,,Das Weih dic Be tie" je prevedel mož na f,2ena Bestija", kakor da je ta pridevek — knt o ime... itd. — Ne oziraje se na. eve tuelne lahko razumljive tiskavnei pogr.ške, trdimo pov.em upravi 'eno, da take kozlarije nikakor niso kivda prizadcte tiskarne, ampak grdo izrab-ljanje zaupanja iste v človeka, kateiemu je poverjeno prestavljanje besedila, kar sramoti: 1. slovenščino, 2. nemfčino 3. škoduje tiskarni 4. podjetje sme^i in 5. ustvarja prav čudne vtise pri — tv jcilv ki posečajo naše mesto. — V Mariboru so slično ,,afero" solidarno spravili z dnevnega reda. — PROTI NEKULTURNEMU pre-klinjanju. — Prejeli smo zelo značilen dopis, ki je vreden objave v vseh po-štenih listih: Ni dovolj, da se Slovenci pridušamo in hiidičamo ob vsaki veseli in žalostni priliki, temveč smo se navze-li tudi importiranih (uvoženih!) laških kletvic, ki so več kot ostudne, razunte-ga pa za prave Slovence — sramotne! Jakisto je z madžarskimi kletvicami, a srce nas naravnost boli, kake prostaške kletvice prinašajo domov naši mladeniči, ki prihajajo od vojaške službe na do-pust... Ni, da bi jih panavljali, saj se jih že nežna šolska deca poslužuje, se-veda podzave^tno! Po našem skromnero mišljenju naj bi vojak bil prispodoba viteza Domovine, naše le"pe Očetnjave ne pa ,,junaški" preklinjevalec Matere božje, očeta, matere, sestre — vsega sve-tega. To so stvari, o katerih ne smemio moičati, ker dolgujemo časti našega na-roda na znotraj in zunaj vse, kar ima-mo. Naša usta pa naj ne bodo izliv gnji-lobe! Vsaj ob praznikih skušajte omili-ti to našo narodno sramoto! — CESTNA MIZERIJA pri Sv. Ur-banu. — Pri nas je res velik križ: šte-vilni kmetje in posestniki so voljni, da zastonj navozijo prodca, tako brata Simonič vsaki po 50 kubikov brezpla-čno; takisto da ugledni kmet Pelcl za-stonj svojo bogato gramoznico na raz-polago v splošno korist vseh. Mnogi so pripravljeni, tudi denamo prispevati, le dbčinska uprava se ne gane. Takšno go-spodarstvo vzbuja upravičeno nevoljo vseh prizadetih; kajti prvenstveno trpi kmet-proizvalec, ki muči svojo živino po nepotrebnem; trpi trgovec, ki ne more po pridelke k kmetu; trpijo av-tomobili, ki brzo prevažajo vse tovore in v slueaju požara, ko ognjeni element grozi vpepeliti kmetu vse, kar ima, —* kako naj gasilci vozijo preko jarkov na kraj nesreče? In če kličete zdrav-nika? — Neverjetna zanikernost odgo-vornih, o katerih se lahko prepriča o-blast — je vzrok zelo upravičene kri-tike. - DOPIS IZ OKOLICE. Kaj čuk piše, naj sova bere, saj pri Vrbani se vse že proti dere. —i V Sve-tincih so srečni kmeti, zato imajo vsa-ko leto dosti žeti. Zagajski Miha že-gen jim deii. (Tak se njemru zdi.) Mo-liti Miha dobro zna, če mu kdo le još-jo da; če je jošja prav debela, te je Južovca vesela; če pa Miha hrast dobi, te se Južovca smeji.-----• Za pnoceisijo je ,,Kirbiš" dober, ker zastonj moliti Miha je premoder. Njemu se moliti tam potrebno zdi, kjer se pečejo gosi. 200 Din je lep ,,Gedin", Janžov' jih ja težko plača, zato jih Miha gladko v žep potlača. Kaj misliš, da sm!o le vsi nori? Ti denarce si pograbil, in nas za vero osleparil. — Zato pa lepo priden bodi, da zadnji up ne gre po vodi. — Prihodnjič pa bo čufcov ostri kljun še marsikaj povedal ,,vun". — OD SV. U.RBANA pri Ptuju nam pišejo: Vaš ,,čuk" se je kar monopoli-ziral na nas, kar marsikomu raztegne obraz. Pametni vemo, da nam dobro hočete in nočete nikomur delati krivice. — Našo gospodično imamo res vsi radi, ker je z nami preprostimi Ijudrni bolj prijazna kot nadute in pošminkane me-stne frajle. Prav ste imieli,. da ste to po-vedali zaradi jeze tistih, ki imajo previ-soko svoje nosove zavihane. — Dobro bi bilo, da podregnete malo radi na-ših cest, — sijajne razsvetljave ter se ozrete na druge težave, o katerih še bomo poročali. (Opomba uredništva: Le pridno delajte za list, da bo imel več naročnikov. Pišite čisto resnico. Ve-dno bomo z vami. Več naročnikov pri-dobite, več bo prostora v časopisu. Prazniki so ugodna priložnost za agi-tacijo.) ...FAULES GESINDEL" - se v go-vorici brezrčnih Ijudi imenuje človek, ki si je med delom zlomil roko in po stal za delo-kolikortoliko manj zmožen. Tak naslov je zahvala za delovanje člo-velca, ki rned hrumečimi stroji riskira sebe, svoje ude, svoje zdravje, svoje živ-Ijenje. Miselnost preobjestnih gospodov, ki niso nikdar težko prislužene trde škorje kruha močili s solzami je mimo vseh pomislekov ne-le vnebovpijoč greh, ampak je ta izjava, katero lahko dokažemo z imeni zelo značilna za mi-selnost tistih prenapetežev, ki se ne za-vedajo, da so njih blagajne napolnili ne-le delavski žulji, ampak tudi polom-ljeni udi sužnjev kapitala. - PTUJSKI KINO - brez predstav. Dočim ima mnogo manjši Ormož v svoji hvalevredni podjetnosti že zvo-čni film, smo Ptujčani za praznike na nedoločen čas zapiii naše kino-gleda-lišče. Očitni sadovi polovičarstva, maš-čevanje starih grehov in drugega nič! KMETIJSKO BRALNO društvo v Rogoznici pri Ptuju je v nedeljo dne 20. decembra 1931 v. dvorani gpstilne BraČič v Novi vasi vprizorilo po I. Češniku pridelano in priljubljeno na-rodno igro s petjem ,,Domen". O-bisk je bil zelo lep. Nastop posameznih igralcev pa nam daje jamstvo, da po-lagorna izginja iz naših vasi nekulturna surovost in da tudi priprosti ljudje iš-čejo v lepi oderskd umetnosti svoj jiži-tek. Režija g. Arnuša je bila na višku pa tudi igralci so se po svojih močeh potrudili. Le korajžno naprej v kul-turnem delu! — J. R. RAZNO. Kraljevska vlada je izdala naredbo, glasom katere se morajo žigosati vsi 1000-dinarski bankovci. 2igosanje sa je začelo z 21. decembrom in bo trajalo le kratek čas. Ker bo ta posel obavljala Narodna banka in njene podružnice § posebnim večbarvnim žigom, opozatk jamo javnost, da ne skriva denarja db-« ma, ker bi sicer lahko povzročilo dlah čutno škodo srečnih posestnikov ,,{ur-[ev". Pri žigosanju se ne bo nič odte-s giiiio, zato naznanite vsakega hujskaoa1 oblasti. Isti so ss namreč že pojavtft. Sicer pa je najboljše, da vložite svoj de-nar pri kakem denarnem zavodu, ki b«! sam oskrbel žigosanje bankovcev. — M Pismo gopen|skei^ai Tosieia.. U Ptuj 13. XII. 31 Če m' I' kolkajn čs dapuša jo mah- nem tud' kam u bližjo uko!co. Nej varn zde pupišm jano ,,tako rajžo" koko sni hvadu iz Ptuja u Ljutomer. Tori prou jan lep jesensk' jutr fa biv k' sm se pudav ,,na to rajžo". hf se zmiram zgudi čuvek kaka nasreč# uhka na poi če se pela bodsi z avtani al' uiakam, sm reku kar sam prseb-|-. Tone, narbl pametn ja, če jo kar peš pnl, rinm prke Ljutomer. Tko sm tud' na& pravu! Večkrt sm se med putoma usta^ vu jn ubčedvov to lepo deželo štajaj^ sko. Na raisu mja pršva tud' tista lepflj pesm kjo fantje tud' na kranjskm t.^H rad zapojejo: ¦ Pojma na štajersko gledat ¦ Kvadevajo lubice tri , I Parva ja kuharca ¦" Druga ja ,,kelnarca" n Treka, pa ljub'ca rnojga srca;! g Pusebn k' sm hvadu mim vinoft-gradu, kr nism mogu naprej — ja ^f žejn sm gratu. Ko sm se mav pukrep^' čav z dvabro kaplco sm jo pa tku TzztŠ naprej kokr b' biv iz pupirja, al kokf! če se voz z šmiram namaže. %t Prou čist nč me ni&o nuge boleJi* k' sm pršu u Ljutomer. Tam sm se u-gvasu prsojmo rujak — gurencu kja tud pesnk jn pisatlj Cvetkotu Gularju, kja že zde čist Lutomerski mestn ,,purgr." JDrug dan me ja vodu u soje vinske> gurice k jh ima v ubližn znan'ga Jertrt zalema. '.a ____________________________J A. Stražar: Zatajeni sin. Pripovest iz časa tlačanstva. ^ (Peto nadaljevanje.) Tiha zvezdatna noč je bila, ko je Peterček koračil iz ljubega domačega kraja. Priše! je do njemu tako prilju-bljene starodavne podružne cerkve sv. Marjete. Brez najmanjšega strahu je stopilsko-zi pokopališčna vrata; kajti pokopali-§če je okrog cerkve. Stopal je mimo grobov, nato pa se vsedel na zidno ograjo — taborsko obzidje. Nekaj časa ]e zamišljeno zrl v nižavo, tja doli v domačo vas. — Blagroval je ranjke, ki mirno počivajo v grobeh, pa nehote vzdihrril: Srečni ste vi, ki tukaj spite v grobeh. Dokončale ste svoje življenje, M je vse polno sovraštva, žalosti, tr-pljenja in jeze; — v miru ste. Blagor vam! Znova se je ozrl tja doli v domačo vas, kjer so njegovi prijatelji, znanci pa ljuba njegova mati! — A tam na desni na precej strmem hribu pa je videl ob mesečini reberski grad. Zaškrtal je z Lobmi, dvignil pesti, pa glasno spre-govoril: Da, da, tamlcaj pa je gnezdo •tega prokletega sladkobesednega zape-ljivca moje nesrečne matere; — gorje ti lopov graščinski! Te moje nesrečne bridke ure bodo tebi še tudi prinesle1 raasčevanje! Predno je odhajal iz pokopališča, se je v kratki molitvi ob grobu svojega nepozabnega birmanskega botra še po-slavljal, a nato pa se odpravil na pot. — Koračil je v mirni mesečni noči v tri ure oddaljeno vas Bičevje. Odločil 6e je oglasiti v daleč na okrog znani Kukčevi gostilni. Kot drugim, je bila tudi njemu do~ bro znana ta gostilna, da je tamkaj sha- jališče glasovitih rokovnjačev. S temi je hotel priti skupaj! — Ker je hitro hodil, je prišel tja še pred tem časom. Za hip je postal mladi nočni popotnik pri malem zamreženem hišnem okencem. Slišal je glasno govo-renje možakarjev. Govorili so v razno-vrstnih narečjih in jezikih, a poleg tega tudi pnav robato preklinjali. — Vedel je iz tega, da so fo pravi rokovnjači! Pogumno je potrkal na močna vež-na hrastova vrata. Odpirat mu je pri-šel sam Kukec orjaški in bradati mloža-kar. Krčmar, kakor vsi ti pivci so se zelo začudili temu mlademu nočnemu po potniku, ki &e je vsedel k mali mizici ob veliki zeleni peči. Prav pazljivo je zdaj pa zdaj Peter-ček pogledoval to ,,pisano družbo", ki je s^dela njemu nasproti, okrog velike javorjeve mize. Vsak izmed teh, bilo jih je osmero, je bil drugače opravljen; a nobeden ne po kmetiško. Vsa ta njih obleka je bila podobna obleki ,,graj-skih šribarjev" (pisarjev). Pa tudi ti možakarji so z vsO' paž-njo ogledovali tega novega mladega go-sta, Id je večerjal. Kar naenkrat pa vsta-ne izmed te družbe krepak in izredno prikupen možakar v starosti okrog 40 Iet, ki je ime! lepo zrastlo rumeno bra-do. Bil je tudi najboljše opravljen, pa ogovori Peterčka: ,,Pozdravljen ti mladi prijatdj! Od kod prihajaš, kam si namenjen?" Peterček tudi vstane, ter pogumno spregovori: ,,Pozdravljeni vsi skupaj! Upam, da sem našel prave! Vas sem iskal, poznam vas! — Ali me sprejmete med se? — Ne bo vam žal, a o vsem drugem se še domenimo." Vsa ta družba se je pomenljivo spo gledala — a nato se pa znova oglasi ti-sti z rumeno brado: Fant, všeč si mi! Povem ti, jaz sem znani Dondež; vem, da si že slišal 6 njem. Če si zato semkaj prišel, po|di v našo družbo! Še pred jutrom boš šel z nami v ,,naše kraljestvo." * Peterček je prisedel k poglavarju Dondežu ali ,,papežu" kakor so ga ime-novali vsi rokovnjači. — Pripovedoval je, kaj ga je dovedlo v njihovo družbo. Ravno v jutrajni zarji, so ti Kukčevi gosije zapustili gostilno. Z njimi je od-hajal tudi Peterček, odšli so v znano ,,Črnograbniško hribovje". Po dobri urni hoji so se ustavili vr-hu znanega gorovja Rakitovca. Na po-velje Dondeža so po&edjali po tleh. Občudovali so to krasno mlado jutro, ter bližnjo in daljno okolico doli v nižavi. A tja proti jugovzhodni strani ravno na nasprotnem pogiorju pa jih je pozdravljala daleč na okrog poznana Limberška gora, znani božjepotni kraj sv. Valentina. — Šele črez čas se oglasi poglavar' Dondež: Kajne, ti tnladi fant, da je Iepo v tem našem kraljestvu. V teh gorah v teh zelenih gozdovih? No, sedaj smo se pa že oddahnili. — Pojdimo dalje — kmalu bodemjo pri naših ostalih tova-riših. Vstali so in odšli naprej. — CETRTO POGLAVJE. Ne boj se ljubljeno dekle — Angelica! — V našem varstvu si — a gorje temu graščinskemu psu —! Naši sivolasi dedje kaj radi pripo vedujejo svojim zvedavim vnukom, ka-ko je bilo ,,v preteklih časih" življenje v naši domovini slovenski. V trdnih zidanih g.adovih so prebiva'i veunoma samo nemški grašČaki, ki so okrutno stiskali in izžemali naše prednike — tla-čane. | Pa še ne samo to, vmešavali so sm tudi v njihove družinske razmere, p^ z zvijačo ali tudi kar z okrutno silo od$ peljevali brhka dekleta in jih onečasčaŽ| na svojih gradovih. — ,««,•* Eden izmed takih graščakov je bit tudi rožeški. Ta grad (ki je sedaj že « razvalinah) je v moravškem okolišid v bližini Limberške gfore, pa tudi v? bližini ,,Črnega grabna". ' Vsa brhla dekleta iz bližnje in tfet-ljne okolice so se bale tega rožeškegsfe graščaka. — ' ( Bilo je neki jesenski dan, ko so tla-,, čani deiali na grajskih rožeških njivaht* Izmed deklet je bila tudi Zlatarjeva Ah-gelica iz Podstrani stanujoča. Groza in &krb se je polastila tla-% čanov, ko so zagledali, da jezdijo p ti njim poznani graščinski jezdeci. Koi^ cem njive so razjezdili, ter šli k tlača--nom. Prav prostaško in nedostojno so se obnasali napram dekletom. Osobito( še sam graščak. Prišel je tako do Zla^ tarjeve Angelice! Oči so se mu pože-Ijivo zaiskrile kot divji zveri, ki opreza na plen... Črez čas pa spregovori: ,,Dekle, ju-tri dopoldne pridi do — mene v grad!'* Šele ko so znova odjezdili ti ,,vra-žji graščinci" so si tlačani oddahn^ — a Angelica pa je jokala... V mraku so se vračaH tlačani nat svoje domove. Medpotoma so vsi toja* žili potrto Angelico. Nihče izmed teif siromakov ji ni vedel za pravo pomoč..« Ko so šli skozi mali gozdič, so jih kar naenkrat obstopili njim pozna-i ni rokovnjači! Iz te gruče stopi mladi brhki fant — bil je Peterček — in špregovori: ,,Nič se ne bojte vi ubogi ljudjč, vse že vemo! — Pa tudi ti se ne boj — Angelica! Ne boj se ljubjeno dekle! V našem varstvu si — a gorje temu-; graščinskemu psli...!" kem izide tudi njegova četrta knjiga. ! ahko se že sedaj naročate. — Po vejte o tern tudi svojim prijateljem!:— aradujc na cerkvenem trgu tik farnc cerkve vsak delavnik od 8. do 12. urc dopoldan. Hranilne vloge obrestuje koiikor najbol/ ugodno, posofifa daje zadružnikom pod najugodnejšimipogoji. jV^tjrafiieje Haložen denar! Rezerve 700.000 din Zadružnikov 1200 Vsakoletni promet Diti 120,000.000- Hraniinih vlog nad 10 miljonov dinarjev Snežne čevlje in galoše popravljarn Vam poceni, ^ ^ojzerce po meri v bogati jaz imam zalogi, takisto škornje, da se vsak o njih pomeni tako bogati kakor uhogi! Iz usnja finega in ruske juhte, podpiate pa trpežne, Čevije trdne Vam nudim, vsi samo posiuh'te: Ob mojem delu nikdo se Vam n^ namrdne! Zvonimir Mohorič — Maribor: Božični zvonovi. Tam na gričku u kapeli trije zvončki so viseli, )so vjself in so peli črez ledeno božjo plan, ko se svital, mrl je dan. Prvi zvonček je prepeval, je prepeval in odmeval: Bogu daj, kar božje je, carju pa kar njemu gre. Drugi zvonček milo sanjal, milo sanjal in pozvanjal: Na svetu nad se sto rodi, nikari ne obupati! — Tretji zvonček pa je prosil mili glas po zemlji trosil: Lepšega na svetu ni, dajmo vsi se 1] ubiti! O KRIZI V MESTU. Svetlobni trak je pal na tlak, klavir je melodijo pel, nasičen zrak je ves žehtel. Polnoč je že... Nabita je kavarna, kakor jeseni parna. Domov nihče ne gre, prelepo je pri Katrci, udobno tamkaj se sedi, ,se vlno pije in kadi in pleše se I če imaš dekle, tia v prsih srce se topi — posebno Katrci, ko gleda polne mize in misli si: ,,Pa menda le ni — krize?" — R. B. : M Božično drevesce Na smrekici številne svečice žare -najlepše, najjasnejše tri gore... Prva sveeka: svetla vera, upanje pa driugi je ime iz tretje pa ljubav izvira... : j« Vse tri žarijo v sleherno srce... .^fl Druge svečke ljubosumne \ ^M zasvetile so sie strumne: ^B Jaz sem potrpljenje, jaz žfvljenje, jaz sem tiho hrepenenje, jaz nedolžnosi sem in čista vest, a ]az sem pesem revnih gnezd... Vse svečke na drevescu so zapele Brata naj nocoj poljubi brat —, vsak naj briše solze, briše jad!------ Potem so blede revice vse onemele. Drevesce na božični mizi smejalo v lučkah se je — krizi. A. M. : OTROK REŠUJE KRIZO. Od Pohorja je sem zavelo... Smo mislili, da je še poletje, a naenkrat je prišlo ^M in že iščemo zavetje... ^™ Pa naši mali rekli so, da jih ne zebe še in da mladoletje je ravno tu bilo. A noseki postali so rdeči in mamici je komaj šlo po sreči, ; da je oblekla jih ' kakor pač je š\o. A zdaj? ! Oblečeno debelo ^— ,,kaj manjka še?" .^M vprašuje se krdelo... ^M Pod streho zdaj -^M se nam mudi, ^M pogledat brž, ^M če cele lansk« so — sani... ^M Za razvedrilo. ZAPOR RADI t pinčcn;a živali. !o ed Mihamežnarjevi ženi: ,,Cuj Mca caj si tako žalostna?" l'ic,i (/ačudeno): Hm, ali ne veš? Mo-3 mi zaprli, ker m-u je poginil žu- Ii/iikov osel ob vaskem klancu. Pomisli, bogo živinče je vozilo zvrhan voz Domoijuba." — Zdaj pa mora Janez i dni kašo pihati, jaz pa naihesto nje-a služba delati." STARA ZDRAVNIŠKa. -.vnik (pa prciskavi bolnika): ()Stvar z vašim srcem ni huda, dragec. Kot star vaš zna-nec vam jamčim, da bo-ste mirno dočakali s to boleznijo 7-J let. lik (zaČudeno): ,,Ka.j, kako? Alisem prav slišal? — Saj sem včeraj obhajal svojo 85-[ letnico..." LWwivnik: ,,Kaj nisem zadel?!" — Tone Mohor: Naš Boris Naš mali Boiis ni gospod pa tudi ni on karsibod', kol avto včasih pridrdra in kot konjiček rezgeta. Če volje dobre koš ima., se srčkano tako smehlja, da sem odmeva od gore, še nam prežene zle megk. Če zgine z ustec mu smehljaj in bridko se zajoče kdaj, vsa hiša vkup tedaj leti in hoče ga tolažiti. Imamo radi Borisa, za celi svet ne damo ga, najrajši ga imanio vsi, — ko zvečer v posteljci zaspi. SPOZNAL SE JE V KRIZI. - V Pek Pseničnik ]e kupil pri kmetu kra-varju 1 kg masla. Kmet ]e sicer imel tehtnico, ni pa imel uteži. Brihtna gla-va pa jo ,,pogrunta" : namesto uteži je dal na tehtnico hlebec kruha, o kate-rem pravijo v pekovi izložbi, da tehta 1 kg. Kupčija ]e bila sklenjena. — Ko pa je žena peka Pšeničnika doma steh-tala maslo, ]e dognala, da jo je kmet ,,obrnažil" za cele četrt kile. Prišlo jc do tožbe baš tistl čas, ko so pekom na ,,krvavi rihti" izpraševali vest. ^metir -obdolženec je po svojem prepričanju povedal vso resnico. In potem se je zgodilo, da je modri sodnik opro-stil kmeta In zaprl — peka, Jri peče take \X{qz[" __ ' f O SODOBNI KRIZI se razgo-varjata oplimist (človek, ki vedno vse najboljše pricakuje) in pesimist (človek, ki vedno vse črno gleda). Pa pravi op-timist: ,,PrijateIj, td zimo bomb mi vsi .šli — beračit." Nakar mu iodvrne črnogledi pesimist potem, ko se ]e po-globil v misli na črno bodočnost: ,,Be-mčit, praviš?... Samo to mi povej, kjc bomo Ie mogli beračit?!..." « r > Svetonočni pozdrav. Diaj v Betlehemu se godi? V hlevu dete se rodi..... Iz zvezd so angelji prispeli in nad poljano pesem so zapcli: JRodil se nam je božji Sin, naš Kralj in sam - Trpin . . . {Gsliček in voliček sta Ga grela, za Reveža sta toplo se zavzela). (3' pridi, pridi sveta noc, prizgi nam srca naših koč nocoj, ko vsak obhaja svet večer. Gospod in hlapec in - pastir . ., z božjim mirom vse objemi in bodi Luč nam v Zlobe temi! I Čuk piše... ¦ M oj e 16. p o r o č i 1 o. Zares sem se zadnjič močno pre-hladil, zato nisem več napisal o vtisih svojih obiskov. Ker pa obljuba dela dolg in ste se vsi mazali s potrpljenjem, o katerem pravijo, da je božja mast, zato vam bodi za praznike udovoljeno. V tej krizi nam itak nič drugega ne preostane, kakor to, da se smejimo raz-nim kozlarijam v malem in velikem svetu. — ZadnjiČ res nisem mogel vse-. ga povedati, zato bom pa danes neko-liko bolj obširen. — Bog ne daj zamere na to ali ono stran, ker bi to zelo slabo vplivalo na mene; kajti prebridko je vse-ono, kar san doživel... No in sedaj pridemo do prav Inte-ligentne krave, katero je Cenc prodal Bašlovemu Šimnu. Kupec in prodaja-lec sta se pobotala, da dobi prodaja-lec še Din 1000.- nagrade, ako krava zamore iti po stopnjicah. Cenc je stavo dobil, ker je njegova kravica dresirana na vse muhe. Pri Klemenčiču je bilo. Z električno svetiljko na rogovih je pri-§la v salon, kjer je začela po vseh pra-vilih plesne umetnosti — plesati. Seve-da je sviral gramofon, ki nima prav no-bcnega smisla za kravji rep, ki ]e celo škatljo vrgel po tleh...Tu se začne ne-sreča, ki ni nič manjša, kadar kak krš-čeni dvonožni stvor razbije še več, ka-kor naša Belka, ki je imela malo pre-malo prostora. ~ Ko je Belka zagledala novega gos-podarja, ga je med plesom takoj prija-/nto nabodla na rogove (ker ]e prejšnje-ga gospodarja nosila vedno doiroov, če je bil ,,pretežak".) Cenc je dobil svo-jega r,jurja" in zdaj pravi šuma, da krave ne proda za noben denar. Jaz mu to rad verjamem, ker ima v tej kravi cel tirkus. Sicer pa za njo tudi na sejmu ne dobi nobencga denarjia... — Drugič pa vara bom povedal, kako mene — čuka— blišči od Mariničeve tuči in še več stvari, katere sem1 že v začetku svojega poiioeik izdal. Zdaj pa na zdravje vsi: Belltiai, Fiir-thner, Rakuša, Cenc, JVLarinič, Klem'en-čič in Katjuška, ki si poleg drugih prav srčkana punčka. — Uhuhuhuuu! ¦------ r M o j e 17. p o r o č i 1 o. Nesreča v — ljubezni. Izneverila se je meni domnevna Sovica, ko sem spoznal, da je čisto navaden — čuk. In kaj mi je napravila oz. napnavil? tTiste dni sem dobil lepo rožnato pi-Smo, ovito v zlati ovoj... Iz daljnih krajev očitek in Ijubke besede obenem. S svojim kljunom m!i strga ovoy ,in od-nese z izgovoj/om, da bo to za najino božično drevo daleč stran. Od tegfa pi-sraa naprej ni več sledu od te čudne družice mojega življenja... In taJco o-stal sem sam, pred pti-či in.dekleti me je srara. . Končno pa sern se razvdselil svoje svobode v prav velikem obsiegu, ker je čudna toplina objela moje prevara-no srce... Pa sem spet odfrfotal------— Vendar ne daleč. Krožil sem nad mestom, iskajoč novic. To pa zato, ker so hudobni jeziki mislili, da sem se pre-selil nekam v okolico. V teh mislili so si oddahnili v upanju, da jih boni pu-stil pri miru oz. brez kontrole. Pa so se zmotili. Čukova navada ni, kogja zafrkavatf, ker se sam zaveda, da m brelz greha; zato je kljub kamenjanju ostal nepoškodovan. Čast, komur čast! Ptuj-čani in Urbančani pa so slabi strelci. Vsakemu se na puško vsedcm, ako.ho-če na me pomeriti s hudobnim*. krvo-ločnim namenom. — Občudujem le one tihe junake in ]una-kin]ef ki se za malomeščanski provin-cionalni s p 1 e e n ne zmenijo; kajti med uamalanimi obrazj fn s ...cimermanskoj Farboj postrihanimi žnabli" bi človeku (ne samo čuku) minila ne samo dobra volja, amiiak tudi apetit do najslast-nejših kolin... — Čuk se zaveda, da je grešno stvorenje in to priznava, četu-di to božično priznanje ne bo všeč --pobeljenim grobovom. — Pa bo kdo zinil: Cuk filozofira; najbrž pisma od-pira in čita, kako se Ptujčanom svita.— še nerazodeta — osveta. — Vendarnič od tega zlega! V Ptuju imamo še mno-go 7asajanih dimnikov in smrdečih lta» nalov, ki kričijo po temeljitem čišče-nju. (Vedite: Cuk govori v prispodo-bah in smatra dimnike in kanale za ljudi!) — Tako sem sklenil, da se po dam v najbolj nevarna šeršenova gnez-da ne •— boječ se ža.svoj nežni kljun. Kot svoboden ptič bom dalje čukoval v veselje vseh pravičnih in jezo vseh — krivičnih. — M o j e 18. (božično) p o r o c i 1 o. Da ne boste govoričili in besedičili, kako bezbožen in brezobziren je čuk, vam vsem nevernim dušam sporočam to božično pismo: Nič me ne blišči-jo ljubka božicna drevesca, ne srčkane jaslice (moj pradedek izhaja iz betle-hemskih planjav) in polnočnic sem kar otroško vesel. Pač pa me zebe v srce, kako zmrzuje naša deca v polpokritih štajah (kakor ubogi Jezusček), kako jo-ka Mati božja s svojim ženinam — Jo-žefom potem, ko mora bežati iz betle-hemske revščfne v egiptpvsko bedo, -ravno taka, kakor mamice in ateki na zemlji... čudna skladnost s krizo pred 1J931 leti in danes! Zato vam zapojom v to krizo z angeljci nebeškimi: (An-geljci bodo peli naprej: Slava Bogu na višavah...) ,,ln šmir ljudem na zem-lji!" Zadnje vesti. Včeraj je dopotoval v Ptuj znani narodni goslar Milovan Barjakta-rovič — rodom črnogorec v Ptuj. Na svoji turneji po Evropi je bl deležen najboljše ocene. Imenovani je prepoto-val ncle celo Jugoslavijo, ampak tudf Avstrijo, C. S. R. in Nemčijo, kamor je zanesel sloves naše pesmi. Milovan Barjaktarovič je učiteljiš-čnik in daje kot bodoči narodni učiteij koncerte v korist šolske mladine. ; V torek, ioib 20. uri zvečer bo pel v prostorih Glasbene Matice, kamor so vobljeni vsi rodoljuM, da v čim večjemj številu posetijo njegovo prireditev. S tem se bodo izkazali, da jim ni samo do plohkih fraz o narodnem jedinstvu, ampak čo resničnega pričakovanja Ju-goslovanstva. — Goslar Milovan Bar-jaktarovič bo po ptujski prireditvi po-setil vsa mesta na naši severni meji, kakor Ormož, Ljutomer, Mursko So-boto i. t. d. SV. BARBARa v Halozah. - Naš ,,Sokol" priredi na gtefanovo ob 15. uri (po večernicah) v šoli igro ,,Svetnik". Mnogo smehal — DRUŠTVA POZOR! - Ona dru-štva, ki kaj polagajo na to, da bodo njih p:ireditve dobro obiskane, naj nai.n pravotasno sporočijo, kdaj in kje ^e vrši prireditev in kakšna. PristOjbina je za človekoljubna društva 50- para od besede, za druge Din 1. Za to ma-lenko-t se objavi oglas v nad 20)0 iz-vodih! — Po četrtstoletaein javnem de« loTanju odložii SToje l'uiikei|e. I v a n V r š i č, ki je že 2o let u-pravljal ttžke funkcije župana zelo ob-sežne občine je odložil svoje župan-sko mesto, obenem pa čast banovin-skega svetnika. Možu, ki uživa v vsej okolici velik ugled pač pristoja odli-kovanje. In to ima: Ljubezen ter spo-stovanje vseh, ki so ga kdaj spoznali. — MNARODNA SLOGA" si ni mo-gla kaj> da ne bi prekoračila svojega delokroga. Nekateri so mislili, da bo to ptujsko lokalno glasilo, pa so se zmotiliF kajti poleg1 velJke okolice ptujske se za-nima za list Dravsko polje, južni del Pohorja, Maribor, Slvenska Bistrica in Dravsfea dolina ter Muropolje. Omeni-ti nam ni treba Kranjske, kamor poši-ljanio več sto izvodov ter Sa\injske do-!ine, ki tedensko dobavlja nove naro-čnike, katerih je sedaj ob 8-9. številki že 2.1;8;9. Naj bo ta ugotovitev poveda-na v jezo vseh, katerim je ^Narodna Slo^a" trn v peti. — Mir z Vami! LJUBJANSKA: Niko, čuj! Zakaj pa gledaš zmiraj " čez špegle? I šmenta, da jih ne bom1 prehifr . znucou. JO 2E DOBRO POZNA. ) Vlomilec Svedrovič: ,,Ti kolega Pilar! Pri Klepetavčevi gospej je vse varn-o, bo dober | plen! ! Pilar: ,,Ali ]e šla v toplice?" Svedrovič: ^Kaj še! Na vratih je pusti- la Hstič, da je šla za 5 * minut k — šivilji!" POMOC V KRIZI. Postopač: ,,MilostIjfva gospa. ^e teden dni sem brez posla. Po po-klicu šem požiralec ognja!" Go^pa: ,,Revček, pridite jutri, danes po-pravljamo naš štedilnik in vse . pečil" - * MED DEKLETI. Minka: ,,Povej mi, Zinka, kako moreš Ijubiti tega Janeza, ki ne Ijubi ne vina, ne kajenja, ne plesa, ' ne knjig" tn ne športa?!" Zinka: ,,Ravno zato ljubi mene tem-bolj!"-