ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SE NEKA,] STEKLARN NA KRANJSKEM DR. VLADO VALENCIC Prm del rokopisa, z naslovom ^Steklarni na notranjskem Javomiku^ je bil objav- ljen že v Kroniki III/2 (1955). Drugi del rokopisa objai>ljamo tu, tretji del, >Ste- klarna v Zagorju«, pa je oddal pisec v ob- javo hrasfniški steklarni (delo še ni izšlo). Iz tu objavljenega rokopisa je lepo raz- vidno, kdaj so se razvile nekatere naše steklarne do te mere, da so pričele uporab- ljati v svojem proizvajalnem postopku pre- mog in paro, kdaj so se torej razvile iz manufaktur v tovarne. Opozorimo naj na dejstvo, da je obdelal pisec s svojim tridelnim rokopisom ose steklarne na bivšem Kranjskem. Vredništoo STEKLARNE V LJUBLJANI LN OKOLICI V Ljubljani je bila že v začetku XVI. sto- letja 'Steklarna, ki je delovala nekje zno- traj mestnega obzidja. Njena lastnika sta bila Andrej Dolenik in lekarnar Zoan Francesco Catanio, za njima pa njuni de- diči. Zdi se, da ta dva podjetnika nista imela dovolj kapitala, kajti denar sta si izposojala pri ljubljanskem velikem trgov- cu in finančniku Valbenku Polžu (Posch), ki jima je dobavljal tudi pepeliko. Točnejši datum začetka proizvodnje ni znan, vemo le, da je v januarju 1528 tožil Volbenk Polž oba lastnika za plačilo terjatve na osnovi treh dolžnih pisem iz let 1526 in 1527 v skupnem znesku 535 dukatov. Dva meseca pozneje je hotel Polž pognati Dole- nika in Catania celo na boben. Na razpravi je finančnik trdil, da sta se Catanio in Do- lenik v nekem dolžnem pismu zavezala, dobaviti za 200 dukatov dobrih šip iz svoje steklarne. Dolžnika te obveznosti nista iz- vršila, ker je počila peč in je delo v ste- klarni počivalo. Po Polževi trditvi je ste- klarna zopet začela obratovati, zato je zahteval izpolnitev dogovorjene dobave. Dolenik in Catanio sta se dobavi izmikala. Med pravdo je Andrej Dolenik umrl, kma- lu za njim pa še Catanio; na sodišču so se zglasili upniki in prijavili svoje terjatve. Iz poslovanja s steklarno je Vid Khisl, mestni sodnik, zahteval 90 dukatov za svi- nec, ki ga je iz Benetk dobavil na menico Doleniku in Cataniu skupaj s svojim dru- žabnikom Janezom Weilhamerjem. Volbenk Polž je prijavil terjatev 346 dukatov za posojilo v gotovini in za vrbni'pepel, ki je gotovo služil za izdelovanje stekla, ter še posebej 19 dukatov 10 kr za pepel. Jurij Spenndl je zahteval plačilo za 18 košev apna, ki se je najbrž tudi uporabljalo v steklarni, kovač Matevž Strauss je imel ter- jatev za 4 železne cevi, ki jih je napravil za steklarno; steklar Anton je terjal 19 du- katov 40 šilingov, ki mu jih je Catanio ostal dolžan za plačo. Dolenikov bratranec Matevž Dolenik je terjal 6 dukatov zasluž- ka, Jakob Pozurell 27 reparjev za les, do- bavljen steklarni, Simon Khokheriuniz 6 dukatov 36 kr za vrvi, Mihael Kumener 2 gld 36 kr za delo in Suanmaria (de Boni- celli) 900 strešnikov. Razni upniki so pri- javili svoje terjatve iz drugih poslov in naslovov. Po sklepu sodišča so se morali iz Dolenikove in Catanijeve zapuščine plačati najprej zaslužki in mezde, nato bi prišli na vrsto še hči in vdova; steklarna s svojimi predpravicami, ki sta jo oba toženca ne- deljivo ustanovila in jo s posojili več toži- te! jev spravila v obrat, je prišla na javno dražbo; iz izkupička so se najprej izplačali tisti, ki so delali pri steklarni za plačo, po- tem šele menice Vida Khisla iln Janeza A\eilhamerja ter drugih upnikov. Morebitni ostanek naj bi se razdelil: en del dobi Ca- tanijeva vdova Jera, drugi del naj se uporabi za popolno ali sorazmerno kritje Doleniko- vih upnikov. O Polževih zahtevah bo sodi- šče razpravljalo, ko bo rešen sodni spor med njim in Dolenikom ter Catanijem.* Leta 1541 sta na dražbi kupila steklarno za 305 dukatov trgovec in župan Vid Khisl in Janez Weilhamer, ki sta morda že prej "imela svojo steklarno na Fužinah pod Ljub- ljano; to domnevamo iz naslednjega: ko je Volbenk Viti iz Halla na Štajerskem dose- gel 1. 1554 privilegij, je prišlo do spora med njim ter Khislom in Weilhamerjem zaradi pepelike in surovin, katere je Viti hotel uvažati iz Španije.^ Po smrti Vida Khisla je vodil steklarno sin Janez z materjo. Pri tem je že 1. 1547 prišel navzkriž s steklarjem Antonom Mar- kom, radgonskim meščanom, ker je le-temu zaplenil pepeliko, sklicujoč se na privilegij, ki mu ga je podelil vladar.' Kakšen je bil ta privilegij, ni znano; šele dne 21. februar- ja 1572 mu je nadvojvoda Karel kot vladar Notranje Avstrije podelil izključno pravico za postavitev steklarne: brez pristanka Khisla ali njegovih dedičev se ni smela zgraditi nobena nova steklarna.'' * V tem času je delovala izven ljubljan- skega obzidja še druga steklarna, ki je stala ob Gradaščici v Trnovem (današnja 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Eipprova ulica št. 27, 25 in 23) in jo omenja- jo viri kot steklarno »pred nemškimi vrati onstran Gradaščice«. V začetku sedemdese- tih let je bil njen lastnik Adam Moscon, od katerega jo je menda 1. 1571 kupil Peter Andrian.5 Nekaj let sta, kot se zdi, obratovali obe steklarni vzporedno, dokler ni najbrž po- stala Andrianova steklarna Khislu nevarna. Zato mu jo je le-ta odvzel na podlagi svo- jega privilegija v maju 1581. Peter An- drian je vložil tožbo na deželno sodišče proti Janezu Khislu, češ da mu je z odteg- nitvijo steklarne, ki jo je imel že osem let mirno v posesti, povzročil škodo v znesku 4000 dukatov. Khislov pooblaščenec Lenart Merharič je trditvi tožitelja, da mu je Khisl neupravičeno odvzel steklarno, ugovarjal, češ da bi moral Andrian svojo trditev doka- zati.* Kot vse kaže, so ostale lastninske raz- mere ljubljanske steklarne tudi vnaprej zapletene in nejasne, kajti 1. 1601 je tožil Adam Moscon, nekdanji lastnik steklarne, Avgusta Kheberla, češ da je steklarno ne- upravičeno prodal. Do sodbe menda ni prišlo.^ Leta 1610 je bila druga steklarna, ta v Trnovem, prepisana na Urha Novaka, po- tem ko je že 1. 1602 kupil steklarno in dru- go premoženje protestanta Avguština Khe- berleja, ki je moral iz verskih razlogov prodati svoje imetje in zapustiti deželo. Novaku, ki je za kupljeno premoženje ostal prodajalcu dolžan 2900 gld, je protirefor- macijska komisija prepovedala plačilo tega , zneska.* Pozneje je trnovska steklarna prešla v last lekarnarja Pavla Cirianija, ki je 1. 1626 prosil cesarja za obnovitev Khislovega pri- vilegija. Hotel je imeti privilegij celo še raz- širjen, tako da ne bi smel nihče v Ljubljani prodajati take steklenine, ki bi jo proizva- jala njegova steklarna (izjema je bil le fini kristal). V svoji prošnji za privilegij se je Ciriani skliceval na težave, ki mu jih je povzročala konkurenca steklarne v Mura- nu. Za izdelovanje stekla je njegova ste- klarna uporabljala tudi sodo iz Alicante v Španiji, za katero so imeli privilegij bene- čanski steklarji. Ljubljanska »tovarna« je morala zato sodo vtihotapi jati, kar je bilo združeno z velikim tveganjem. Ce so ujeli Benečani ladjo, ki je tovorila sodo, so po- slali tihotapce na galeje za dosmrtne ve- slače. Kot z banditi so ravnali s steklarji, ki so prišli na delo v ljubljansko steklarno, takrat navezano na benečanske steklarske delavce.' Steklarna je ostala nekaj desetletij v ro- kah članov družine Ciriani; bila je med večjimi ljubljanskimi podjetji te dobe, saj ji je predpisalo mesto letno 20 gld davka. Ciriani j i so bili obdavčeni z obrtnim dav- kom do 1. 1653, ko je davčni znesek še do- segal višino 8 gld; potemtakem moremo domnevati, da je prenehala obratovati ste- klarna prav v navedenem letu.^" V drugi polovici XVII. stoletja je pričelo no Kranjskem češko steklo izpodrivati be- iiečanskega. L. 1681 je prišel na svojem potovanju po Evropi v Ljubljano češki ste- klar Franc Kreylich. V Ljiibljani se je za- držal eno leto; mojstrsko pravico si je pri- dobil šele po svoji vrnitvi na Češko; morda v Ljubljani sploh ni delal na svoje, marveč je bil le zaposlen v steklarni." Zgradba trnovske steklarne je pozneje prešla v last rodbine Simon, ki jo je imela do 1. 1713, ko je tretjino zemljišča kupil mli- nar v Koleziji Peter Tomec.*^ Vendar je morala steklarna v Trnovem že prej pre- nehati z obratovanjem, kajti Valvasor na- vaja, da je steklarna v Trnovem propadla, torej v njegovem času gotovo ni več de- lala.»3 ^ Leta 1682 je postavil ljubljanski trgovec in mestni svetnik Štefan pl. Graffhaiden, po poreklu menda iz Štajerskega, steklarno na Rakovniku pri Ljubljani. Steklarja za svo- jo steklarno je dobil iz Benetk. Nekaj ste- kla so v resnici tudi izdelali, vendar je bil obrat kmalu po ustanovitvi opuščen.'* POD JATNO Proti koncu XVIII. stoletja je bila po- stavljena steklarna pri Sv. Janezu na po- sestvu svibenskega gospostva. Tega je 1. 1762 kupil Michelangelo Zois in ga 1. 1770 izročil svojemu sinu duhovniku Michel- angelu; po njegovd smrti pa je prešlo 1. 1780 na brata Avguština.i^ Zaselek na mestu, kjer je nekdaj stala steklarna, ima danes tri hiše in je ohranil naziv Glažuta, je pa del kraja Sv. Janez, ki leži ob vznožju hriba Jatna. Hacguet je sicer izčrpno popisal drugo tedanjo steklarno na bivšem Kranjskem, ki je obratovala v javorniškem gozdu, steklar- no v Glažuti pa je omenil le na kratko. O njej pravi, da leži v grapi, imenovani Vo- dice-Kladje, in da ne bo zaradi pomanj- kanja lesa vzdržala več kot 12 let. Steklo, ki ga je izdelovala, je bilo v kemične na- NoTO mosto okrofi leta 1800 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mene zelo uporabno; Hacquet pripominja, da sam uporablja le v tej steklarni izdelano steklenino. Ker je iz varčevalnih razlogov trosila manj pepelike, steklo sicer ni bilo tako prozorno, kisline pa so ga manj raz- jedale.i* Breckerfeld, ki steklarno tudi le omenja, pravi o njej, da leži na posestvu svibenjske gosposke, ki je last dedičev Mi- haela Zoisa, da je dana v najem in da izde- luje lepo steklo." Verjetno je steklarna nastala v začetku osemdesetih let XVIII. stoletja; seznam »to- varn« na Kranjskem iz 1. 1776 je ne omenja, navaja pa steklarno pri Cerknici.^' Tudi v zapuščinskih spisih Michelangela Zoisa, ki je umrl 21. aprila 1780, se še ne citira, ven- dar ta okolnost ni odločilna, kajti obrat je mogel biti v lasti drugega podjetnika, ki je le izkoriščal graščinske gozdove za kuri- vo.*' Ker jo Hacquet opisuje v knjigi, izdani 1. 1784, je morala biti steklarna ustanovlje- na pred tem letom. Njeno obratovanje je trajalo najbrž do srede devetdesetih let XVni. stoledja, kajti Breckerfeldov seznam krajev, ki jo pozna, je bil sestavljen ali vsaj izpopolnjen v sredi devetdesetih let, kakor kažejo letnice k posameznim pripom- bam. Zato ne more biti točna Hlubekova trditev iz 1. 1842, češ da je steklarna v grapi Vodice-Kladje, ki mu je bila znana verjet- no le iz Hacqueta, zaradi pomanjkanja ku- riva prenehala prod sedemdesetimi leti, kar bi bilo okoli 1.1770.2« Glavne pogoje za ustanovitev steklarne na tem mestu so gotovo dali obsežni gozdo- vi na Jatni; tudi kremenjak je bil v bližini, kopali so ga na nekem hribu pri Vodicah.^* Ni dvoma, da so v steklarni uporabljali \ predvsem domačo pepeliko, ki so jo pri- ■ pravljali v mnogih dolenjskih bukovih go- \ zdovih. Matične knjige svibenske župnije bi nam , sicer mogle odgovoriti na vprašanje, kdaj je ^ steklarna obratovala in bi nam mogle od- kriti vsaj približno sliko o številu in po-; reklu zaposlenih steklarjev. Ker jih ni več, : ostanejo ta vprašanja nepojasnjena.^- Na kraju, kjer je steklarna stala, so mno- go pozneje našli pri prekopavanju zemlje \ steklene kepe, ki so obenem z nazivom Gla- žuta ostale do danes priče nekdanje indu- strijske delavnosti v tem kraju. i OB VZNOŽJU GORJANCEV ' Steklarna v Dolžu pod Gorjanci je bila i ustanovljena 1. 1837. Ustanovil jo je Janez Riickel, ki je imel skupaj s svojim bratran- cem Janezom Friedrichom steklarno v; Ojstrici, pri Vranskem in je bil pred tem | od 1. 1815 dalje steklar pri Maksu Andraju,! steklarju v falskem okraju. V svoji prošnji guberniju za dovoljenje o postavitvi in obratovanju steklarne z dne 26. oktobra 1837 navaja, da je sklenil z gospostvom Ru- j perč vrh, ki je pripadalo tedaj mladoletne-j mu baronu Amandu pl. Schweigerj u, pogod-; bo za popolno izsekanje lesa v gozdnem' predelu Polom, Grebene in Srednji vrh in za postavitev steklarne na graščinskem sve- : tu. Omenil je tudi, da bo moral steklarno v' Ojstrici, ki je obratovala pet let, zaradi po-; manjkanja lesa opustiti. Novomeška kresija, kamor je gubernij \ poslal Rucklovo prošnjo, je po zaslišanju; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO steklarja in obravnavi z gozdnimi upravi- čenci priporočila izdajo deželnega to- varniškega, ne pa navadnega tovarniškega dovoljenja, ker bo menda tovarna obrato- vala z znatnim kapitalom in v večjem obse- gu. Ruckel je namreč nameraval zaposliti v steklarni 8 steklarjev, 16 pomočnikov, 4 kurjače, 1 toplica in 16 drvarjev ter vložiti poleg znatnih vsot za poslopja še 16.000 gld kot obratno glavnico. Gozdni upravičenci, podložniki gospostva, so imeli sicer pomi- sleke glede postavitve steklarne, toda nji- hove potrebe po lesu so bile zadostno krite z graščinskimi gozdovi. Zupani vasi Brezo- vica, Orehek, Zajč vrh. Hrib in Sela, kjer so imeli podložni vaščani pravico do lesa, so izjavili, da ne odstopijo svojih pravic v gozdnih predelih Polom, Grebene in Sred- nji vrh, ki so obsegali okrog 800 oralov, le vas Dolž ni ugovarjala. Ko je bilo vpraša- nje o preskrbi steklarne z drvmi in o gozd- nih pravicah vaščanov temeljito prereše- tano, je gubernij 23. decembra 1837 podelil Rucklu deželno dovoljenje za postavitev in obratovanje steklarne.^' Po pogodbi, sklenjeni z varuhi barona Schvveigerja, se je Riickel zavezal, da bo letno posekal najmanj 600 kubičnih sežnjev lesa. Trajanje pogodbe je bilo odvisno od množine lesa; Riiekel je cenil, da bo zado- stovala za 30—50 let, za krajšo dobo se mu postavitev steklarne ne bi izplačala. Cena je znašala 50 kr za kubični seženj. Na po- sekanem zemljišču so smeli tovarnar in nje- govi delavci eno leto sejati žito in druge pridelke, potem bi se seč pogozdila. Za zem- ljišče, na katerem je stala steklarna in druga poslopja, ni podjetnik plačeval nobe- ne odškodnine. V smislu posebne določbe v pogodbi je Ruckel svoje pravice vknjižil na graščinsikem posestvu.^* Vendar je Riicklu primanjkoval kapital in obsežnejše tržišče, da bi mogel obrato- vati v zamišljenem obsegu. Začel se je za- dolževati: trgovcu Glbbočniku v Novem mestu je dolgoval 1. 1839 za prejeta posojila in blago ter za obresti 4400 gld, baronici Schvveiger 2000 gld, Francu Schmidtu, trgovcu v Kozjem, dobavitelju pepelike, je dolgoval preko 2487 gld; v decerobru 1840 je bila vknjižena nadzastavna pravica v korist Franca Schkrema za 345-gld s 5-od- stotnimi obrestmi.^' Te finančne težave so bile vzrok, da je Ruckel s pogodbo z dne 4. marca 1841 od- stopil svojo steklarno z vsemi pritiklinami in s pravicami do sečnje Jožefu Arltu, po- slovodji trgovine s steklom Antona Lan- gerja v Trstu. Novomeška kresija je pripo- ročila, naj se izda Arltu deželno tovarniško dovoljenje, kar je gubernij s svojim dekre- tom z dne 19. junija 1841 tudi storil in isto- časno razveljavil Rucklu izdano dovolje- nje.26 Jože Arlt je sklenil z varuhi barona Amanda Schvveigerja dne 1. oktobra 1843, torej potem, ko je že dve leti obratoval, no- vo pogodbo, s katero je postal lastnik zem- ljišča štirih graščinskih podložniikov v skupni izmeri 4 oralov in 449 kvadratnih sežnjev, na katerem je bila zgrajena ste- klarna in pripadajoča poslopja. Dva orala zemljišča sta mu bila dana za pridelovanje raznih poljskih pridelkov. Arlt je bil upra- vičen, prenesti svoje pravice iz pogodbe na tretjo osebo brez poprejšnje odobritve last- nika, medtem ko se je moral Riickel tej pravici izrecno odreči. Svoje pravice /iz pogodbe je tudi Arlt vknjižil na graščin- skem posestvu.^^ Tudi Arltovo premoženjsko stanje ni bilo tako sijajno, kot bi to mogli misliti po po- datkih v njegovi prošnji za tovarniško kon- cesijo ali po priporočilih okrajne gosposke v Ruperč vrhu. S pogodbo z dne 3. junija 1844 je Arlt prepustil svoji ženi Ivani, ro- jeni Palme, vse pravice iz pogodbe z gra- ščinskim lastnikom in lastninsko pravico na pridobljenem zemljišču za kupno ceno 12.000 gld. Svoji ženi je Arlt izročil tudi vse orodje v steklarni in zalogo steklenih izdel- kov, zavezal se je, da ji bo pri obratovanju steklarne pomagal, pridržal pa si je za čas svojega sodelovanja pravico do primernega deleža pri uspehu, za katerega se bosta za- konca še posebej sporazumela. Dovolil je, da se nepremičnine preknjižijo na ženino ime in pristal je na to, da se izvrši pre- vknjižba njegovih pravic v graščinskem gozdu. Pogodba torej vzbuja vtis, da je ho- tel Arlt svoje premoženje odtegniti posegu upnikov. Na to kaže tudi pogodba s tvrdko Jožef Skribe & Comp. iz Celja, ki ji je Arlt dolgoval 1200 gld; žena se je morala zave- zati za plačilo tega dolga v enem letu, toda brez obresti, ker je steklarna prešla na njo, mož pa ni imel premoženja, kakor je bilo izrecno ugotovljeno v pogodbi.^^ Steklarna v Dolžu je imela eno peč s šti- rimi lonci.^9 Ker je bil pri enem loncu na- vadno zaposlen le en steklar z enim pomoč- nikom, je bilo število delavcev majhno; po- leg steklarjev je tovarna zaposlovala še nekaj gozdnih delavcev in voznikov. Med uslužbenci steklarne je bil tudi en pepelar, kar kaže, da so pepeliko vsaj delno pri- pravljali sami. V krstnih, mrliških in poroč- nih registrih stopiške župnije, kamor je 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA spadala steklarna v Dolžu, zasledimo od I leta 1839 do leta 1854, to je, v času njenega ! obstoja, 26 imen raznih steklarjev, ki so v i tem razdobju delali v steklarni. Njihovi j priimki so nemški, po poreklu so bili naj- j brž večinoma iz Češke, pri dveh je bil j označen rojstni kraj na Štajerskem, le pri-; imek enega (Ogrizek) je slovenski. j Za Arltov odnos do delavcev zvemo iz ; dveh primerov: nekoč je bil kaznovan, kerj je slabo ravnal z delavci, drugič zopet je j pretepel dva delavca, za kar je bil obsojen j na plačilo globe v znesku 60 gld.'" i Valvasorjeva Ljubljana; pogled na grad m Novi trg, posebno na lontovž Podjetje ni uspevalo niti v Arltovih ro- kah; obratovati je prenehalo 1. 1847. Ste- klarno je kupil Janez Globočnik, ki jo je dne 21. maja 1849 prodal baronu Amandu Schvveigerju. Le-ta je prodal dne 12. marca 1850 svoja gospostva Ruperč vrh, Mehovo,. Čretež in steklarno Juliju pl. Valmaginiju. Novi lastnik je dal dve leti pozneje steklar- no v zakup za 50 let zasebniku Karlu Sla- nini in mlinarju Janezu Mitterdorferju iz Piirstlinga pri Freistadtu na Zgornjem Av- strijskem. Dne 20. julija 1852 sta prosila lastnika deželno namestništvo, naj jima po- deli deželno tovarniško dovoljenje, kar se je tudi zgodilo.'! Ne vemo, kako je obratovala steklarna po Arltu. Krstne knjige stopiške župnije do- kazujejo, da so tudi v teh letih živeli v Dolžu posamezni steklarji. Po poročilih trgovske in obrtne zbornice za 1. 1852 ste- klarna takrat ni obratovala. Vemo le, da je obstajala do 1. 1855, vendar je že eno leto prej dokončno ustavila delo.'^ v KOČEVSKIH GOZDOVIH Sredi kočevskega gozda, na ozemlju ob- čine Draga, je postavil 1. 1840 knez Karel Auersperg steklarno, ki je najbližjemu na-, sel ju dala ime Glažuta. V tem času ni ! Auersperg imel nobene druge steklarne; ; dovoljenje za postavitev podobnega obrata i v Kočah si je pridobil šele kasneje. Zaradi \ pomanjkanja virov in literature o steklarni' v Glažuti je mogoče samo domnevati, da je j postavil Auersperg obrat bodisi brez vsa- i kega dovoljenja upravnih oblasti ali pa, da j je tako dovoljenje izdala nižja upravna i oblast, to je, okrožno glavarstvo v Novem mestu. Šele v spisih iz 1. 1847/48 o izdaji do- voljenja za drugo steklarno v Kočah je omenjena tudi prva steklarna v Glažuti, ta-^ ko da nam je le ohranjenih neJkaj podatkov ] iz njenega poslovanja. " \ Prva steklarna v Glažuti je imela dve ^ peči z osmimi lonci, njen obseg je bil torej j večji, kot je bil primer pri takih gozdnih j steklarnah. Proizvodnja je znašala 1.1854: kar 4000 šokov steklenih plošč in 5000 šokov j vzboklega stekla.'^ Še posebej moramo po- i udariti, da je obratoval tu tudi eden izmed j prvih parnih strojev na ozemlju nekdanje i Kranjske; imel je moč štirih konjskih sil in je služil kot pogon za brusilnico.'' Steklarna v Glažuti je skrbela tudi za boljše izdelke, i z brušenjem so namreč dajali steklenini ; lepši videz. Po statistiki iz 1. 1856 je bila ; proizvodnja omejena le na vzboklo steklo,; ki je šlo največ v tujino." I L. 1846 je imela steklarna skupaj pre-j ko 62.599 gld izdatkov, od tega za domače j surovine in razni material 33.530 gld, za ■ delavske mezde 15.187 gld, za orodje preko j 415 gld, za žito, vino in razna živila (torej i trnek sistem?) preko 7501 gld in na voznine ! preko 5964 gld." \ Kremenjak so verjetno kopali v bližini j Novih lazov, kjer so ga zanesljivo pridobi-] vali za poznejšo steklarno v Šalki vasi pri j Kočevju.'^ Pepelarnice so bile v kočevskih! 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gozdovih zelo razširjene. Pepelika je bila tedaj v kranjskih steklarnah najbolj upo- rabljano topilno sredstvo; posluževala se ga je tudi steklarna v Glažuti, ki je zaposlo- vala lastne pepelarje. Od 1. 1840, ko naletimo v krstnih, mrli- ških in poročnih knjigah lokalije Grčarice, kamor je Glažuta spadala, prve vpise ste- klarjev, pa do 1. 1855, zasledimo nad 40 raznih imen oseb, ki so imele poklic ste- klarjev, sedem izmed njih je bilo steklo- brusilcev, dva sta označena kot izdelovalca steklenih plošč. Poleg teh zvemo še za ime- na posameznih topilcev, kurjačev, mizarjev, pepelarjev, uradnikov ter več steklovezalk, ki so skrbele za zavijanje in paketiranje steklenih izdelkov. Matične knjige omenja- jo tudi tri obratovodje in enega blagajnika. Steklarsko delavstvo je bilo po veliki ve- čini tujega porekla, priimki so nemški, le nekateri zvenijo češko, slovenski priimki so zelo redki (Govekar in Jugovar sta bila to- pilca, Govejšek in Schuscha, tudi Suša ali 2uža sta bila steklarja, Obreza kurjač, Zu- pan obratovodja). Za deset steklarjev in drugih strokovnih delavcev v Glažuti je bilo mogoče ugotoviti, da so bili prej zapo- sleni v Cerknici, od koder so prišli delno v zadnjih letih obratovanja delno potem, ko je cerkniška steklarna prenehala. En ste- klar s češkim priimkom je prišel v Glažuto iz Dolža, dru^ je bil rojen v Gornjem Lim- bušu na Sp. Štajerskem; verjetno je več steklarjev prišlo iz raznih spodnještajer- skih steklarn, vendar matične knjige o tem ne dajejo popolne slike. Steklarna v Glažuti je prenehala obrato- vati ali 1. 1855 ali 1. 1856; v matičnih regi- strih prenehajo namreč z 1.1855 vpisi ste- klarjev in drugih delavcev. Na istem kraju je pozneje, 1. 1870, posta- vil knez Auersperg parno žago.'« Obširni gozdovi, ki so bili le delno izko- riščeni, so napeljali lastnika, da je sklenil postaviti v kočevskih gozdovih še drugo steklarno. ^ Dne 30. septembra 1847 je knez Auer- sperg prosil gubernij za podelitev navadne- ga tovarniškega dovoljenja za postavitev steklarne 'na ozemlju katastralne občine Koče v fridrihštajnskih gozdovih, ki so obsegali 7000 oralov površine in so bili še neizkoriščeni.*" Steklarna bi imela dve peči, ki bi bili stalno v obratu. Dne 10. junija 1848 je sporočil gubernij novomeški kresiji, da podeljuje Auersper- gu tovarniško dovoljenje za postavitev ste- klarne za dobo 20 let s pogojem, da bo upošteval navodila glede varstva služnost- nih pravic. O obratovanju steklarne ni nobenih po- datkov, tudi matične knjige župnije v Ko- čevski reki, kamor je spadala katastralna občina Koče, nimajo nobenih sledov o ste- klar j ih."' Zato je upravičena domneva, da steklarna v Kočah sploh ni začela s pro- izvodnjo; ni izključeno, da so bili pri tem odločilni dogodki v 1. 1848. DOVOLJENJE ZA STEKLARNO V ŠFITALICU Steklarno v Špitaliču je nameraval po- stav^iti Janez Friedrich, ki je bil skupaj z. Janezom Riicklom, nam že znanim steklar- jem v Dolžu, lastnik steklarne v Ojstrici pri Vranskem. Ojstriški steklarni je zmanj- kalo kuriva; zato bi jo bilo treba preložiti. Dne 16. junija 1840 je sklenil Friedrich z baronom Alojzijem Apfaltrernom pogodbo za 30-letno izkoriščanje gozdov špitališke graščine. V novi steklarni bi Friedrich za- poslil 31 oseb: 8 steklarjev, 8 pomočnikov, 1 topilca, 3 steklobrusače, 4 kurjače, 1 pi- sarja in 6 drvarjev; v podjetje bi investiral 3000 gld obratnega kapitala.^^ Gubernij je sicer izdal Friedrichu dežel- no tovarniško dovoljenje za steklarno v Špitaliču, vendar prosilec obrata ni posta- vil, čeprav si je moral skupaj s kriškim gospostvom mnogo prizadevati, da si je po več kot enoletnem postopku dovoljenje pri- boril.« STEKLARNA PRI KOČEVJU Steklarna, ki se omenja kot steklarna v Salki vasi, na Trati ali tudi Hutterhauser v Kočevju je nastala v zvezi s kočevskim premogovnikom. L. 1849 so bile podeljene bratom Ranzinger rudarske pravice za ko- panje premoga v Salki vasi pri Kočevju. Steklarno so postavili na mestu, kjer stoje danes rudniške obratne delavnice, premog so pridobivali v sedanjem prvem odseku dnevnega kopa pod poslopjem materialne- ga skladišča, kjer so imeli raziskovalni jašek.''* Okrajno glavarstvo v Kočevju je 4. maja 1850 predložilo deželnemu namestništvu v Ljubljani v rešitev prošnjo bratov Niko- laja, Antona in Franca Ranzingerja za do- voljenje, da postavijo steklarno na Trati; steklarna da bo obratovala s premogom. Šele dne 9. avgusta 1852 je dalo namestni- štvo dovoljenje za postavitev obrata. L. 1860 sta brata Nikolaj in Anton (Franc je istega leta umrl) sklenila družbeno pogodbo, s katero je bila steklarna vpisana dne 24. ja- nuarja 1860 v trgovinski register novome- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA škega okrožnega sodišča kot družbena tvrdka »Brata Ranzinger, steklarna, glavni sedež na Trati pri Kočevju«.*' Steklarna je začela obratovati prej, kot je bilo izdano tovarniško dovoljenje — naj- brž že 1. 1850 ali vsaj 1851, kajti iz tega leta so prvi vpisi v matičnih knjigah ko- čevske župnije. Steklarna je imela eno peč z osmimi lonci; peč je obratovala zdržema. Proizvajala je navadno zeleno in vzboklo steklo ter navadno okensko steklo. Srednje- fino brušeno steklo je izdelovala le v manj- ših količinah, ker je morala brusilnica za- radi pomanjkanja stalne vodne sile obra- tovati na ročni pogon; izdelki te steklarne niso mogli konkurirati proizvodom štajer- skih steklarn, ki so po večini uporabljale vodno silo. V letih 1856—1860 je tovarna porabila povprečno 3000 stotov kremenjaka na leto, ki ga je dobivala iz krajev Mlaka in Hand- lerji, oddaljenih 4 ure od Šalke vasi. Pepe- like je porabila povprečno 400 stotov, ki jo je deloma sama pripravljala iz ognjišč- nega pepela, zbranega v sosednih vaseh, deloma jo je kupovala pri tamkajšnjih pe- pelarjih. Poleg pepelike je porabila tudi okoli 400 stotov sode in natrona, kar je ku- povala v Trstu. Za peč in topilne lonce je porabila 100 stotov gline, ki jo je dobivala iz Sp. Avstrije. Poraba rjavega premoga iz lastnega kopa je znašala 16—18 stotov dnevno. Investirani kapital je znašal 35.000 gld. V podjetju je bilo zaposlenih skupaj z ru- darji okrog 50 oseb. Proizvodnja je znašala 15.000 šokov zelenega in belega vzboklega stekla in 1400 šokov šip v kosmati vrednosti 25.000 gld. Večji del belega vzboklega ste- kla je šel po cesti v Trst, odkoder so ga izvažali delno v Italijo, delno v Francijo, Grčijo itd., manjši del je odpadel na Pal- manovo. Gorico, Istro, Ljubljano, Reko in Vojno' krajino.*' Lastniki steklarne, ki so želeli svoj pre- mogovnik intenzivneje izkoriščati, so imeli namen, da steklarno povečajo, vendar so jih pri tem ovirale pomanjkljive in slabe prometne zveze. Le-te so največ onemogo- čale uspešno konkurenco z drugimi izdelki. Iz poznejšega časa ni posebnih statistič- nih podatkov o poslovanju kočevske ste- klarne; poročila Trgovske in obrtne zbor- nice so prinašala skupne podatke za obe kranjski steklarni, to v Kočevju in ono v Zagorju. Iz poročila za 1. 1875 je razvidno toliko, da je bila kočevska steklarna oprem- ljena s parnim strojem 4 KM; parni stroj je dajal pogonsko moč žagi, ki je delala le za potrebe steklarne. Sodeč po skupnih statističnih podatkih za obe steklarni, se je moral v 70 letih povečati tudi obrat ko- čevske steklarne. Po poročilih Trgovske zbornice sta imeli steklarni 1. 1875 sedem topilniških peči z 48 lonci, 1. 1880 pa šest to- pilniških peči s 50 lonci. Zagorska steklarna jc imela v 80 letih štiri peči, torej je ver- jetno, da je imela kočevska steklarna tri ali vsaj dve peči; po številu loncev je bilo najbrž razmerje za Kočevje manj ugodno in jih je prišlo na peč manj kot v Zagorju. Število delavstva je v navedenih dveh le- tih znašalo 227 in 222, proizvodnja v 1. 1875 celo 168.800 šokov vzboklega stekla in ste- klenih plošč ter 10.140 q v vrednosti 113.044 gld v 1. 1880. Kočevski steklarni je pripadla verjetno 1/5 delavstva (torej nekako 45 de- lavcev) in prav toliko proizvodnje (okoli 33.760 šokov in 2030 q).4^ Steklarska kolo- nija v Kočevju je v zadnjem desetletju obratovanja štela okrog 200 oseb; na pod- lagi te številke smemo sklepati, da je bilo v steklarni zaposlenih vsaj 50 steklarskih delavcev; poleg steklarjev je podjetje za- poslovalo še nekaj rudarjev in nekvalifi- ciranih delavcev. Tovarna je imela svojo šolo, ki je delovala, dokler je bil obrat v pogonu. Matični registri kočevske župnije imajo od 1. 1850 do leta, ko je steklarna prenehala z delom, okrog 70 imen raznih steklarjev, 8 imen kurjačev, 3 imena uradnikov v ste- klarni, 15 imen rudarjev, 12 dninarjev, 2 mizarjev, 2 strojnikov in drugih delavcev ter 1 pepelarja.** Matične knjige navajajo tudi imena 4 trgovcev s steklom, ki so sta- novali v steklarskih hišah, kar bi kazalo, da so nameščenci steklarne oskrbovali pro- dajo, verjetno v obliki krošnjarjenja. Na- selbina, ki je tako nastala ob tovarni, je v matičnih knjigah dobila ime »Steklarna pri mestu Kočevju«. Kot je bilo mogoče ugotoviti, je osem ste- klarjev prišlo v Kočevje iz Auerspergove steklarne v Glažuti, ne vštevši bratov Ran- zinger, ki so tudi delali v Glažuti, preden so se naselili v Kočevju. Nekateri steklarji so bili še prej v cerkniški steklarni. Podatki o poreklu steklarjev so pomanjkljivi, le za nekatere se iz matičnih registrov vidi, kje so bili rojeni. Med rojstnimi kraji naletimo na spodnještajerske kraje kot Hudi kot. Sv. Krištof pri Laškem in Rogatec; nekaj steklarjev je bilo tudi s Češkega, vendar jih je gotovo bilo največ iz Štajerskega, od ko- der so prišli tudi bratje Ranzingerji, saj so naselbino okrog steklarne imenovali štajer- sko kolonijo.** 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO L. 1886 je kupila Trboveljska premogo- kopna družba kočevski rudnik in steklarno od bratov Ranzingerjev za 400.000 gld. No- va lastnica ni nadaljevala z obratovanjem steklarne, ampak jo je opustila. Izselitev steklarske kolonije je povzročila padec pre- bivalstva, ki je naraslo od 1048 prebivalcev \ 1. 1869 kar na 1332 prebivalcev v 1. 1880, potem pa padlo na 1169prebivalcev vi. 1890. Seveda je padec delno tudi posledica sploš- nega izseljevanja, ki je tedaj že zajelo ko- čevski okraj, vendar je največji delež k temu nazadovanju prispevala opustitev ste- klarne.'" OPOMBE 1 Vladisiav Fabjančič, Volbenk Polž, ljubljanski veliki trRovec, donarstvcnik in župan v začetku 16. stoletja. Kro- nika slov. mest 1959, str. 9 .si. — 2 Pavle Blaznik, Zemljiška gospostva v ljubljanski okolici, -rokopis v MALj. — Arnold Lu^chin von Eben^renth, Ostcrreicliisclie Reiclisgeschichite, Bambcrg 1896, str. 483. — 3 Fabjančič, Ljubljanski sodniki in župami, rokopis v MALj str. 169. — 4 DAS (Državni arhiv Slovenije), Vicedomski arhifv, fasc. 1/93. — S. Rutar, Carnio- lana aus dem Graf Coronini-Croniber^schem Archiv, MMK 1895, str. 155, kjer je objavljeno besedilo privilegija. Prim. še: I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani. Ljubljana 1933, str. 87 si. — O obsegu ozemlja, ki je spadalo pod Tlado nad- vojvode Karla, glej August Dimitz, Gesehichte Krains von der iiltcsten Zeit bis anf das Jalir '1813, 111. del. Ljubljana 1875, str. 5. — 5 Aitgust Dimitz, Geschichtliches aus dem landesgericlitlichcm Archive in Laibach. MHK 1863, str. 9. — Vladisiav Fabjančič, Knjiga hiš, VIM. del: Trnovo. Cerkve- na ulica 37. Rokopisna knjiga v Mestnem arhivu ljubljan- skem. Steklarno Adamia Moscona ima Fabjančič za nadalje- vanje steklarne Andreja Dolenjka in Zuana Francesca Cata- niia. kar pa se ne sklada z navedbami Petra Andriana v tožbi zoper Janeza Khisla, ki jo je objavil Dimitz. — 6 Dimitz, n. o. m. Prim. MuUner, Glasfabriken in Laibach im XVI. Jabrhundert. Argo 1898, stolpec 21 si. —, ? Mestni arhiv ljubljanski, Cod 1/18, mestni sejni zapisnik za 1. 1601, fo 40 in 42. — S Fabjančič, Knijiga hiš, n. o. m. — MUllner, Die Zukunft der Stadt Laibach. Argo 1897, str. 28, oipomba pod črto. — Dimitz, Historische Notizen aus den im Musealarchive aufbevvahrten Kalendern des Bischotes Th. Chron. MHV 1862, str. 22 — 9 DAS. Vicedomski arhirv fasc. 1/95. — Miillner, Glasfabriken in Laibach, n. o. m. — 10 MALj, Mag. acta, fasc. 2. — Cod XVII/57 a za 1. 1653. — 11 Peter v. Radics, Der Glasschneider -{Graveur) Franz Kreylich aus Steinschonau in Laibach {1I68I). LZtg 1901, št. 86. — 12. Fabjančič, Knjiga hiš, m. o. m. — Radics, n. o. m. — Vrhovnik, n. o. m. — i3 Valvasor, XI. knjiga, str. 707. — 14 Valvasor, XI. knjiga, str. 521. — Vladisiav Fabjančič, Ljubljanski sodniki iin žu- pani, II. knjiga, str. 642. — 15 DAS, Deželna deska, Haupt- buch VIII fo 73. — 16 Hacquet, Oryctographia Carniolica. Dritter Teil. Leipzig 1784, str. 179. Vodice—Kladje sta za- selka v katastralni občini Kal občine Št. Janž na Dolenj- skem, Kladje je od Glažute oddaljeno najmanj en kilometer. — 17 DAS, Breekerfeldovo gradivo za topografijo Kranjske. — 18 DAS, Deželno glavarstvo, fasc. littera C num. 1. vol. 2.— 19 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch N. III. str. 555 si. — 20 Hlmbck, Naturlicher Reichtum Krain's. Car- iiiolia il842, str. 189. — 21 Hlubek, n. o. m. — 22 Po prejeitih informacijah so stare matične knjige svdibenske župnije v zadnjih letih končale v papirnici. — 25 DAS, Gub. arhiv 1. 1857/53 fasc. 52 ref. 207. O steklarni v Ojstrici prim. Sche- matismus des Herzgothums Steiermark fiir das Jahr 1859. — Innerosterreichisches Industrie- und Gewerbeblatt je 1. 1859 v svoji prilogi št. 45 prinesel oglas, da novo ustanovljena ste- klarna v Sentjanževi dolini (Johannesthal) t novomeškem okrožju proizvaja odlično vzboklo steklo, razno stcklenino iz krednega stekla, okenska stekla vseh dimenzij in zeleno ste- klo. To je bila steklarna v Dolžu ob Gorjancih, kajti tudi v nekaterih zemljiškoknjižnih listinah, ki se nanašajo na to steklarno (Instrumentenbuch) VI fo 154 si.) — je rečeno, da stoji steklarna v Sentjanževi doliini. — 24 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch iN. II. fo 454—437. Hanptbuch VII fo 555 pod tek. št. 49. — 25 DAS, Deželna deska, Hanptbuch VII fo 555, Instrumentenbuch N. V fo 201, VI fo 55 si., 134 si. — 26 DAS, Gub. arhiv 1. 1841/42 fasc. 31 ref. 17.— 27 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch IX fo 92 si. Hauptbuch VII pod št. 54 — 28 DAS, Deželna deska, Instrumentenbuch IX to 92 si. in X fo 138 si. Hanptbuch VII, vknjižbe pod št. 54. — 29 Uebersichtstateln znr Statistik der osterreichischen Mo- narchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. Miittheil. a. d. Geb. d. Stat. IV. Jg. III. Heft. — 30 DAS, Gub. arhiv i. 1845/44 fasc. 11 ref. 523. — 31 DAS, Namestniški arhiv, fasc. 21—2 (1S52). — 52 Uebersichtstafeln zur Stat. d. oster- reich. Monarchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. — Poročilo ljubljanske trgovske in obrtne zbornice za 1. 1870, str. 90. — 53 DAS, Gub. arhiv I. (1847/48 fasc. 53 ref. 252. Po krstnem liimenu lastnika so steklarno imenovali »Karlshiitte«. Handbuch des Laibacher Gonvernements za 1. 1842 do 1848 navaja kot kraj Auerspergove steklarne Gotenico. — 34 t)ber- siehtstafeln zur Stat. der osterreich. Monarchie nach den Ergebnissen der Jahre 1851—1855. — 35 Die Darapfmaschinen der osterreich. Monarchie zu Ende des Verwaltungsjahres 1851. Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. I. Jg. III. Heft. Po po- datkih te statistike je bil eden izmed parnih strojev s štirimi konjskinu silami izdelan v Auerspergovi tovarni na Dvoru in je stal 3000 gold., najbolj verjetno je bil to parni stroj v Glažuti, ker sta obe podjetji pri;padali istemu lastniku. — 36 Industrie-Statistik der osterreich. Mouarchie fiir das Jahr 1856, I. Hef.t, Glas und Glasvvaaren. Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. VI. Jg. II. H. str. 45 si. — 37 DAS, Gub. arhiv I. 1847/48 fasc. 32 ref. 252 — 38 Wilhelm Voss, Die Mineralien des Herzogthums Krain. MMK 1893, str. 159 si. — 39 Poročilo ljubljanske trgovske in obrtne zbornice za 1. 1870, str. 90 na- vaja, da je 1. .1855 odpadla steklarna v Glažuti, medtem ko jo citirana industrijska statistika za 1. 1856 še omenja. Krstne, mrliške in poročne registre sem uporabljal v prepisih, ki so na škofijskem ordiinariatu. Dr. Jože Rus, Jedro kočevskega vprašanja. Kočevski zbornik 1939, str. 161. — Jubilaums-Fest- buch der Gottscheer 600-Jahrfeier, str. 152 si., navaja 1. 1871 kot leto ustanovitve parne žage t Glažuti. V tej knjigi je kot leto ustanovitve steklarne omenjeno 1. 1855, kar je pa seveda napačno. — 40 DAS, Gub. arhiv 1. 1847/48 fasc. 52 ref. 252. — 41 Prepisi krstnih, mrliških in poročnih registrov pri ško- fijskem ordinariatu — 42 DAS, Gub. arhiv. 1. 1841/42 fasc. 51 ref. 8 — 43 Rojstni, mrliški in poročni registri župnije Špi- talič, katerih prepise pri škofijskem ordinariatu sem pregle- dal, nimajo o steklarjih nobenega sledu. Steklarno v Špitaliču omenja tudi še dr. Ivan Slokar, Gesehichte der osterreichi- schen Industrie und ihrer Forderung unter Kadlser Franz I. WiBn 1912, str. 539, in po njem jo navaja R. A. (An- . drejka). Razvoj industrije in industrijske politike v naših deželah v yjrvi polovici 19. stoletja. Trgovski tovariš 1934, str. 131. — 44 Po podatkih rudnika Kočevje, ki mi jih je dala na uporabo rudniška uprava. Slika nekdanje steklarne je ob- javljena v Jubiliiums-Festbuch, str 137. Ing. W. Biskupski v svojem opisu kočevskega rudnika v Jubilaums-Festbueh, str. 161, ipravi, da je bila kočevska steklarna preneseiia iz Gla- žute, kar pa ni točno, kajti steklarna v Glažuti je prenehala 1. 1855, kočevska pa je tedaj že nekaj let obratovala. — 45 Trgovski register okrožnega sodišča v Novem mestu, I. zve- zek registra družbenih tvrdk Ges 1/2. — Namestniški arhiv jase. ai-4 (1850-6). — 46 Bericht der HaJidels- und Gevverbe- kammer fur Krain 1857 bis incl. 1860, str. 59 si. — Darstel- lung der Verhaltnisse der Industrie, der Verkehrsmittel und des Handels vvahrend der Jahre 1856—1861, Mittheil. a. d. Geb. d. Stat. X. Jg. II Heft, str. Iil4. Prva leta je steklarna obratovala le s štirimi ali petimi lonci, zato je bila tudi njena proizvodnja manjša, 1. 1854 je znašala 2000 šokov ste- klenih plošč in 2500 šokov vzboklega stekla. Prim. tJbersichts- tafeln zur Stat. der oster. Monarchie 1851^1855, n. o. m. str. 37 si. in Industriestatistik fiir das Jahr 1856, n. o. m. str. 45 si. — 47 Statistischer Bericht der Hamdels- und Ge- vverbekammer in Laibach za 1. 1875 str. 202, za 1. 1880 str. 52. — 48 Krstni, mrliški in poročni registri kočevske župnije za 1. 1850 do 1886 v prepisu pri škofijskem ordinariatu. — 49 Jo- sef ObergfoU, Die Stadt Gottschee. Deutscher Kalender fur Krain 1898, str. 137. — 50 ObergfoU, n. o. m. str. 126. 68