KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ORGANIZACIJE
Gospodarska dejavnost splošnih kmetijskih zadrug
Glavna zadružna zveza FLRJ je te dni izdala publikacijo o stamju zadrug in zadružnih orgamizacij lcot poročilo za peto skuipščino zveze. V publikaciji je opisano delo teh orgainizacij v zad-njih treJi lotih, fo jc od eeirfe letne skupšoine. Ker je ta doba zalo po-membno razdobje v razvoju našega zadružništva, se bomo tu na podlagi podatkov m poročil ozrli na kmefcijsko in dniigo gospodarsko delaivnost zadrug splošnega ti.pa.
Od diruigega ptteftnana Glavme zadružne zreze FLRJ 1. 1556, na katerem sta bili na temelju smermc tovaTiša Kardelja u#o-tovljeni mesto in \\oga kme-tijskih za-dnig v pospeševanju kmetij?ike proiizvod-nje i-n socialistični preobrazbi vasi, se je delavnost (e>h zadruff čedaljp bolj us-mer-jala v proizvodnjo. Tako po števihi kakor ©bse^u čedalje bolj Zajemajo pospeševanje kmetijstva in razvijajo druge dejavno-sti, ki so -v ztczi s splošnim gospodarstvom T-asi, ter se hkrati osvoba^.jajo tistiih zadev, ki niso vezane na kmeti jstvo. Iz iralužnost-nih organizacij, ki so se prcj uikvarjale pretežmo s irgovino. gosiinst-vom, obrtjo in drujrimj posiranskimi dejaT.nostmi, so kmetijske zadTOge prerasle v prodzrajai-ske organizacije, ki na podlag-i gospodar-ske zaintemsiranosti združujejo sto tisoče delovnih  kmeto..
Medtem ko so iine']« v 1. 1<W5 kraetijs.ke zadrug-e v vsej FLRJ 2.91) km.etiijs-kih oibratov (ekonomijc, sirojne postaje, ple-nvenilne postajc, postaje za umetno ose-menjevanjie, kmetijske lekarne ttd.), se je t 1. 195& število foh obratov povečalo na 6320, kar pomeni. da se jc samo v enem letu dvijrndlo število obratov'za 4^41. število obratov za predelevo kme-tijskih pridrlkov (Tnlekarne, sušilnice, žgaiijekulii, klcti. oljarne. klaTuice, mlinii iid.l se je povecalo od 3.814 na 4.TS2, merTtem ko se je število g-osi.inskih obje-k-iov zmainj.šaJo od 3.043 na 3.491. obrt in •tr^ovTna pa sta oslali na ena.kj ravmi. V tem pofriedu.je najboljše rezultafp Hose-gla LR Srbija, v katrri se je štpvnlo krno-tijsikih obrafov povpfaio o-d 1.096 na 2.5T5. nnio Hrvats.ka in Slovpnifa, najslabše pa Maiked^oini.ja  (od 27'na  134).
V 1. 19*52 se je u:kTarjalo s kmetiii-sko proizvodnjo le 13 odstotkov zadrus. S to delavnosff-0 sp irkvarja dane«! na(t 50.3 od-stotka Tsch zadrusr. a z orlkiipom 8S.7 od-stotka zadru^. Res je, da sc še vedno veMko zadnip nkvarja tndi z frostin-stvom (48,1 odstotka). njihovo število pa se postopno zma.njšuje.
Kmetijska proizvodnja
na zadružnih posestvih
in kmečkih gospodarstvih
Srojo kinetijsko delavnost ra^Tijajo kmptijs.ke zadruge ali na svojih jrospo-darstvih a-li na ^ospodaTstvih svojih čla-nov-zadruž.na''kov, V 1. 1956 so razpolasn.le te zadroge s 181.206 ha svojih poTršim zenrlje, kar znaša v prfmorjaivi s skmpno obdelovalno površiiKi v FT^R.l le 1.07 od-stotka. Od tesra so največji del dnbilo iz splošnega    zemljišk&oja    sklada    (157.973),
medtem ko so drnge površine vaele v za-kup, jiih dobide od zadružniikov ali pa na-bavile drugaoe. Čeprav j^ te delavnost zadru^ šele v začetku razvoja, velja po-ndnriti, da so v 1. 19% zadmiige same ob-del-ovaile l^S.ffii? lia, v obdela^vo pa so dale le 22.309 ha, medtom ko so prejšn.ja \eta daja1!« v obdelavo vefje povr^ia«. Cu-tiii je težnjo po povcčanju zodmžne zemlje z jema.njem zcinlj'išč v dolgoletni za.knp ali z nakupom. Velika ovira v tem pople-du je dejstvo, rfa še ni rešeno v.prašanje. kdaj lahko zadruge, iz kafcŠTiih sredstev in pod ka^kšn.imii pogroji kupuj^jo zemljo od svojih čla-nov.
Mncgo 1k>1j pomcmbna od te rfejavnosti je kmetijska dejavnost kmetijskih za-drug na posestvih njihovih članov. Za-druge po.srečajo iz ]&ta. v leto vcč]o pozornost pospeševanju proizvodnje. Ta delavnost se je posebno povečala t  zad-
Ljudska   republika
Sortna p^enica t 100 kg
Koniza (Jisto sortirA/i« in hibridna)  t 000 kc
Umetna fnojila t OOOkj
Srbija                  5.954          20.442          445           1.164          23.000           10S.l'51
Hrvatska             2.312            5^93          428             869           52.500            79.258
Skrvenija               493               462            98               65          56.000            30.111
BiH                      2,033            3.525          945             231 "          4.360              6.716
Makedonija           141               390'            15               55            2.640              5.262
Crna gora                 4                  3            12               —               672                488
Skivpaj
11.118
30.115
1.943
2.384
139.172
229.986
Razen tch uslug so zadru^e svojjin čla-nom nakupile tudi yelike količine srefl-stev za varstvo rastliin (za nad 840 mili-jonov dinarjev), sredstev za varstvo živi-nc, sadniih sad.ik. trsnih cftpljeTik. s svojo m^phanizaci jo pa so obcTelalc velike povr-šiirie zomljišč. Po podafkih iz 84 okrajev so v 1. 1957 kmetijske za<lru^e do 1. av-tfusta opravile oran.je na površini 131.2% hektarov. setev na 23.%3. /etev na 20.445. m>1fl'Lev s 382.635 ha i>td. V istern časn sn zadriižniJdi naikupilj prpk zadrii!)? bhzn 4.000 plenipnskili frovodi. 6.360 ovac. 26.092 svinj in 394.619 ppnitniTie.
Kooperacija v proizvodnji
V zadnjiih dveh letih so kmet.ijiske za-druge 7©lo razin^hnile svojo delavnost v orLain'i.zitra,nju kooperacije v proizvodnji s posamezinimii proizvajalci. Oblike t<? ko-o,pera*iijc so raznovrstne: od skupne ob-rlp.larve in delitve do prodaje prklfilkov. Po pndotkih iiz 84 okrajev <»o zadnijre v I. 1957 na podla^i kooperarije <>rjranizira-lp ^kiTOno pri<Ip'lovaTi.ie žita na površiini ^S.^OOf? lia. kontraiiiraTivp 63.2512 lia. i^.vrši-tpv raznih nsln^ 44.043 ha. vzele v zakup 19.300 ha itd.
Za to delo pa lahko še vedno štejemo, da je šele v začetni fazi. s-lede na io. da
njili dveh lotiii. V številnih krajih 90 zadruge že postale organizatorke proiz-vodnje na svojem področ1!!]. To dosegajo 7, oskrbovanjem proizvaja.lcev z repro-diikcijs.ki,mi sredstvi (Bakup semen, umet-iw'h gnojil, stroj-ev itd.), z m^lia.niziranjem obdelave. s strokovno pomočjo po svojih a^ronomih im druigih kmetijskih strokov-njakih kakor tudi z apravljanjein raznih drujErih uslujr proizvajalcem. ki so vezarii na proizvodinjo. Razen teffa stopa jo kme-tijske zadruge že na v-eliJco v razno obli-ke sodelovain.ja z individualninii proizva-jalpi, organizirajoč proi/vodnjo na podla-gi kooperactje. Tako delujejo ne samo za njen napredek, temveč tudi za postopno podružblja'n..je.
Kaikšno pomoč so zadruge nudile posa-ineznitn proizTa jalcem pri nakupu repro-dukdjskih srecfoteiv t 1. 195-6 in 1957 vi-dimo iz naslednje  tabele:
pomeuijo gornji podatki sorazmernomajh-ne površine, možnosti pa so, da se zelo povečajo. To toliiko bolj, ker še daleč ni-so izkoriščene vse ugodnosti, ki jih ko-operaoija nudi proizvajalcem. ker z ojo n>iiso seznanjeni široki sloji zarlrurnikov in Š€ vertno ni razvita zadosfna akcija ta-ko za konkretno iskanjc obl.ik kooperacije kakor tudi za njeno samo tolmačpnje.
Razcn te^a se v sodelova.nju s posamez-nitni proizvajaloi. to \c v sedanjih obli-kah kooperarije posvcfa prpte/.na pozor-nost ushigam. ma.nj pa proizvotlnji. Iz prej navedenili podatkov je razvidno, da so lrshifre zajele skorai drakrat vwje po-vršine kakor proizvotfnja. Pri delu za-družnn"'kov se ashnjje opravljajo včasih tu-di pod lastno peno. kar pcvrzroča zadruž-niim skladorn škodo. Obstaja tndi drufrač-na (p-žnja — da na i bi rps dol>irp.k v ko-oppraoiji s posameznim proizra jalcem pri-padol zadrupi. To povzroča. da izjriibljajo zadružniki iqiterp-s za kooperaoijp. Zato je potrebno od.pra'viti ic nejcativne pojaTe in pmsppšp'vati kooperapijo na podlajri oboje-stranko koristi . in za:'nterpsiiranosH koope-rflnloT. Koristna je natnrpč samo tista korkprraciia. ki posrvpšnje proirvodnio vn krpp-i dnižbpna srpd<!tva zadniJP. a to po-meni. ki priispeva k vzpostaTrljaii.pi novih sopiaii^ličnih odnošajev t proizvodnji.
S. Š.