& n,	, pfóhtfzXk &/0
&./>- ( .- ' , -^é	tJkut-iđaiL
'éfórt&sleu. i
'fčOsU'đđ t
Pagarne........	..............
Ntro&dna listu : Celo leto 80 din., pol leta 49 din., četrt leta 20 dim, mesečno 7 din. I*»« Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovora; -jri večkratnem inseriranju primeren popust Jpravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
c![asa Straža
STeodoisen političen lisi za slooensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini,
»Naša Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v MaaJr boru, Koroška cesta it 5 Z wdwIPswn #* more govoriti vsaki dan sono od il. im 11 ure.	Rokopisi se ne tohfr
Nezaprte reklamacije so poštnine prone. Telefon interurban št 113.
6, številka.
maSUUKUSBUUUUUSUUBUUMSUUUUKUUUSUBBUBUUUUtUBSUBUUHÈUUÈ
Stabilizacija valute.
Pred vojsko je bila v Avstro-Ogrskl kakor tudi skoro v, vseh evropskih državah stalna valuta. Večinoma »k je valuta opirala po svoji vrednosti na zlato podlago, ki je najmanj podvržena nestalnosti cen. Če pa že katera država ni imela zlate podlage, je imela vsaj srebrno podlago, ki sicer ni bila tako stalna kot zlata, vsekakor pa neprimerno boljiša kakor razne papirnate valute iz večine današnjih držav. Ob času navedene kovinske valute je bilo treba i v privatnem i v javnem življenju v glavnem računati le z gospodarskimi razmerami in kalkulirati z razvojem gospodarskih razmer, medtem ko malenkostno padanje ali dviganje zlate valute pri podjetnosti in kalkulaciji skoro vobče ni prišlo v poštev.	: f ’«sip
Bivši avstrijski importer žita, n. pr. pri nakupu lega blaga iz Rumimije, Rusije ali Amerike ni večinoma miti najmanj računal s tem, da bi morda znal v doglednem času skočiti ali pasti ruski rubelj, ameriški dolar itd. Računati pa je moral in kalkulirati z predvidevnim razvojem gospodarskih razmer po celem svetu. V tem oziru je predvsem moral iskati poročila o žetvi na celim svetu, poročila o raznih vremenskih nezgodah, vplivajočih na obilnost letine, na morebitne 'bližajoče se mednarodne zapletljaje itd. Kratkomalo, ozirati se mu je bilo le na okolščine, vplivajoče v gospodarskem, «ironia v trgovskem oziru, medtem ko so mu za valuto •te ali one države ni bilo treba dosti brigati.
Posledice nestalne valute.
Danes pa mora žitni importer ali eksporter pri nakupu žita in njega prodaji poleg ravnokar navedenih ethzirov gospodarskega značaja potratiti neprimerno veliko časa .samo na kalkulacijo glede valute. Poleg vpo-i levane dobre ali slabe letine n. pr. mora sedaj predvsem pri kupčiji računati s tem, ali bo jugoslovanski dinar v doglednem času rasel ali padal, ali bo runuinski lej ostal še par mesecev Dandanašnji višini itd. Lahko je bil trgovec še tako previden pri vpoštevanju raznih ukolščin, vplivajočih na razvoj cen, če pa je pozabil kalkulirati z valuto, mu ves gospodarski au trgovski talent ne pomaga nič, ko mu lahko nepričakovano valutni dvig ali padec te ali one države pri večji kupčiji v par dneh podere in poruši vse, kar si je s svojim pridnim delom tekom večjih let zgradil.
Pri pol jedelcu.
Pa ne samo trgovec, bodisi v malem ali velikem trpi vsled posledic nestalne valute, marveč vsi stanovi bolehajo na hudih posledicah nestalne valute. Vzemimo našega kmeta, ki se peča z živinorejo, ki mu daje edini denarni dohodek, s kojim mora plačati davek in kupiti obleko in obujo za sebe in svojo družino. Ob času hude suše je moral skoro polovico svoje živine prodati, ker j ni imel dovolj krme, da bi zamogel običajne stalne ži- ] vine prerediti čez zimo. Vsled velike ponudbe živine je seveda cena živini padla in siromačak je morda iz-kupil za svojo živino komaj dve tretjini prave vrednosti. Pritisnila ga je torej huda vremenska nezgoda, kakor se je to tudi večkrat v normalnih časih pred vojsko zgodilo. Ker vsled suše kmetu zemlja tudi ni rodila dovolj živeža za njegovo družino, je bil prisiljen pora- . biti izkupiček za v sili prodano živino za preživljanje svoje družine. Ko pa je spomladi, ko je začela trava lepo poganjati, hotel kupiti zopet drugo živino, je moral vsled večjega povpraševanja po živini plačati istovrstno živino zopet skoro tretjino dražje, kakor je svojo prodal.
Težko je prenesel izgubo. Saj si je moral deloma denar izposoditi v posojilnici, da je vobče zmogel zopet zadosti visoko kupnino. Tolažil se je pa, da bo tekom «sega leta s svojo pridnostjo priredil ne le izgubljeno tretjino, marveč celo nekaj več, da še bo lahko s prebitkom nujne potrebščine za svojo družino pokril. Toda kmet obrača, valuta pa obrne. Mine leto, kmet hoče zopet živino prodati, da si nakupi najnujnejše potrebščine, plača obresti, davke itd. Na žalost pa sedaj vidi, da je bil ves celoletni njegov trud in vsa njegova krma popolnoma zastonj. Med tem časom je naš dinar zrasel in je naravno morala cena živini znatno pasti. Za živine ne izkupi številčno niti toliko dinarjev, kakor je prej plačal za njo. Njegov dolg pri posojilnici pa je ostal isti, obresti so se celo zvišale, davki so se bogato pomnožili, manufaktura in usnje pa je le sorazmerno malenkostno padlo. Ali ni siromaku v takem položaju obupati? še dvakrat ne bo treba take nesreče, pa bo siromak šel na boben. Suša, nalivi, toča itd. so že marsikaterega kmeta zelo hudo zadele, tako, da je zopet par let moral delati na tem, da je nesrečo popravil, a tako nevarna za našega kmeta ni nobena vremenska nesreča, kakor nestalna, osobito dvigajoča se valuta.
Pri trgovini in industriji.
Koliko trgovcev in industrijalcev pa je že doslej Jboclisi naša, bodisi tuja valuta pokopala, je znano do-
MARIBOR, dne 2. marca 1925.	Letnik L
Po osnovanju enotnega opozicijonalnega bloka.
Sklepi opozicije so za celo in neznatno vladno večino zelo neprijetni, samostojni demokrati se pa le na-dajo, da je zaenkrat odvrjena nevarnost, da bi jih radikali pognali. Pribičevič se je takoj po znanih obljubah opozicije začel posvetovati s Pašičem. Nastop samostojnih demokratov si lahko predstavljamo. Radikalom pravijo: Sedaj nas ne morete pogrešati, za to nam pa dajte to in to! — Čuje se, da so tako zahtevali v novi vladi tudi notranje ministrstvo poleg tega, kar že imajo in kar bode izpraznil dr. Šurrnin. Kako radikali odgovarjajo na take zahteve, še ni znano. — Ko se slišijo glasovi, da so sklepi opozicije poboljšali položaj samostojnih demokratov, imamo najboljše spričevalo, kaj je ta stranka in kako sodi o drugih. Samostojnimi demokra tom je oblast — vlada prvo, vse drugo pa deveta briga in po svoje so presojali tudi skupine opozicije, ki pa za eno vladnih mest ne zapostavljajo državnih in narodnih potreb ter poštenja in pravice, ki mora zmagati.
Velik vtis in pomen sklepov opozicije. Sklepi opo-zicijonalnih voditeljev imajo dalekosežen pomen in so napravili tudi največji utis. »Novosti« v Beogradu takole označujejo ta važen dogodek: »Sporazum, ki so ga ustvarili člani bloka v vseh glavnih vprašanjih, ki so ga sklenili o skupnem nastopu, predstavlja brez dvoma važen dogodek, nov srečen datum v evoluciji srbskih,
hrvatskih in slovenskih odnošajev. Ta moment pomeni? nov korak v zbližanju nekdaj razdraženih, nov dokaz medsebojnega zaupanja. Je najboljša podpora za jasnejšo in vedrejšo bodočnost in ima pogoje, da se končne spravi z dnevnega reda mučen spor, ki je zadržal našo državo v njenem gospodarskem in kulturnem napredovanju. Zgodilo se je tisto, kar so prorokovali mnog® dalekovidni politiki. V borbi proti skupnemu sovražniku so se združili vsi tisti, ki so v tej borbi imeli na svoja strani samo pravico in pravo. Naj se današnji v last o-držci vladajo kakor hočejo. Edinstvo odslej ni več v nevarnosti. Za hrbtom vsiljenih vlastodržcev stvarni voditelji ljudstva, oslanjajoč se na zaupanje ogromne večine ljudstva, dokončujejo blok nacionalnega dela z a sporazumno ureditev skupne države. Enotna opozicija» ki je okrepljena z zaupanjem ljudstva, predstavlja stvar no živo moč skupnosti napram umetni in nasilni me--hanični oblasti. Stvarno vodstvo države bo prešlo v rake, kjer bo stvarna moč. Če bodo režimske stranke še bolj zagazile v nasilje, bo to samo njim v škodo, opozicija se bo pa še trdnejše zvezala in med ljudstvom bo dobila še večjo zaslombo. Pravična stvar, za katero se bori nekoliko milijonov,, še ni nikdar propadla. Njena zmaga se lahko samo odlaga, je pa gotova in mora priti.
Rujni vladni ukrepi.
Zakoni na brzo roko. Vladi se zelo mudi z raznimi zakoni. Minister dr. Srskič je že obvestil, da je novi tiskovni zakon že podpisan od kralja in da bo v skupščini sprejet takoj po 8. marcu. Ravno tako se mudi z novim zakonom o udruženju in zborovanju in tudi ta zakon bo takoj predložen skupščini. Nameni teh, na hitro uvedenih zakonov so dovolj jasni.
Nujni krediti. Tudi s krediti se zelo mudi. Pokriti je treba razne, agitacijske .izdatke, vsaj na videz izpolniti nekaj obljub ter predvsem izpolniti razne želje, dokler je še čas. Prav nujno se je določilo tudi 100 milijonov dinarjev za Pantheon — svečano grobnico, hram nesmrtnih, dočim invalidi od že davno napovedanega 100 milijonskega kredita še vedno nič nimajo. — Lepo je proslavljati zaslužne veljake po smrti, to pa le ne gre, da se žive državljane pusti v najhujši bedi in lakoti.
Ogromne poslaniške plače. Na predlog zunanjega ministra so se poslanikom in diplomatom zopet zvišale plače. Naš poslanik v Wash ingtonu bo dobil krog pol
milijona kron mesečno, oni v Parizu okrog 400.000 kron,, v Berlinu in Rimu četrt milijona, v Tirani 200.000 kron itd. Kako lepo se razlikujejo te porodičarske plače odi. beraških prejemkov državnih uslužbencev, upokojencev, invalidov itd.
Nagrada demokratskim odvetnikom. Na Hrvatskem so bili za časa volitev glavni stebri samostojnih demokratov advokati, ki so se izkazali zlasti kot predsedniki volilnih komisij s presipovanjem krogljic itd. Pribičevič se hoče sedaj svojim priganjačem oddolžiti in v nagrado jim deli notarska mesta ali javna bilježništva. V mestih, kjer je bil poprej eden ali dVa notarja, jih je sedaj kar pet do šest, tako, da nobeden ne bo imel dela. Vsak advokat, ki hoče dobiti javno bilježništvo, se samo obme na demokratsko stranko in če ga ta pozna kot ! svojega pristaša, je njegova prošnja takoj uslišana. —
I Take nagrade ne stanejo stranke nič, toda, ker bo ▼ ' kratkem času vsak advokat že notar, si bo morala iz-; misliti še druge nagrade, da zadovolji svoje nenasitne Ì pristaše.
volj iz raznih časnikarskih poročil. Živo je še vsakemu trgovcu danes v spominu, kaka čustva so ga navdajala, ko je češka krona rapidno rasla ob času, ko so imeli naši trgovci velike svote dolga na češke trgovce in tovarne v češki valuti. Skoro čez noč so se začele majati znane najboljše manufakturne trgovske hiše. Kakor je manufakturist odvisen od češke in italijanske valute v primeri z našo, tako je lesni trgovec in lesni industrijalce glede lesa največ odvisen od italijanske lire v primeri z našim dinarjem. Lahko se skoro reče, da je vseh stagnacij v lesni trgovini krivo ravno največ valovanje našega dinarja. Tudi lira ni bila sicer po vojski nikoli stalna, vendar pa ni bila podvržena takemu valovanju kakor dinar. Danes že skoro vsak lesni producent in lesni delavec z lesnim trgovcem vred dobro ve, kaj pomeni za lesno trgovino porast dinarja. Najmanj par mescev po porastu traja vedno skoro popolna stagnacija v tej stroki, ker med tem razni inostranski trgovci izpodrinejo iz italijanskega trga naše trgovce, ki vsled porasta dinarja ne morejo držati konkurenčne cene. Vse to pa silno vpliva na gospodarski razvoj onih pokrajin, kojih glavni vir in dohodek izvira ravno iz lesa. V teh krajih ob času stagnacije ne trpi samo lesni trgovec, marveč tudi delavec, ki mora brez posla na cesto, trpi lesni industrijalec, ki mora svoje obrate skoro popolnoma ustaviti, trpi trgovec s špecerijo in manufakturo, ker delavec in kmet nimata zaslužka, trpi obrtnik, ker mu niti kmet niti delavec ne moreta dati zaslužka. Ves ta gospodarski zastoj pa niso zakrivile obče gospodarske razmere, ampak žalibog le nestalnost naše valute.
Zastoj dela in brezposelnost.
Pa poglejmo nadalje razne javne zastope. V normalnih časih so javni zastopi pokazali večinoma zelo veliko ipodjetnega duha. Zidale so se šole, gradile ceste in mostovi, gradila so se poslopja za javne nameščence, uvajale so se razne električne naprave itd. Danes pa nobeden javni funkcijonar v kateremkoli javnem za-stopu ne upa predlagati nikakega novega podjetja, ker | bi bilo treba najeti kredit in ga odplačevati v večih po- > slednjih letih, marveč se omejuje le na naprave, ki se
lahko predvideno krijejo iz rednih letnih dohodkov. — Vsak previden funkcijonar se naravno boji, da bi pri najetju kredita naložil za bodoča leta javni korporaciji vsled porasta dinarja morda trikratna ali celo višja bremena prizadetim občanom, oziroma državljanom. Ker pa se ubija podjetnost v privatnem oziru kakor tudi v javnem oziru, ni zaznamovati znatnega gospodarskega in vobče kulturnega napredka v taki meri, kakor bi ga bilo normalno pričakovati, pač pa zaznamujemo vsak dan večje število brezposelnih, ki bi radi delali in pomagali pri gospodarskem in kulturnem napredku, pa ne dobijo dela, ker je podjetnost ubita. Na poguben vpliv neznosne obrestne mere, ki ravno tako ubija podjetnost se pri tej priliki niti ne smemo ozirati.
Sedaj pa računajmo kot razsodni narodni gospodarji, kako velikansko narodno-gospodarsko izgubo pomeni nedelavnost velikanske armade duševnih in telesnih brezposelnih delavcev. Pri lem pa rii upoštevati le onih brezposelnih, ki vobče nikakega zaslužka nimajo, marveč tudi one duševne sile, ki so sicer kolikor tolika zaposlene, toliko, da se preživijo, a bi lahko s svojo zmožnostjo in energijo napravile morda desetkrat več v istem času, kakor napravijo danes. Tudi te sile so prištevati brezposelnim delavcem. Pomislimo, kaj bi se lahko v enem letu napravilo, ako bi vse te brezposelne duševne in telesne delavce lahko primerno zaposlili. — Nestalnost valute, ki poleg drugih važnih vzrokov silno pomaga ubijati podjetnost in delavnost, pomenja za državo ogromno narodno gospodarsko škodo in zavira silno gospodarski in kulturni napredek.
Stalnost valute — vsem potrebna.
Na stabilizaciji valute so interesiram vsi stanovi v državi. Zato bodi med prvimi najnujnejšimi nalogami narodne skupščine klic po stabilizaciji valute, če je zamogla stabilizirati valuto po vojski gospodarsko tako uničena nemška Avstrija, bo zmožna izvesti stabilizacijo tudi naša bogata Jugoslavija. Stabilizirajte nam valuto in na tisoče in tisoče spečih duševnih in telesnih sil, se 'bo zopet dvignilo za povzdigo gospodarskega in kulturnega napredka!
-v. - i - Ai!*1	—i
politične beležke-
Davidovič piše Pašiču — volilna nasilja v bregalniškem okraju in naš odgovor »Taboru«. \r našem listu smo objavili "Davidovičevo pismo Pašiču, v 'katerem so objavljena vsa volilna nasilja, koja je uganjala radi-kalija nad Davidovičevimi demokrati v bregalniškem pkrožju. To Davidovičevo pismo Pašiču je v živo ugriznilo radikale, ki se držijo Pašičeve brade in policaj-demokrate. Na vse mogoče načine bi radi utajili ta od Davidoviča jim očitaba nasilna dejstva. Za raznimi radikalnimi in policajdemokratskimi glasili je končno prišepal tudi sobotni »Tabor«, ki pravi, da je Davidovič v omenjenem pismu lagal. Nadalje trdi ta list, da sta Davidovičeva poslanca Timotijevič in Mihajlovič šla osebno v Štip, pa se na lastne oči prepričata, kako je s »terorjem« v 'bregalniškem okrožju. Dognati pa nista mogla niti enega slučaja »režimskega terorja« in sta bila prisiljena, prositi velikega župana za opro-ščenje. Ob koncu svojega šepanja za drugimi političnimi prijatelji neresnice in laži nas poziva »Tabor«: Ljuba »Straža«, pričakujemo objave teh dejstev (namreč, kaj sta izvedela v bregalniškem okrožju Timotijevič in Mihajlovič). Ljubi »Tabor«, poslušaj naša in resnična dejstva, ki so tale: Dne 27. svečana so dospeli v Beograd poslanci Kosta Timotijevič, dr. Ljuba Mihajlovič in Kujundžič, ki so bili poslani od glavnega odbora demokratske stranke v bregalniško okrožje, da se prepričajo na licu mesta, kako in kaj je v teh krajih s terorjem ob radikalne strani. Takoj po povratku so ti poslanci poročali o svojih poizvedbah strakinemu glavnemu odboru, nato so pa sprejeli novinarje in jim dali tale obvestila: V bregalniški oblasti je opaziti na vseh koncih ter krajih nek izvaereden in težak režim. A ta režim občutijo samo pripadniki demokratske stranke in orne občine ter vasi, ki so dale pri volitvah večino demokratski stranki. Izdana je celo naredba, da se morajo razne pojate in živinske staje, ki so izven vasi, porušiti. Kmetje so prisiljeni, da morajo zapustiti te kolibe in odgnati živino v sela. Od te naredbe so seve izvzete vasi, ki so dale večino radikalom. Nadalje so sedaj po volitvah uvedene legitimacije s fotografija za vsacega, ki bi radi iz vasi šel na sejem ali v mesto in sploh kam izven sela. Ako hi bile te legitimacije izdane za dobo enega leta, bi mogoče narod stroške za to š tkano še prenesel, a te legitimacije se izdajajo za vsak pohod iz vasi in veljajo samo za par dni. Vsak pa, ki hoče izven vasi brez legitimacije, ali se bliža brez nje selu, ga peljejo na policijo in tamkaj globi] o. Z ravnokar omenjenim nasiljem nad narodom je začela policija nad demokratskimi vasmi par dni po volitvah. (Kaj je bilo šele v volikii dobi!) Te dni je bilo samo v štipu plačanih glob radi legitimacij v znesku 15 tisoč dinarjev in to samo na en dan. Gotovo je tudi, da je marsikdo, ki ni imel legitimacije, policiji in kazni ušel. Brez legitimacije ne more prinesti seljak na trg niti živil. Poleg državnih oblasti in državne policije je po krajih bre-galniškega okrožja še takozvano udruženje protibolgar-skih band. V tem udruženju zavzemajo prva mesta pro-sluli komiti in vojvode, ki so prešli iz bolgarskega ozemlja na maše in stopili v to organizacijo. Med temi je veliko takih, ki so po umiku srbske vojske 1915 v Štipu poklali ter pobili na stotine srbskih ranjencev in bolnikov. Ta organizacija se ukvarja samo z nasilnimi akcijami. Mnogi od teh banditov so še bolgarski podaniki, a vendar ravno ti sedaj presojajo po bregalniškem okrožju, ali je kdo storil dobro ali zlo, ako je glasoval za demokratsko stranko. Dogodili so se celo v dobi teh volitev trije smrtni slučaji, katere ima na vesti to udruženje protibolgarskih 'band. Nebroj je slučajev kaznovanja radi širjenja vznemirjajočih vesti. Ako je kedo rekel, da je demokratska stranka porasla pri volitvah, že je bil kaznovan. V teh krajih sploh ni državljanske in politične svobode, kojo jamči ustava. Narod je ves preplašen, ker mu vojvode pošiljajo grožnje in komitska grožnja znači v teh krajih gotovo smrt, ako bi kedo ne izpolnil to, kar zahteva od njega komit. Ob koncu izjave so zgoraj omenjeni poslanci dementirali vse vesti, da bi bili pri velikem županu Matkoviču, da bi ga bili prosili oproščenja, ker so prinesli seboj dokumente o nezaslišanem terorju od strani radikalov pred volitvami, a te dokaze so predali glavnemu odboru stranke in ta jih bo že iznesla pred verifikacijski odbor in pred narodno skupščino. Ljubi »Tabor«, pričakujemo objave teh dejstev!
Nezakonito interniranje hrvatskih poslancev. Proti sklepu sodnega in banskega stola v Zagrebu, da internacija dr. Mačeka in drugih poslancev HRSS nima pravne podlage, se je pritožil zagrebški veliki župan, gotovo na poziv vlade, pred sejo kasači j skega sodišča, ki je hotela razpravljati o tej stvari, je pa v petek svojo pritožbo umaknil in tako je postala pravomoćna razsodba, da se morajo poslanci izpustiti in da se proti onim, ki jih nezakonito drže v internaciji uvede kazensko postopanje.
Spor med zagrebškimi listi. Med »Obzorom« in »Ju tarnjim listom« na eni strani in na drugi strani »Hrvatom«, glasilom Hrvatske zajednice je nastal spor, ki zavzema precej ostre in hrvatskemu narodu gotovo nepovoljne in škodljive oblike. »Obzor« že dolgo časa grkja Radičevo politiko ter je postal posebno oster, ko se je tudi Hrvatska zajednica izjavila za^ republikan-stvo. »Obzor« meni, da je to samo netenje še večjega spora med Srbi in Hrvati. »Jutarnji list« je pa prinesel parkrat z važnim póvdarkom, da je to od »posebne strani«, članke, ki priporočajo poseben sporazum med Pašiževimi radikali in Radičevo stranko. »Hrvat« je do bro označil, da zasleduje to predlaganje in priporočanje od »posebne strani« nič drugega kot cepitev opozicije
in pravo izdajstvo naprani zaveznikom hrvatskih poslancev Ljubi Davidoviču, dr. Korošcu in dr. Spahi. Ker so v Beogradu poročali nekateri listi, da je časopisno podjetje, ki izdaja tudi »Jutarnji list«, na prodaj in da so kupci radikali, je tudi »Hrvat« začel razlagati posebno stran »Jutranjega lista« in politično smer »Obzora«. Ta dva lista pa sedaj odgovarjata, da 'so vesti o prodaji časopisnega podjetja izmišljene v taboru samostojnih demokratov, ki se bojijo za svoj obstanek ter vse poskušajo, da bi preprečili zbližanje radikalov z opozicijo. »Hrvat« trdi, da so za »Obzorom« in »Jutarnjim listom« radikali, dočim oba lista še vedno zatrjujeta svojo popolno neodvisnost. Sedaj, ko se je opozicija strnila v enoten blok, bo ta neprijeten spor najbrž končan in če je »Jutarnji list« res popolnoma samostojno hrvatsko glasilo, potem bodo prenehali tudi vsi nasveti, ki niso v skladu z jasno označeno politiko enotne in složne opozicije.
Po svetu.
Umrl predsednik Nemčije Ebert. V soboto zjutraj je umrl predsednik nemške države Fric Ebert Operiran je bil vsled vnetja slepiča, potem so pa nastale komplikacije, ki so bile smrtonosne. Ebert se je rodil dne 4. februarja 1871 v Heidelbergu, oče je bil krojač in je dal sina učiti sedlarstva. Mladi Ebert je kot rokodelec prepotoval celo Nemčijo ter je odlično in vneto sodeloval v socialističnem pokretu, ki je bil tedaj od reakcije postavljen izven zakona.. V letih 1893—94 se je udejstvoval kot novinar v Bremenu in je bil leta 1900 izvoljen v mestni zastop. Po smrti socialističnega voditelja in ideologa leta 1913 je postal predsednik nemške socialistične stranke, kot državni poslanec je bil pa prvič izvoljen za okrožje Elbeiield-Barmèn leta 1912. Pokojni Ebert je bil vzor treznega ljudskega voditelja in pravega demokrata, vse spore v stranki je obravnaval s stojičnim mirom, kot predsednik države je bil po svojih besedah »skrbni oče v žalostni hiši.«
Sestanek Male antante. Letošnja konferenca Male antante se bo vršila v drugi polovici meseca marca v Bukareštu. Verjetno je, da bo trajala od' 20. do 25. marca ter bo dosedaj najdaljša konferenca te vrste, ker so dosedanje trajale po 2 dni. Države male antante imajo pripravljenega mnogo materijala za konferenco; posebno važno vprašanje je vstop Grčije v Malo antanto.
Spor med Rumunijo in Nemčijo. Spor, ki je nastal vsled tega, da zahteva Rumunija od Nemčije vojne odškodnine, ki niso predvidene niti po mirovnih sklepih, niti po Dawesovem odškodninskem načrtu in da Nemci tega nočejo plačati, se še nadaljuje. Iz Rumunije bežijo v celih trumah Nemci, ker je Rumunija začela izvajati represalije na ta način, da ogroža v Romuniji že dolgo let naseljene Nemce. Nekatere se v največji naglici izžene preko meje, drugi pa sami bežijo, da odnesejo s seboj vsaj denar, kar pri izgonih ni mogoče, ker baje rumunski obmejni stražarji izgnance oberejo do zadnjega beliča. Na nemški konzulat v Budimpešti prihaja vse polno bguncev v domovino.
Caillaux, bodoči mož Francije. Liga za človečanske pravice je nedavno priredila v Parizu proslavo Jožefu Caillaux, nekdanjemu predsedniku francoske vlade. — Slavljenec je zelo markantna osebnost francoskega političnega življenja in njegovo politično življenje je polno burnih in dramatičnih momentov. Ko je bil pred vojno na vladi, je pripravljal temeljito davčno reformo in zbližanje z Nemčijo, kar mu je nakopalo besno sovraštvo nacijonalistov. Urednik najbolj: šovinističnega in nazadnjaškega lista »Figaro« Calmett je poskušal proti njemu vsakovrstno gonjo, a ker so vsa politična sredstva odrekla, se je poslužil podlega obrekovanja, — začel je krasti čast njegovi ženi, da bi ga družabno onemogočil. Caillaux-ova žena je v višku ogorčenja brezvestnega obrekovalca ustrelila. Pri poroti je bila oproščena, njen mož se je pa umakniliz političnega življenja. Nevaren na vladi, je ostal nasprotnikom nevaren tudi v ozadju in ko se je med vojno nacijonalistični režim utrdil, Clemenceaux in Millerand nista dala poprej miru, dokler niso Caillaux-a postavili pod obtožbo kot prijatelja sovražnika — Nemcev, ki naj bi bil delal tudi priprave za poseben mir z Nemčijo. Caillaux-a in njegovega tovariša Luis-a Mälvy ni obsodil zakon, ampak politika na ječo in pregnanstvo. Zmaga levičarskega bloka je nedolžno preganjanim državnikom zopet odprla vrata v politično življenje. — Proslava Caillaux—Malvy-a v Parizu pomeni zmago pravice nad nasiljem in boj proti politiki nacijonalnega sovraštva. Najodličnejši sinovi Francije so pozdravljali Caillaux-a povdarjajoč, zmago pravice in poštenosti ter človečanstva nad nasiljem in nad zagrizenostjo, ki je kopičilo vnebovpijoče krivice. Slavljenec se je zahvalil; o svojem trpljenju ni govoril, ampak je razmotrival o strašni dedščini razbesnelega šovinizma in o poti, ki jo kaže Franciji miroljubnost in poštenje. — Odpraviti je treba zaslepljenost in zlobo, maščevanje, represalije itd. pa odklanjati in tudi sovražiti. Vsi pošteni francossfci republikanci naj se oklenejo sedanje vladne politike — Herriota, ki je v Londonu popravil evropsko ozračje ter odvrnil novo vojno pošast, ki je grozila svetu.
Skrb za socialno zavarovanje na Čehoslovaškem. — Čehoslovaška je znana, kot ena najnaprednejših držav na polju socialnega skrbstva. Izdelan je sedaj načrt za socialno zavarovanje oseb, ki se samostalno preživljajo. Po tem načrtu se morajo zavarovati za slučaj starosti, nezgode ali bolezni vsakdo, ki se samostalno bavi s trgovino, obrtjo, ali poljedelstvom. V svrho zavarovanja ■se osnuje v Pragi »Zavod za zavarovanje samostalnih oseb«, katerega bo upravljal poseben upravni svet. Zavod bo izplačeval rente invalidom in starcem z dodatki ,
za odgojo otrok; nadalje se bodo izplačevale rente vdov cem in vdovam, odpravnine in podpore sirot. Renta za starost pripada vsaki zavarovani osebi, ki je dovršila 65 let, pa ne izvršuje več svojega poklica. Invalidna renta znaša temeljni znesek zavarovanja, renta za vdove in vdovce polovico dohodkov zavarovanega. Mesto rente morejo dobiti zavarovane osebe brezplačno oskrbo v zavodih za invalide, starce in sirote. Ti zavodi se bode osnovali z premoženjem »Zavoda za zavarovanje samostalnih oseb«. Ker ima Čehoslovaška že uveden zakon o zavarovanju delavcev in nameščencev, bo z novinr zakonom zavarovano celokupno prebivalstvo.
Amerika prizna Rusijo. Svetovno časopisje se bavi zopet z ameriškim priznanjem sovjetske Rusije. Po poročilih ameriških listov bi sledilo priznanje že 11. marca. V zvezi s priznanjem se govori, da bo Rusija imenovala za svojega poslanika v Washingtonu Trocki ja.
Amerika in francoski dolgovi. V Parizu z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da je ameriški tisk do malega pre nehal z zahtevami, naj se brezobzirno iztirjajo dolgovi od' Francije. V Parizu so prepričani, da Amerika proti Franciji ne bo uporabila načinov, ki so običajni napram navadnim dolžnikom, ampak da se bo sporazumno ugotovila še enkrat višina francoskega dolga, plačilna' zmožnost Francije in pa način odplačevanja.
Nemško-ruska trgovska pogajanja. Nemška delegacija, ki je vodila nemško-ruska trgovinska pogajanja, je pod vodstvom ministerijalnega ravnatelja Kömerja dne
23.	februara t. 1. odpotovala v Moskvo, odkoder se vme po zaključitvi raznih pogodb najpozneje o veliki noči
Zadnja pot zadnjega avstrijskega krvnika. Pred nekaj dnevi so na Dunaju pokopali zadnjega krvnika ali rablja avstrijske monarhije — k. u. k. Scharfrichter ausser Dienst Lang, starega nàd 70 let. Lang je bil najprej lastnik male dunajske predmestne kavarne, a ker je bit tedanji rabelj njegov stalni gost, se je kmalu začel zanimati za rabeljski posel. Na skrivaj, da družina ni niti slutila, je večkrat svojemu prijatelju pomagal pri justifikacijah. Ko je stari rabelj umrl, se je za to mesto oglasil tudi Lang in res je postal »k. u. k. Scharfrichter«. Družina in znanci so se nad tem nekaj časa zgražali, s časoma pa privadili. Pred vojno je imel rabelj Lang malo posla, zato pa tem več med vojno, ko je po celi Avstriji obešal največ vojaških in političnih obsojencev. Na južnem Tirolskem je obesil tudi italijanskega nacijonalista poslanca v avstrijskem državnem zboru Batistti-ja in potem je rad pripovedoval, da je šel ta od vseh žrtev najbolj junaško v smrt. Langu je mnogo nesla seveda tudi trgovina z obešenčevimi vrvmi. Kot penzijonist je začel pisati svoje spomine in neko požarno hrambo je komandiral kot stotnik. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, iz nagrobnega govora, ki ga je izrekel neki gasilec, je bilo pa le precej čudno slišati, da so »rajnega obranili v dobrem spominu vsi, ki so ga od »bližje spoznali«. — Zadnji rabelj v Avstriji in nikdar več, da bi bilo tako z odpravo smrtne kazni kmalu tudi po drugih državah! Proti vsem zagovorom smrtne kazni je vendar velika množina protirazlogov. Naj 'bo še toliko strašnih zločincev, se le povsod in vedno najdejo številni nedolžno obsojeni in vsaka 'krivična kazen se da kolikor toliko popraviti, smrtna pa niti malo. Da se tudi politične krivce usmrčuje, je pa sploh barbarstvo brez primere, ko je politično danes nekaj zločin, jutri pa zasluga in junaštvo. Da se ljudi spravlja na oni svet ob posebnem pompu in predpisu ter da se bolanega obsojenca najprej ozdravi, da gre zdrav na morišče, da se brezčutne ljudi najema in plačuje za rabeljski posel, da se služi nizkim nagonom in strastem ljudem, ki hitijo k vsaki usmrtitvi itd., to vse se protivi človečanskemu čutu. Sicer bi se pa morala odpraviti smrtna kazen že vsled tega, ker se je izkazalo, da ni mogoče preprečili, da ne bi zadela tudi nezasluženo in krivično.
Mons. dr. Ant. Medveda
zadnja pot.
Kdor je, nekaj let bivajoč v Mariboru, videl v soboto pogreb mons. dr. Medveda, je moral priznati: pogreba 'kakor je bil dr. Medvedov, Maribor ni doživel pod Jugoslavijo in najbrž tudi v rajni Avstriji ne.
Ako hočemo odgovoriti na vprašanje: Koliko oseb in kedo vse se je udeležil pogreba, moramo - odkrito priznati, da je bil v sprevodu celotni Maribor ne oziraje se na starost, stan ter narodnost. Veliko je bilo tudi preprostega kmetskega naroda in okolice.
Nepregledno ogromna pogrebna udeležba ljudskih množic in inteligence je bila pač najboljši dokaz, kako priljubljen, spoštovan in oboževan je bil rajni g. doktor. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga njegovi prijatelji in častilci iz vseh slojev niso spremljali na komando, ampak iz čuta hvaležnosti in ljubezni do moža, ki je bil skozi dolgo vrsto let za Maribor nekako ognjišče 'ljubeznjivosti, vsestranske postrežljivosti in brezmejne prijaznosti. Maribor je izgubil enega dr. Medveda in bogzna kedaj in kedo bo nasledil v našem obmejnem mestu dr. Medvedovega duha in njegovo naravo, _ ki je tako blagodejno vplivala na priproste množice in na izobražence. Kako zna celotni Maribor ceniti moža, kakor je bil pokojni dr. Medved, to je vsakemu, ki je bil v soboto popoldne v Mariboru, dokazal nad vse veličastni pogreb rajnega monsignor ja. ki se je vršil po tem-lc redu:
Pred stolnim župniščem in v stolnici.
Na mrtvaškem odru je počival dr. Medved v stolnem župnišču v pritličju. Kropit je prišel svojega ljubljenca celotni Maribor. Pri vhodu v župnišče je' morala
policija skoz dva dni uvrščati ljudi, ker sicer bi bilo došlo do gneče.
Pogreb je bil naznanjen v soboto za 2. uro popoldne. Že pred dvema so napolnile Stolni trg množice, zastopniki vojaštva, »radništva, vseh društev, prgani-^acij 'in korporacij. Ob asistenci stolnega kapitlja in nad 100 duhovnikov je prevzvišeni sam blagoslovil pred! vhodom v stolno župnišče rakev. Po končanem cerkvenem obredu je zapel moški zbor Glasben»- Matice prvo kitico »Vigredi«, drugo je nadaljevalo pevsko društvo »Drava«. Nato se je prenesla v spremstvu duhovščine, zastopnikov uradništva ter oblasti rakev v stolno cerkev,, kjer je opravila pod vodstvom škofa dr. Karlina duhovščina mrtvaške molitve. Po molitvah je sam vladika krsto blagoslovil in se poslovil od blagopokojnega v kratkih, jedrnatih in ganljivih besedah.
Povdarjal je predvsem občo popularnost rajnega. Vse ga je poznalo kot dobrega človeka, učenjaka in rodoljuba.
Sedaj se pa moramo posloviti od lega dobrega človeka, ki je bil med Slovenci pravi apostol Pavel in je kot tak skušal z ognjevito besedo izvanrednega govorniškega talenta vse prenoviti v Kristusu.
Za oznanjanjem besede božje je bila rajnemu druga poglavitna življenjska naloga: šola! Bil je mojster, junak, ljubljenec svojih učencev ter dobrotnik, ki je delil večkrat dijaštvu dobrote, preko svojih gmotnih zmožnosti.
0b' koncu je še prevzvišeni posebej povdafil pokojnikovo ljudomilost, ki jo je pri 'vsaki priliki kazal v besedi, poslrežljivosti in posebno še pa pri delovanju v raznih društvih.
Sklenil je Vladika svoje poslovilne besede, povdar-jajoč: »Bratje, prijatelji, dr. Medveda ni več. Treba se bo sedaj posloviti od ostankov rajnega duhovščini, prijateljem, ljudstvu, ki ga ne bo nikdar pozabilo in meni, saj sva bila v Rimu tovariša, ki sva večkrat skupaj hodila po mestu. In pri teh izprehodih po večnem Rimu, si mi nekoč pokazal na starokrščanski, v kamen vklesani napis, ki se pri slovesu nanaša na Te prijatelj in ta se glasi: Antoni, felix in pace!« (Anton, bodi srečen v miru!) Po končanih škofovih poslovilnih besedah so zapeli cerkveni pevci na koru latinsko žalostinko ob .spremljevanju orgel in pozavn.
Sprevod na pokopališče in pogreb.
Ob tretji uri se je začel sprevod izpred stolne cerkve, joo Stolni ulici, Glavnem trgu, preko velikega mosta na jnirodvor magdalenske župnije na Pobrežje.
Sprevoda, kakor ga je imel pokojni dr. Medved, ga najbrž doslej Maribor ni videl in ga tudi ne bo tako hitro. Za križem je igrala žalostinke železničarska godba, godbi je sledila Orjnna, zastopniki raznih društev, v katerih je deloval pokojni v Mariboru, nato Orli z dvema praporoma, duhovščina, kanoniki, voditelj, pogreba g. stolni dekan ob asistenci g. prof. Vrežeta in braslov-škega dekana Martina Medveda. Nato voz s krsto in ob vsaki strani voza po en Orel z golo sabljo v roki. Krsti so sledili bližnji sorodniki, nato g. veliki župan z zastopniki oblasti, komandant mesta ter zastopniki višjega ter nižjega uradništva, društev, organizacij, šolstva itd. Vsem tem zastopnikom so sledile ljudske množice. Saj je bil sprevod dolg od stolne cerkve do mirodvora. One množice, ki niso mogle v sprevod, so stale v tesnili gručah ob vsaki strani.
Dr. Medvedovega sprevoda se je udeležil celi Maribor in okolica.
Grob je blagoslovil g. stolni dekan dr. Tomažič, •opravil molitve in se še ob odprtem grobu v iskrenih besedah poslovil od blagopokojnega.
Poslovilni »Blagor mu« mu je zapela »Drava« in nato so se množice razšle s solznimi očmi in vsak v zavesti: položili smo v grob enega najbolj učenih, najboljših in najbolj priljubljenih mož, 'ki so žalihog v življenju redka prikazen!
Dnevne novice.
Duhovniške spremembe. G, Karol Lamp er t pride za župnika na Pernice. G. Anton Rantaša je prestavljen kot fcaplan-ekspozit v Veliko Poljano (Prekmurje), g. Janez ■Greif je prestavljen iz Št. lija v Slov. gor. v Turnišče v Prekmurje. V Št. lij pride Franc Babšek. G. Janez Ogulin je prestavljen na Tinje na Pohorju.
Odločen nastop zagrebških novinarjev proti Gagli-»rdi-ju. Znani Manko Gagliardi, ki je podi Avstrijo igral najgršo špijonsko vlogo proti Jugoslovanom, in je radi njegovih vnebovpijočih grehov dolga leta prebival kot begunec v Avstriji in na Ogrskem, dokler ga niso radikali pustili domov kot prav vporabnega ovaduha proti opoziciji, zavzema danes v Zagrebu stališče nekakega vrhovnega spij ona in duševnega očeta rajraz-ličnejših političnih persekucij. Nedavno je v Zagrebu Insultiral tri novinarje ter jih tiral celo na policijo, kjer je imel toliko drznosti in očividno tudi toliko vpliva in veljave, da je sam narekoval nekako ovadbo — »protidržavnosti«. Novinarji so v nekaterih listih naslovili ha šefa zagrebške policije odprto pismo s pozivom, naj se javno odgovori, kaj je danes sploh Gagliardi, ki splošno velja za notornega spij ona in ki je v vojski špijun irai ne samo proti hrvatskemu in srbskemu prebivalstvu, ampak tudi proti Hrvatom in Slovencem, ki so kot oficirji služili v vojski, če je po preobratu kdo nevarno rovaril proti novi jugoslovanski državi, potem je to gotovo Gagliardi, ki nastopa danes, kot hi bil vrhovni šef tajne in javne policije. Policijski šef dr. Bedekovič ga dobro pozna še od poprej, ko sta skupaj vršila službe, ki so nekdanjim političnim preganjancem Hrvatom in Srbom v najslabšem spominu in zato mu
! ne bo težko odgovoriti, ka j je pravzaprav ta človek danes ! in kdo mu je dal oblasti, ki jih izvaja ob največji brez.-' i obzirnosti napram zakonom in tudi na prani pravim oblastnim organom. Javen odgovor se zahteva vsled tega, ker cela jugoslovanska javnost'dobro pozna Gagli-ardijevo preteklost ter ima tako pravico zahtevati tudi pojasnila o njegovi sedanjosti in pa o tem, odkod ima ta človek drznost in moč, da dolži protidržavnosti ljudi, ki so bili nekdaj njegove žrtve.
Nerednosti na železnicah. Z žalostjo moramo opažati, da napreduje čimdalje bolj balkanizacija na naših železni-1 cah. Tega ni krivo osobje, ki svojo nehvaležno službo vestno opravlja, ampak slab in zanemarjen materijal. Tako se dajejo v promet lokomotive, ki so le površno popravljene; petem imajo potniki prijetnost, da taka lokomotiva kar naenkrat obstane sredi proge -in traja cele ure, predno je zopet popravljena. Tako se je dogodilo pri sobotnem popoldanskem vlaku proti Ljubljani, da se je na postaji Orehovavas pokvarila lokomotiva in vlak je čakal nad eno uro, predno je bila napaka odstranjena. Lokomotiva je potem nagajala celo pot, da je vlak prispel v Ljubljano s precejšnjo zamudo. Ker je enake nerednosti- zadnje čase pogosto opažati, je to znak precejšnje nemarnosti železniške uprave.
Sekti nazarencev in adventistov v naši državi prepovedani. Prosvetno ministrstvo je izdalo policijskim oblastem nalog, da morajo vse nazarenske in adventi-stične organizacije -prepovedati. Vsi razni zavodi teh sekt se morajo zapreti, agitatorji in voditelji se naj izročijo sodišču, število nazarencev in adventistov je.po južnih krajih dnevno ter znatno naraščalo. Najbolj sta. ti sekti razširjeni po Vojvodini, kjer se cele srbske vasi priznavajo k nazarenski ali adventistični sekti. Pojav teh sekt je v zadnjem času tudi po Srbiji nekaj vsakdanjega. V okolici Obrenovca je n. pr. ena cela adven-tistična kolonija in v Arandjelovacu posedajo adventisti celo svojo lastno cerkev. Nazarenei in adventisti, katerih je precej tudi v Beogradu, so se naselili v zadnjem času v prestolico iz Vojvodine in Banata. Število članov obeh sekt cenijo na 50.000. Vlada je prepovedala ti dve sekti predvsem radi tega, ker se branijo nazarenei in adventisti orožja in so za vojaško službo nerabni. V naši državi smo doživeli že bogzna koliko slučajev, da • so vojaška sodišča obsodila nazarence, ker so se kot vojaki branili orožja, na dolga leta ječe, a vkljub obsodbi niso menjali svojega prepričanja. Da bi se tem lažje • zatrlo od teh dveh sekt tudi one člane, ki niso podvrženi j vojaški službi, je bila od strani vlade izdana prepoved j obeh sekt. Ali bo tak nasilen nastop rodil zaželjeni j uspeh, je pa drugo vprašanje.	j
Goljufije s ponarejeni čeki. Zagrebške banke so v kratkem času postale večkrat žrtve prevejenih goljufov, ki so jih oškodovali s ponarejenimi čeki za lepo svoto 800 tisoč dinarjev. Dolgo časa je policija zaman stikala za goljufi, dognala je samo, da je njihov sedež izven naše države in da prihajajo v Zagreb samo, da izvedejo goljufije. Pred1 par dnevi je prišel v neko zagrebško banko bogat italijanski živinski trgovec ter predložil ček banke Udine v Italiji, glaseč se na 200 tisoč dinarjev. Vsled izkušenj pa je postala banka v Zagrebu pametnejša in predno je izplačala ček, je vprašala telefo-nično banko v Udine, če je ček v resnici izstavljen. Odgovor se je glasil, da je ček ponarejen. Predno je prišel odgovor iz Italije, pa je goljuf že pobegnil. Zagrebški detektivi so ga zasledovali do Reke, kjer je bil aretiran. Izdal je celo družbo, ki je imela v Zagrebu svojega zaupnika, nekega Mirka Grahalič. Tega so takoj aretirali. Ko je njegova 65 letna mati izvedela za sramoto svojega sina, se je v obupu vrgla pod vlak, ki je starko popolnoma razmesaril.
Znižanje prevozne tarife na progi Karlovac—Sušak. Železniško ministrstvo je znižalo prevozno tarifo za tovorni promet na progi Bubnjarci—Karlovac—Sušak za 30 odstotkov. Znižanje tarife je velikega pomena za Slovenijo, ki je sedaj raje pošiljala blago preko Trsta, kot preko Sušaka. Tudi tranzitni promet preko Slovenije -se bo sedaj obrnil na -Sušak, ker bo prevoz cenejši, kot na progi Postojna—Trst.
Orkan v Čmigori. V okraju Danilovgrad v Čmi-gori je divjal te dni strahovit orkan, ki je povzročil ogromno škode. Niti ena hiša v celem okraju ni ostala nepoškodovana, mnogo poslopij je popolnoma razdejanih; vihar je izruval drevje, poškodoval ceste in uničil telefonske in telegrafske zveze. Najhuje je to, ker je orkan odnesel vse senjake ter raztrosil krmo, katero
imajo tukaj spravljeno v kopah na prostem. Živina je ostala tako brez hrane in prebivalstvo jo je moralo poklati, da ima vsaj nekaj koristi od nje.
Roparski umor 85 letnega starca. V Selih poleg Siska' je živel 85 letni Luka Špeljak; v župnišču je imel i« dolgo let trgovinico, kateiT) je vodil popolnoma sam», Ker je živel zelo redno, so ga vsi srna hali za precej imo-vitega; ta glas mu je bil tudi vzrok nesrečne smrti. Te dni je prišla župnikova kuharica klicat trgovca Luko fe večerji v župnišče, kjer je bil na hrani. Ko'je stopila :v trgovino, je našla starca ležečega v mlaki krvi poleg blagajne, ki je bila odprta. Na njen krik so prihiteli so-1 sedje ter odkrili, da so zločinci starca najprej omamiM z udarcem z uteži, potem so mu .pa prerezali vrat. S ključi so odprli blagajno, toda predno so prišli do predala z denarjem, jih je pregnala kuharica; pobegnili so skozi zadnja vrata na dvorišče. Ker se je umor zgodil V; mraku med 6. in 7. uro, so morali biti zločinci izredne» drzni ter so dobro poznali razmere.
II.	književna tombola. S številkami, izžrebanimi dio
22.	februarja so bili zadeti vsi dobitki za kvaterne. Z izžrebanjem zadnjih dveh številk, to je 74 in 42 je bik* celo zadetih več kvatem, kakor pa je še preostalo dobitkov. Zato se je vršilo za dobitke med vsemi, pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice vposlanimi tablicami podrobno žrebanje. Dobitki so se poslali -po pošti imejiteljem 'izžrebanih tablic. Kdor dobitka ne prejme^ naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra za njega naprej pokrajinski odbor.
II.	književna tombola. Do 22. februarja so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, in 42. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe, teme in kvaterne. Danes so bile za čin-kvino izžrebane sledeče številke: 57, 62, 27, 54, 75 in 33. Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel činkviat (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico najkasneje do 7. marca pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Prevalje. Naše izobraževalno društvo priredi dne 15.»
19.,	22. in 25. marca, vsakokrat ob treh popoldne, dne 21. marca pa ob osmih zvečer pretresljivo »Kristusovo trpljenje po Deutsch-Finžgarju vil slikah. Prireditve se vrše t? društveni dvorani pri »Korotanu.« Vsakokrat nastopi, po 75 igralcev v več nego 80 ulogah. Domačini' in sosedje -iskreno vabljeni!
Iz Maribora.
Zaupnik režimske policije — tihotapec. Svoj čas smo v »Straži« poročali, da je uslužben pri mariborski obmejni policiji neki Grauer, ki je prišel v Maribor iz Zagreba. V, Zagrebu je bil dobro znana osebnost — kot neke vrste Manko Gagliardi — bil je znan zaupnik policije, kadar je potrebovala ta kake ponarejene dokumente. Kot policijski zaupnik je prišel Grauer tudi- v Maribor in se v zaveste svoje važnosti proti vsem izzivalno obnašal. Njegova služba je obtsojala v tem, da se je po parkrat na teden vozEL na Dunaj ter donašal tamkaj fabricirane dokumente, katere je rabila policija za preganjanje Radiča. Gramer še je vsikdar vračal iz Avstrije z mogočnimi kovčeki, kar je pa vzbudilo pri carinskih organih 'opravičen sum, da se v kovčekih ne nahajajo samo »važni dokumenti.« Prepričani so bili> da Grauer tihotapi, toda- vsled posebnih navodil s6 ga morali pustiti v miru. Zadnje čase se je Grauer preselil' v Zagreb, toda potovanja v Avstrijo je še vedno nadaljeval. Te dni se je vračal nazaj z dvema kovčekoma, glede katerih so bili cariniki prepričanj da vsebujeta utihotapljeno blago. Za Grauerjem je bil v brzovlaku poslan detektiv, ki mu je v Zagrebu kovčeke zaplenil ter jih vkljub raznim intervencijam prepeljal v Maribor. Na tukajšnji carinarnici so kovčeke odprli in namesto dokumentov so našli v njih 40 kg najdražje svile. Grauer je kot praktičen človek izrabil zaupne misije na Dunaj za obsežno tihotapstvo in carinski organi sodijo, da je tekom svojega »delovanja« s tihotapstvom oškodoval državo za milijonske svote.	1	i
Premicija bo prihodnjo nedeljo, dne 8. marca, pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru. Včeraj je posvetil prevzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin v mašnika dva mlada 'kapucina in sicer: g. Bduarda Vogrin in g. Mugoline; Prah. Oba novo posvečena gospoda bosta premicirala prihodnjo nedeljo pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru. P. Hugolin Prah bo pel prvo sv. mašo ob 6. uri zjutraj, pridigal mu bo g. 'kanonik dr. Vraber, ob 9. uri bo nova

ZLATOROG
Stran 4.
»NASA ST11AŽA«.
Klobuke, dežne plašče |
od 300'— D. naprej, perilo, čevlje, dežnike, nogavice i.t.d. priporoča najceneje
Marikcir, Giaciti trg St« 2.
p@dr«3snlea r Mwrlbora. ,	I
V lastili, novozgrajen! palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškanske" cerkvijo,	S
Izvršuje vse bančili posle najkulantneje! —» Najvišje obr^štovanje vlog na knjižice in'v tek. računu, X
Pooblaščeni prodajalec srečk državi»© rasar, loterije. |
IM: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«. •
sv. maša p. Eduards Vogrin, kojemu bo govoril podrav-uatelj Cirilove tiskarne g. Pavel Živortnik. Novomašnilcoma žastitomo!
Akademija mariborskega Orla. Včeraj je priredil odsek mariborskega Orla v dvorani Zadružne gospodarske banke akademijo. Prireditev se je zelo dobro obnesla in je bila tudi polnoštevilno obiskana. Kot vsikdar so nas tudi pori tej prireditvi najbolj razveselili naši rhalčki — orlovski naraščaj —- fantki in dekletca. Orodna telovadba je bila aek> dobra in od občinstva z navdušenjem odobravana. V Celi akademiji se je mariborski! odsek postavil im ponovno dokumentiral, da znatno napreduje. Prireditev sta počastila tudi prevzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin in mestni Župan g. dr. Josip Leskovar.
Bilanca divjaškega pretepa. Iz Studencev pri Mariboru sarto prejeli: Pri nas je došlo v soboto zvečer v mani gostilni Senica najprej v krčmi do prepira med brezposelnimi Ta lcreg in prepir se je konečno razvil v pretep in pokal pred gostilno. Mimo pretepačev je prišel mimo in ni čfiudega sluteči Joško Vokač. Ko je videl nevaren položaj pretepa, je začel bežati^ ker stanuje kmalu za Senicev gostüno. Eden od pretepaških divjakov jo je ubral za Joškom in ga trikrat zabodel z nožem. Joško Vokač je prišel pred kratkem od vojakov in popolnoma nedolžna žrtev divjaškega in z aLkohhoiom podžganega pretepa. Celotna Manca tega pretepa je ta-le: tri žrtve si lečijo rane v boi-idei, štin' pretepači pa si že hladijo preveč razborito kri v zaporu.
Slov. obrtno društvo v Mariboru je imelo dne 28. februarja svojo predsejo in dne 1. marca predpoldan v hotelu »Kosovo- svojo sejo, pri kateri se je prišlo do konsolida-Gije društva in do ustanovitve posebnega odbora za na-barvljakio in kreditno zadrugo Slov. obrtnega društva. Nato se je vršila volitev, pri kateri je bil izvoljen g. Kravos za predsednika, g. Vahtar za podpredsednika in g. Štucin za predsednika razsodišča.
Državna borza dela v Mariboru. Od 21. do 28. februarja je bilo pri tej borzi 63 prostih mest prijavljenih, 118 oseb je iskalo službo, v 40 slučajih je borza posredovala uspešno in 14 oseb je odpotovalo. Od 1. februarja t. L do 28. februarja pa je bilo 515 prostih mest prijavljenih, 1069 sefa je iskalo službo, v 272 slučajih je borza posredovala uspešno in 60 oseb je odpotovalo.
Sprejem v podoficirsko šolo. Komanda I. pešadijske podoficirske šole Kralja Aleksandra I. v Beogradu bode sprejela 4. maja t. 1. gojence v to šolo. Pogoji za sprejem so razvidni iz »Oglasa« v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5-1.
Vrtnar, zanesljiv in vajen samostojnega dela, dobi stalno
službo pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na: Ivan
Savnik, Kranj. — V slučaju osebne ponudbe se vožnja
povirne.
Enodružinska hiša (vila) z vitem v Magdalenskem okraju v Mariboru na prodaj. Pojasnila: Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.	77
Triletno deteljno seme, garantirano čisto, pošilja vsako množino, 1 kg za 35 din.: R. Vračko, Ptuj. 71 6-1
Na stanovanje in hrano se sprejme dijakinja ali uradnica: Maribor, Orožnova ulica 9 1.	74
Erfurtska semena, zelenjadna in cvetlična, ter razne zgodnje sadike dobite v vrtnariji I. Jemec, Maribor, Razlagova ulica 11, in na Glavnem trgu, stojnica. 76 5-1
se posestvo z mlinom pri Pragerskem. — Ivan Kovač, posestnik, Črešnjevec, Slov. Bistrica.	67 3
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna dražba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št 1—I.	107
Priznano solidna galanterijska trgovina
I. BALOH
MARIBOR
se je preselila t
Gosposko ulico št 15
Odslej se vodi poleg galanterije tudi srajce, klobuke, kravate in druge modne predmete.
I. toviraa šivalnih strojev in knles
renne ieger,
MARIBOR, Slovenska ulica št. 29.
Tovarniško skladišče: Vetrinjska uU7.
nr> _ __	. šivalni stroji za domačo
PrArr-OVI in obrtno uporabo, za ga» _
čenje in umetno vezenje.
vseh sistemov šivalnih
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju.
Kovinska mdustriia lNZ.j.*n.BünL,H3riöor,SJl.S.
( Hsrtallinduotri&l	AleKoan tfrovi ccsta iUv fc.
: Posode držijo in lo gornja vrsta od leve na desno po ca 234, VA in iyt litra in spodnja vrsta po ca 1, 1%, 134, 1.K litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno, ponudbo.
Cenili brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevo!je nazaj.
POPRAVILA ZALOGA
strojev in koles točno
in najceneje. .........
sestavnih delov za ši-šivank in olja.
vseh valne stroje,
Najugodneje kosite pletarske izdelke,
galanterijo, drobnarijo, parfumarijo, krojaške in čevljarske potrebščine i. t. d. na drobno in debelo pri
Drago Rosina, Maribor,
Vetrinjska uliti 26-
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XHl 2, Wissgrillgasse 5.
aiiiRiiKia
Velika zaloga
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro------menado. -------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv.	znamka
saio Sari&or, KorošlaeJ
Lastne delavnice, najboljše ročno delo!
Aii sem ži ob-
Poizkusite enkrat s terpentinom „IIZEH" milom i
Jugoslavenske društvo zi zaštitu vjerovnika u Zagrebu, Sudniüka ulica 1,
katero ima svoja tajništva v
BEOGRADU, Balkanska ulica št. 16 a,
SARAJEVU, Aleksandrova ulica št. 41
in v LJUBLJANI, Anton Knezova ulica št. 3,
preselilo se je v ZAGEBII v Sudnlčko ulico broji, II.kat,
Mtffcui!	t kjer opravlja svoje dosedanje posle, t j. izravnanja, inkaso, pravne svéte ter
Hilf II PafpCliilii •	daje informacije.	66