158 Bojan Jošt, Janez Vodičar, Matej Supej Diagnostika specialne odrivne moči smučarjev skakalcev z uporabo nove tenziometrijske naprave Izvleček Namen pričujoče raziskovalne študije je bil prikazati možnosti dia- gnosticiranja potenciala specialne odrivne moči smučarjev skakal- cev. Ta je še zlasti pomembna za uspešno realizacijo faze odskoka. Na splošno pomeni višji potencial odrivne sile tudi boljši tekmoval- ni dosežek smučarjev skakalcev, zato se namenja tej sposobnosti znatno pozornost v procesu treniranja. Pri tem pogosto skakalci razvijajo odrivno moč z imitacijskimi vajami odskoka. S tenziome- trijsko ploščo se danes lahko izmeri potencial odrivne moči na ska- kalnici in v laboratorijskih pogojih. Razviti so različni modeli struk- ture odrivne moči in različne metode njenega diagnosticiranja. Na Fakulteti za šport je bila razvita specialna tenziometrijska naprava, ki omogoča meritve impulza odrivne sile pri različnih naklonih od- rivne površine. Na napravi se lahko izmeri odrivni impulz v pravoko- tni smeri na podlago (na prstih in peti leve in desne noge) in vzpo- redni smeri s podlago (na strani leve in desne noge). S tem so dane možnosti neposredne primerjave strukture odrivnega impulza pri imitaciji odskoka v laboratorijskih pogojih in odrivnim impulzom pri odskoku na skakalnici. Eksperimentalne meritve na vzorcu štirih skakalk in treh skakalcev so pokazale specifično strukturo odrivne moči odskoka pri dveh različicah imitacije odskoka v skakalnih če- vljih. Pri imitaciji odskoka z lovljenjem so merjenci dosegli primer- ljiv potencial odrivne moči s tistim na skakalnici, vendar pa je bila odrivna moč razvita pri večjem odrivnem času (od 0,4 do 0,6 sek.), kot je odrivni čas na odskočišču skakalnice (od 0,15 do 0,3 sek.). Pri imitaciji odskoka z lovljenjem je glavni del odrivnega impulza pred- stavljala pravokotna komponenta na podlago (več kot 80 % celotne odrivne sile), pri čemer je bila ta komponenta pretežno razvita na sprednjem delu stopala. Povsem nova specialna merilna naprava tako omogoča bolj poglobljen vpogled v strukturo odrivne moči smučarjev skakalcev, kar bo lahko bistveno izboljšalo kvaliteto vad- benega procesa smučarjev skakalcev. Ključne besede: smučarski skoki, tehnologija, tenziometrija Diagnostics of special take-off power of ski jumpers using a new force plate Abstract The aim of this research study was to demonstrate the possibilities for diagnosing the potential of ski jumpers’ special take-off power. The latter is particularly important for a successful realisation of the take-off phase. In general, a higher take-off force potential of ski jumpers means better competitive results, which is why this ability receives considerable attention in the training process. Ski jumpers often develop their take-off power by performing imitated take-off exercises. Using a force plate, the potential of take-off power can today be measured both on a ski jump hill and in laboratory condi- tions. Different models of the structure of take-off power have been developed, along with different diagnostics methods. A special for- ce plate was developed by the Faculty of Sport, enabling measure- ment of the impulse of take-off force with different inclinations of the take-off surface. The device enables measurement of take-off impulse perpendicularly to the surface (on the toes and the heel of the left and right foot) and parallelly to the surface (on the sides of the left and right foot). This facilitates direct comparison of the structure of the take-off impulse in the imitated take-off in labora- tory conditions and on a ski jump hill. Experimental measurements, using a sample of 4 female and 3 male ski jumpers, revealed a spe- cific structure of take-off power in two versions of imitated take-off in ski-jumping boots. In imitated take-offs with catching, the su- bjects achieved a comparable potential of take-off power to those recorded on a ski jump hill. However, the take-off power developed with longer take-off time (from 0.4 to 0.6 sec) compared to the ski jump hill (from 0.15 to 0.3 sec). In imitated take-off with catching, the main part of the take-off impulse represented the perpendicu- lar component to the surface (more than 80% of the total take-off force), whereby this component developed mainly in the front part of the foot. This completely new measurement device thus enables in-depth analysis of the structure of ski jumpers’ take-off power, all of which can substantially improve the quality of their training process. Key words: ski jumping, technology, tensiometry uporaba sodobnih tehnologij v športu 159 „ Uvod V smučarskih skokih se razvoju odrivne moči pri odskoku name- nja veliko strokovne in tudi znanstvenoraziskovalne pozornosti. Z razvojem najnovejše merilne tehnologije se lahko izmeri impulz odrivne sile v oporni fazi odskoka v realnih situacijskih pogojih. Skakalec izvede odriv med odskokom na ravnem delu odskočišča skakalnice (odrivni mizi). Naklon odskočišča je odvisen od predpisa FIS in konstrukcije skakalnice in se giblje v razmerju od 6 do 12 stopinj glede na vodoravno ravnino. V zadnjem času se za srednje in večje skakalnice uporablja naklon odskočne mize 10 kotnih sto- pinj. Odskok smučarja skakalca je najzahtevnejša gibalna faza, ki se v oporni fazi odskoka odvije v kratkem času (0,15–0,35 sek.) in na kratki razdalji (3–8 m). Skakalec začne odriv iz faze počepa (Slika 1), pri čemer razvije največ sile v kolenskem in kolčnem sklepu. Med odrivom skakalec razvije odrivno silo, ki lahko doseže maksi- malno velikost preko dvakratne telesne teže skakalca. Pomemben je celoten impulz odrivne sile (Slika 2), ki v razmerju s telesno težo in težo opreme predstavlja odrivno hitrost skakalca ob prehodu roba odrivne mize. Velikost in oblika odrivnega impulza se lahko dosežeta na veliko različnih načinov tehnike gibanja skakalca pri odskoku in različnih režimov živčno-mišičnega delovanja (Virmavirta in Komi, 2001). Med tekmovalno uspešnostjo in vertikalno hitrostjo odskoka obstaja značilna korelacija, ne pa njuna funkcionalna matematič- Slika 1: Potek odskoka vrhunskega skakalca (R. K.), zmagovalca svetovnega pokala v sezoni 2018/2019 Slika 2: Posnetek impulza odrivne sile pri odrivu vrhunskega smučarja skakalca P. P., telesna teža skupaj z opremo 76,1 kg, datum meritev 22. 9. 2013, Klingenthal K 125 m 160 na odvisnost. Nekateri skakalci dosegajo veliko hitrost odskoka, a na koncu niso vrhunsko tekmovalno uspešni. Tehnika gibanja skakalca med odskokom je tako povsem optimizirana za vsakega skakalca posebej in mora biti predvsem usmerjena na značilnosti leta posameznega skakalca. Pri vsakem skakalcu je treba razviti ustrezno količino potencialne odrivne moči, ki služi uspešnemu prehodu skakalca v fazo leta. Pri tem mu odrivna moč omogoča ustrezen dvig krivulje leta in vzpostavitev optimalnega položaja za let. Doseganje ustreznega potenciala odrivne moči je tako podre- jena razvoju optimalne tehnike odskoka smučarja skakalca in temu se mora podrediti tudi razvoj potencialne odrivne moči ter tistih dejavnikov, ki to moč določajo. Med njimi imajo pomembno vlo- go živčno-mišični dejavniki, ki oblikujejo temelje strukture odrivne moči (Werchoshanski in Tatjan, 1975). Največjo silo pri odrivu v oporni fazi odskoka generirajo iztegoval- ke nog v kolenih in bokih, ki se zoperstavljajo sili teže telesa (Sasaki, Tsunoda, Uchida, Hoshino in Ono, 1997; Virmavirta in Komi, 1989). Mišice, ki delujejo v predelu skočnega sklepa, so hkrati dejavne tako v skupini sinergistov kot tudi antagonistov in predvsem za- gotavljajo ustrezen položaj goleni med odrivom. Eksperimentalne meritve mišičnega delovanja pod vodstvom Kazutoshi Kudoja na skakalnici v Innsbrucku leta 2009 so pokazale strukturo potencial- nega mišičnega naprezanja izbranih mišic (Slika 3), ki hipotetično prispevajo pomemben delež sile pri odrivu smučarja skakalca in/ ali vplivajo na uspešnost prehoda v fazo leta. Slika 3: Izbor mišic pri izvedbi eksperimentalnih meritev pri izvedbi smu- čarskega skoka Na Sliki 4 je prikazano spremljanje EMG-meritev pri šestem skoku, ki ga je na testiranju na skakalnici v Innsbrucku izvedel vrhunski slovenski skakalec. V fazi odskoka dominirajo iztegovalke kolenskega in kolčnega skle- pa, ki seveda v enotni in celoviti kinetični verigi sinergistično de- lujejo z drugimi mišicami. Pri vadbi skakalcev se specialno mišično delovanje lahko doseže le pri situacijskem treningu na skakalnici. Pri tem se specialna situacijska vadba lahko izvaja na skakalnicah različne velikosti od HS 8 m do HS 145 m. Specialna vadba na ska- kalnici dopušča le omejeno število skokov in s tem tudi omejen vpliv na mišice, ki vplivajo na uspešnost tehnike odskoka smučar- jev skakalcev. Zaradi tega se poleg situacijske vadbe na skakalnici uporabljajo tudi specialna vadbena sredstva, ki so povezana z imi- tacijo tehnike izbrane faze smučarskega skoka. Pri odskoku se tako veliko vadbenega časa namenja razvoju specialne odrivne moči smučarja skakalca. Specialne gibalne naloge za razvoj odrivne moči smučarjev skakalcev terjajo stalen kakovostni nadzor vadbe, ki zagotavlja doseganje načrtovanih ciljev, povezanih z razvojem tehnike smučarskega skoka. Za razvoj specialnih gibalnih nalog se tako uporabljajo vse bolj izpopolnjene vadbene naprave in pripo- močki, ki jih odlikuje sodobna tehnologija na področju treniranja smučarjev skakalcev. Prve specialne gibalne naloge za razvoj od- rivne moči skakalcev in z njimi povezane naprave so se začele raz- vijati pred več kot 50 leti. V začetku so bile to preprostejše vadbene naprave, s katerimi so skakalci izvajali enostavnejše vaje imitacije odskoka smučarja skakalca na mestu in v gibanju pri manjši hitrosti brez posebej izvedenih vadbenih naprav (npr. odskoki na vozičku). Pred 33 leti se je začel razvoj specialnih gibalnih naprav (Jošt, 1988; Jošt, 1998) za razvoj odrivne moči, pri čemer so se začele izvajati tudi meritve izbranih spremenljivk odrivne moči smučarjev ska- kalcev. Najpogosteje se odrivna moč smučarjev skakalcev meri v laboratorijskih pogojih pri ničelni hitrosti osnovnega gibanja, kjer skakalec izvede odriv iz skakalnega počepa. Z instrumentom za merjenje mehanskih značilnosti vertikalnega skoka se potem izra- čunajo spremenljivke: čas odskoka, hitrost odskoka, višina odskoka, pospešek odskoka v celotni fazi odriva, pospešek odskoka v prvi polovici odriva, pospešek odskoka v drugi polovici odriva. Glavna težava pri spremljanju strukture specialne odrivne moči smučarjev skakalcev je v izboru takih gibalnih nalog, ki imajo čim večjo povezanost z realnim mišičnim delovanjem pri izvedbi od- skoka na skakalnici. Seveda imajo imitacijske vaje odskoka lahko tudi drugačen namen. Z njimi se lahko poleg specialne moči raz- vija tudi specialno koordinacijo, gibljivost, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost smučarjev skakalcev. Te pa so bistvene sestavine po- tencialne tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev v osnovnem motoričnem prostoru (Jošt, 2010). Lahko pa imitacijske vaje služijo tudi utrjevanju tehničnih, taktičnih in tekmovalnih občutkov in imajo blagodejen psihološki učinek pri percepciji ustrezne gibalne tehnike. Pri razvoju specialne odrivne moči je treba usmeriti vadbo na tiste mišice oziroma mišične skupine, ki prispevajo levji delež k razvoju tistega dela velikosti impulza odrivne sile, ki dejansko omogoča uspešno realizacijo tehnike odskoka smučarja skakalca. Zagotavljanje ustreznega razvoja odrivne moči tako po Komiju in Virmavirti (2000) predstavlja eno od temeljnih zakonitosti special- Slika 4: EMG aktivnosti mišic pri izvedbi smučarskega skoka vrhunskega slovenskega skakalca (R. K.) (vodja meritev: Kazutoshi Kudo) uporaba sodobnih tehnologij v športu 161 ne motorične priprave smučarjev skakalcev. Z razvojem ustrezne merilne tehnologije se ustvarjajo vse boljše možnosti za realizacijo navedene zakonitosti vadbenega procesa. Pri tem pa mora biti glavno izhodišče oblikovanja odrivne moči usklajeno z razvojem optimalne tehnike smučarskega skoka za vsakega skakalca pose- bej. Temu mora biti podrejen tudi proces razvoja specialnih živč- no-mišičnih struktur, ki oblikujejo optimalno tehniko smučarskega skoka. Tako je nujen čim bolj natančen vpogled v specialno struk- turo živčno-mišičnega delovanja na skakalnici in potem oblikova- nje podobnega modela živčno-mišičnega delovanja pri izvedbi imitacije odskoka smučarjev skakalcev. S primerjavo rezultatov meritev odrivne moči v situacijskih pogojih na skakalnici in potem še pri pogojih izvedbe imitacije se lahko potem po Kettererju, Gol- lhoferju in Lauberju (2020) oblikuje kakovosten vadbeni program, ki bo zagotovil čim bolj učinkoviti razvoj dejansko vključenih mišic pri izvedbi realnega odskoka na skakalnici. V vadbeni praksi se tre- nerji še vedno odločajo predvsem za intuitivni pristop, ki temelji na subjektivni predstavi poteka odskoka skakalcev in subjektivnih gibalnih občutkih. Taka vadba je sicer pomembna in dragocena, lahko pa zaradi morebitne napačne vadbene zasnove povzroči, da se razvoj potencialne odrivne moči na določeni točki prehitro ustavi in skakalec ne doseže tistega praga potencialne odrivne moči, ki bi ga sicer lahko dosegel z optimalnim izborom najbolj kakovostnih specialnih gibalnih nalog. V tem smislu je predmet pričujoče raziskovalne študije usmerjen na prikaz uporabe mo- derne merilne tehnologije, ki že lahko omogoči dokaj objektivni vpogled v strukturo potencialne odrivne moči pri izvedbi najpo- gostejše oblike imitacije odskoka smučarjev skakalcev. Za to je bila razvita posebna vadbeno-merilna naprava (Slika 5), ki omogoča vadbo imitacije odriva smučarjev skakalcev pri ničelni osnovni hi- trosti gibanja in hkrati omogoča večplasten vpogled v strukturo realizacije potencialne odrivne moči. Slika 5: Merilna tenziometrijska naprava za ugotavljanje strukture odrivne moči smučarjev skakalcev Razvoj merilne naprave je potekal več let in je posledica dolgotraj- nega ekspertnega prizadevanja za izboljšanje vadbenega procesa pri razvoju potencialne odrivne moči smučarjev skakalcev. Na na- pravi lahko skakalci izvajajo imitacijo odskoka v športnih copatih (Slika 6), skakalnih čevljih ali/in kratkih smučeh dolžine približno 70 cm. Naprava je bila razvita in izdelana na Fakulteti za šport in omogoča merjenje odrivne sile pri odskoku v štirih neodvisnih točkah v pra- vokotni smeri na podlago, pri čemer prevladuje vertikalna kompo- nenta odrivne sile na podlago, in dveh točkah v vzporedni smeri na podlago, kjer prevladuje horizontalna komponenta odrivne sile. Na merilni napravi se merijo naslednje komponente odrivne sile: • F T – celotna skupna odrivna sila v prevladujoči vertikalni smeri • F DS – odrivna sila na stopalu desno spredaj v prevladujoči verti- kalni smeri • F LS – odrivna sila na stopalu levo spredaj v prevladujoči vertikalni smeri • F DZ – odrivna sila na stopalu desno zadaj v prevladujoči vertikalni smeri • Flz – odrivna sila na stopalu levo zadaj v prevladujoči vertikalni smeri • F T – celotna skupna odrivna sila v prevladujoči vodoravni smeri Slika 6: Imitacija odskoka na novi merilni napravi Slika 7: Grafični prikaz impulza odrivne sile 162 • F D – odrivna sila na levi nogi v prevladujoči vodoravni smeri • F L – odrivna sila na levi nogi v prevladujoči vodoravni smeri Na vsaki merilni točki se s pomočjo računalnika opiše krivulja im- pulza odrivne sile in potem tudi določijo vrednosti odrivne sile v izbranih časovnih točkah odriva (Slika 7): Dosedanje merilne naprave so merile praviloma vertikalno kom- ponento odrivnega impulza. Na tej napravi je tako mogoče hkrati meriti prevladujočo vertikalno in horizontalno komponento odriv- ne sile. S tem se lahko ugotovi velikost obeh ključnih komponent odrivne sile skakalca pri odskoku, ki kažeta na potencialni vertikalni in horizontalni pomik skupnega težišča telesa skakalca. To omo- goča tudi lažje ugotavljanje rotacije gibanja skakalca pri odskoku. Velikost izražanja obeh komponent odrivne sile je odvisna od po- gojev in okoliščin izvedbe imitacije odskoka skakalca na napravi. Merilna naprava omogoča tudi spreminjanje pogojev za realizacijo imitacije odskoka. Med temi pogoji je tudi naklon odrivne podla- ge, ki se na merilni napravi lahko spreminja in doseže ali celo pre- seže realne nagibne kote na skakalnici (med 8 in 12 kotnih stopinj). „ Metode raziskovanja V raziskavo se bili vključeni mlajši smučarji skakalci (n = 3) in ska- kalke (n = 4), stari od 16 do 20 let. Vsi merjenci so bili vključeni v reden sistem treniranja in tekmovanja. Vsi so bili že vključeni v mednarodni tekmovalni sistem. Med njimi je bila tudi zmagoval- ka svetovnega pokala v smučarskih skokih za sezono 2020/2021. Vsi merjenci so tako že osvojili visoko raven tehnike smučarskega skoka v celoti in tudi v njenih posameznih fazah. V prvi fazi meritev so bili merjenci dne 19. 4. 2018 testirani na klasični tenziometrij- ski deski, kjer je bila izvedena diagnostika vertikalnega odskoka v športnih copatih in skakalnih čevljih. Vsak merjenec je izvedel tri ponovitve vertikalnega odskoka iz zaletnega položaja skakalca. V drugi fazi eksperimentalnih meritev je bila izvedena imitacija od- skoka na novi tenziometrijski napravi, kjer je bil uporabljen refe- renčni kot 10 kotnih stopinj, ki se danes vse pogosteje uporablja kot dejanski nagib odrivne mize na skakalnici. Vsak merjenec je izvedel dva odskoka pri dveh različnih variantah imitacije odskoka v skakalnih čevljih: • Varianta A: Imitacija odskoka s pomikom skupnega težišča telesa v horizontalni smeri za 30 cm. Imitacijska vaja v večji meri ustre- za približku realnega pomika skupnega težišča v smeri naprej v oporni fazi odskoka skakalcev na skakalnici. • Varianta B: Imitacija odskoka z lovljenjem. Gre za precej pogo- sto obliko imitacije odskoka, ki jo uporabljajo skakalci in skakal- ke vseh starosti in kakovostnih kategorij. S to vajo naj bi se pri skakalcih razvijal občutek za prehod v let ob hkratnem razvoju odrivne moči pri odskoku. „ Rezultati in razprava Analiza vertikalnega odskoka na standardni tenzi- ometrijski plošči V Tabelah 1 in 2 so prikazani rezultati vertikalnega skoka, izvede- nega iz skakalnega počepa najprej v športnih copatih in nato še v skakalnih čevljih. Fantje so imeli v povprečju precej večjo višino vertikalnega skoka kot dekleta ne glede na vrsto izvedbo odskoka. Tako pri dekletih kot pri fantih je bil ugotovljen bistveno višji odskok pri odskoku v športnih copatih. Pri dekletih je razlika znašala 20,9 %, pri fantih pa 13,3 %. Enako seveda tudi za vertikalno hitrost odskoka, ki se matematično preračuna iz višine odskoka skakalca. Pri obeh skupinah se je znižal čas odskoka pri izvedbi odskoka v skakalnih čevljih, pri čemer ta razlika ni bila tako izrazita kot pri do- seženi višini vertikalnega skoka. Na splošno so bili časi odriva pri dekletih nekoliko večji kot pri fantih. Pri vseh pa so bili časi verti- kalnih odskokov v povprečju precej večji (od 0,39 sek. do 0,42 sek.), kot so sicer časi odriva v oporni fazi odskoka na skakalnici (med 0,15 sek. in 0,25 sek.). Vrhunski skakalci lahko pri odskoku na skakalnici dosežejo verti- kalno hitrost odskoka od 2,5 m/s do 3,5 m/s (Jošt, 2009). V okviru teh vrednosti so tudi vrednosti vertikalne hitrosti odriva, dosežene pri eksperimentalni izvedbi vertikalnega skoka, vendar pri znatno daljšem odrivnem času, kot znaša pri odskoku v oporni fazi na ska- kalnici. V večkratnem raziskovalnem spremljanju je Vaverka (1987) ugotovil, da se na skakalnici realizira v povprečju zgolj 72 % poten- cialne odrivne moči smučarjev skakalcev, ki jo skakalci dosežejo Tabela 1 Osnovna statistika – vertikalni odskok pri dekletih (n = 4) Dekleta (n = 4) Športni copati Skakalni čevlji Min Max Mean S. D Min Max Mean S. D Višina skoka (cm) 38,87 43,41 41,2 2,46 30,5 34,0 32,0 1,48 Čas odskoka (s) 0,411 0,453 0,426 0,019 0,388 0,443 0,404 0,025 Hitrost odskoka (m/s) 2,76 2,92 2,84 ,08 2,45 2,59 2,50 ,05 Povprečni pospešek (m/s 2 ) 6,10 7, 0 9 6,67 ,41 5,61 6,48 6,21 ,40 Maksimalna sila 1. del (N) 590 810 672,5 102,1 550 730 630 74,0 Maksimalna sila 2. del (N) 970 1210 1110 100,9 920 114 0 1042 101,0 Razmerje impulzov sile 2/1 1,10 1,72 1,41 0,25 1,18 1,46 1,35 0,12 Povprečna sila 1. del (N) 432 592 507, 2 70,4 436 563 491 53,4 Povprečna sila 2. del (N) 633 796 708 76,3 583 727 661 59,1 Telesna teža (kg) 47, 0 59,7 54,1 5,3 48,4 60,6 55,3 5,1 uporaba sodobnih tehnologij v športu 163 pri izvedbi vertikalnega odskoka v laboratorijskih pogojih. Takšna razmerja vertikalne višine odskoka odpirajo vprašanje smiselnosti razvoja odrivne moči smučarjev skakalcev, saj bi lahko sklepali, da skakalci s potencialno odrivno močjo, izmerjeno v laboratorijskih pogojih, hitro dosežejo prag odrivne moči, ki jim bo zagotovil vrhunske dosežke v smučarskih skokih. Takšno sklepanje je lah- ko zmotno, saj je korelacija med vertikalno hitrostjo odskoka na skakalnici in vertikalno hitrostjo odskoka v laboratorijskih pogojih po Vaverki (1987) visoka in značilna. Na vzorcu resnično najboljših skakalcev na svetu je hipotetično variabilnost v odrivni moči dokaj nizka in to prav gotovo zmanjšuje pomembnost koeficientov ko- relacije, ne pa pomembnosti odrivne moči smučarjev skakalcev. Analiza imitacije odskoka na novi specialni tenzio- metrijski napravi Pri izvedbi imitacije odskoka v skakalnih čevljih na posebni merilni napravi so merjenci najprej izvedli imitacijo odskoka z minimalnim pomikom skupnega težišča v smeri naprej za 30 cm. Omenjeni pomik kaže nekakšen približek optimalnega pomika skupnega težišča v smeri naprej do roba odskočišča pri realnem odskoku na skakalnici. Pri drugem odskoku so merjenci izvedli imitacijo odsko- ka z lovljenjem trenerja. Gre za najpogostejšo in najbolj priljublje- no obliko imitacije odskoka, saj skakalec lahko preide v fazo leta in tako vsaj hipotetično ustvarja gibalno predstavo in občutke za izvedbo počepa-odskoka in prehoda v let. Rezultati imitacije od- skoka na novi tenziometrijski napravi so prikazani v Tabelah 3 in 4. Pri fantih in dekletih je bil čas odriva pri odskoku s pomikom 30 cm dokaj podoben času odriva pri vertikalnem odskoku in tako precej večji od realnega časa odriva na skakalnici. Nekoliko nižji čas odriva je bil dosežen pri imitaciji odskoka z lovljenjem. Čas od- riva pa je bil še vedno bistveno večji od časa odriva na skakalnici. Prevladujoča vertikalna komponenta odriva se je pri imitaciji od- skoka z lovljenjem nekoliko znižala glede na hitrost odskoka pri vertikalnem odrivu. Razlike so bile v povprečju nekoliko večje pri fantih kot pri dekletih. Razlog za ta trend se delno skriva v naklo- nu odrivne površine, ki je bila pri imitaciji odskoka z lovljenjem 10 kotnih stopinj. Pri odrivu se tako, glede na absolutni koordinatni sistem gibanja (vertikalno-horizontalno), avtomatsko generirata dve odrivni komponenti – vertikalna in horizontalna. Pri imitaciji odskoka z lovljenjem mora skakalec prenesti skupno težišče izra- zito v smeri naprej ob hkratni vzdolžni rotaciji telesa. To pa seveda terja določeno povečanje odrivnega impulza v horizontalni kom- ponenti izražanja odrivne sile. Ta komponenta je na napravi nepo- sredno izmerljiva le pri naklonu odrivne površine 0 kotnih stopinj. Pri naklonu merilne naprave 10 kotnih stopinj je lahko določljiva matematično. Imitacija odskoka z lovljenjem je za skakalca lažja pri naklonu 10 kotnih stopinj, ker že sam naklon odrivne površine omogoča pomik težišča v smeri naprej. To se je pokazalo tudi pri velikosti komponente odrivne sile, delujoče vzporedno s podlago. Ta je bila glede na prevladujočo pravokotno komponento odriv- ne sile glede na podlago praktično zanemarljiva. Na nek način je bila situacija pri odskoku na napravi dokaj ugodna, saj skakalci niso generirali opazno povečane horizontalno usmerjene komponente odrivne sile. Na skakalnici so skakalci pri odskoku soočeni z nizkim koeficientom trenja in to jim onemogoča, da bi lahko pri odrivu pomikali težišče sistema skakalec-smuči v smeri naprej s pomo- čjo sile trenja. Odlična drsnost zaletne smučine jim ne omogoča tvorjenja komponente oporne sile na podlago, ki bi povzročila silo reakcije v smeri drsenja. Pri odskoku z lovljenjem je močno pre- vladoval impulz vertikalne odrivne sile na sprednjem delu stopal tako z vidika trajanja kot tudi velikosti odrivne sile. To se pokaže v položaju stopal ob zapustitvi oporne faze odriva (Slika 8). Slika 8. Položaj stopal ob zapustitvi oporne faze odriva pri imitaciji odskoka z lovljenjem Tabela 2 Osnovna statistika – vertikalni odskok pri fantih (n = 3) Fantje (n=3) Športni copati Skakalni čevlji Min Max Mean S. D Min Max Mean S. D Višina skoka (cm) 50,8 54,5 53,0 1,9 44,1 47,4 45,9 1,66 Čas odskoka (s) 0,379 0,432 0,406 0,026 0,361 0,417 0,397 0,031 Hitrost odskoka (m/s) 3,16 3,27 3,22 0,05 2,94 3,05 3,00 0,05 Povprečni pospešek (m/s 2 ) 7, 52 8,63 7,95 0,59 7,11 8,34 7, 58 0,66 Maksimalna sila 1. del (N) 680 920 840,0 138,5 760 920 856,6 85,0 Maksimalna sila 2. del (N) 1170 1320 1253,3 76,3 1200 1300 1246,6 50,3 Razmerje impulzov sile 2/1 1,15 1,49 1,31 0,17 1,18 1,52 1,36 0,16 Povprečna sila 1. del (N) 544 714 639,0 86,7 545 661 619,3 64,5 Povprečna sila 2. del (N) 762 925 833,3 83,3 775 917 841,0 71,4 Telesna teža (kg) 56,4 73,8 64,3 8,8 57, 5 75,4 65,6 9,6 164 Tabela 3 Osnovna statistika: fantje (n = 3), skakalni čevlji, 10 stopinj Fantje (N = 3) Imitacija s pomikom 30 cm Imitacija z lovljenjem Ime spremenljivke Min Max Mean S. D Min Max Mean S.D Čas odskoka (sek/100) ,38 ,45 ,42 ,042 ,36 ,43 ,39 ,036 Čas Fmax (sek/100) ,33 ,41 ,37 ,042 ,31 ,38 ,34 ,037 Čas Fmax L (sek/100)) ,33 ,39 ,37 ,036 ,30 ,38 ,34 ,040 Čas Fmax D (sek/100) ,33 ,41 ,37 ,042 ,31 ,39 ,35 ,039 Čas Fmax SPR (sek/100) ,33 ,41 ,37 ,044 ,31 ,39 ,35 ,040 Čas Fmax ZAD (sek/100) ,13 ,18 ,15 ,027 ,13 ,17 ,14 ,021 Čas Fmax SPR L (sek/100) ,33 ,40 ,37 ,040 ,31 ,38 ,34 ,037 Čas Fmax SPR D (sek/100) ,33 ,41 ,38 ,045 ,31 ,39 ,35 ,042 Čas Fmax ZAD L (sek/100) ,13 ,19 ,15 ,032 ,09 ,18 ,13 ,048 Čas Fmax ZAD D (sek/100) ,14 ,15 ,14 ,001 ,12 ,16 ,13 ,022 Cas odriva HOR L (sek/100) ,30 ,40 ,35 ,051 ,29 ,35 ,32 ,032 Čas odriva HOR D (sek/100) ,30 ,44 ,36 ,069 ,30 ,41 ,35 ,053 Maksimalna sila odriva (N) 1215,7 1590,9 1374,4 194,1 1222,6 1532,5 1355,5 159,5 Maksimalna sila odriva L (N) 602,7 764,4 677,9 81,4 608,5 772,7 685,2 82,6 Maksimalna sila odriva D (N) 614,5 827, 8 698,0 113,9 616,5 764,0 672,7 79,7 Maksimalna sila odriva SPR (N) 1214,1 1446,4 1325,5 116,4 1221,3 1476,7 1331,7 131,1 Maksimalna sila odriva ZAD (N) 198,0 435,1 316,9 118, 5 650,1 869,4 771,8 111, 6 Maksimalna sila SPR L (N) 602,6 741,2 670,9 69,3 609,6 773,7 686,6 82,5 Maksimalna sila SPR D (N) 612,4 709,7 657,4 49,0 613,8 715,0 653,5 53,9 Maksimalan sila ZAD L (N) 77, 6 183,3 135,8 53,6 264,7 404,9 327, 3 71,3 Maksimalna sila ZAD D (N) 126,1 255,7 186,3 65,2 401,3 507,4 463,3 55,2 Telesna teža (kg) 557, 5 728,6 635,7 86,4 556,4 728,1 634,7 86,8 Relativna max. sila odriva (N/kg) 2,12 2,18 2,16 ,035 2,10 2,20 2,13 ,05 Relativna max. sila L (N/kg) 1,05 1,08 1,06 ,016 1,06 1,09 1,08 ,01 Relativna max, sila D (N/kg) 1,05 1,14 1,09 ,043 1,03 1,11 1,06 ,04 Relativna max. sila SPR (N/kg) 1,99 2,18 2,09 ,098 2,03 2,19 2,10 ,08 Relativna max. sila ZAD (N/kg) ,32 ,60 ,49 ,153 1,17 1,28 1,21 ,06 Relativna max. sila SPR L (N/kg) 1,02 1,08 1,05 ,035 1,06 1,10 1,08 ,01 Relativna max. sila SPR D (N/kg) ,97 1,10 1,03 ,062 ,98 1,10 1,03 ,06 Relativna max. sila ZAD L (N/kg) ,13 ,26 ,21 ,076 ,48 ,56 ,51 ,04 Relativna max. sila ZAD D (N/kg) ,20 ,35 ,29 ,077 ,66 ,82 ,73 ,07 Sunek sile VERT (Ns) 150,1 205,5 173,7 28,6 156,9 200,6 174,7 22,9 Sunek sile VERT L (Ns) 173,5 264,8 219,0 45,6 175,3 263,2 214,0 44,9 Sunek sile VERT D (Ns) 188,2 264,4 228,1 38,2 181,1 250,0 216,2 34,4 Sunek sile VERT Z L (Ns) -1,18 -,36 -,70 ,425 4,9 11, 0 7, 0 3,4 Sunek sile VERT Z D (Ns) ,03 ,14 ,09 ,055 ,3 21,2 12,4 10,8 Sunek sile VERT SPRL (Ns) 112,4 205,5 143,7 53,4 126,5 191,0 153,7 33,3 Sunek sile VERT SPR L (Ns) 134,4 264,2 187,7 67,9 144,2 251,0 190,8 54,6 Sunek sile VERT SPR D (Ns) 149,5 263,6 196,9 59,4 149,4 235,7 192,6 43,1 Sunek sile HOR L (Ns) -,88 -,27 -,57 ,306 5,0 11, 0 7,1 3,3 Sunek sile HOR D (Ns) ,02 ,13 ,08 ,059 ,2 17, 6 10,6 9,1 Rel. sunek sile VER (Ns/kg) 2,62 2,77 2,67 ,081 2,64 2,77 2,70 ,06 Rel. sunek sile VER L (Ns/kg) 3,05 3,57 3,35 ,269 3,09 3,55 3,28 ,23 Rel. sunek sile VER D (Ns/kg) 3,31 3,66 3,517 ,180 3,19 3,45 3,33 ,12 Rel. sunek sile VER ZAD L (Ns/kg) -,02 -,01 -,010 ,006 ,08 ,15 ,10 ,03 Rel. sunek sile VER ZAD D (Ns/kg) ,00 ,00 ,001 ,000 ,01 ,34 ,18 ,16 Rel. sunek sile VER SPR (Ns/kg) 1,79 2,77 2,17 ,51 2,23 2,57 2,35 ,18 Rel. sunek sile VER SPR L (Ns/kg) 2,36 3,56 2,84 ,63 2,54 3,38 2,91 ,42 Rel. sunek sile VER SPR D (Ns/kg) 2,63 3,55 2,99 ,48 2,64 3,18 2,95 ,28 Rel. sunek sile HOR L (Ns/kg) -,01 ,00 -,008 ,00 ,08 ,15 ,10 ,03 Rel. sunek sile HOR D (Ns/kg) ,00 ,00 ,001 ,00 ,00 ,28 ,15 ,13 uporaba sodobnih tehnologij v športu 165 Tabela 4 Osnovna statistika: dekleta (n = 4), skakalni čevlji, 10 stopinj Dekleta (N = 4) Imitacija s pomikom 30 cm Imitacija z lovljenjem Ime spremenljivke Min Max Mean S. D Min Max Mean S.D Čas odskoka (sek/100) ,45 ,50 ,48 ,019 ,48 ,54 ,51 ,024 Čas Fmax (sek/100) ,37 ,44 ,41 ,030 ,43 ,48 ,45 ,021 Čas Fmax L (sek/100)) ,38 ,44 ,41 ,030 ,43 ,47 ,45 ,017 Čas Fmax D (sek/100) ,37 ,44 ,41 ,029 ,44 ,49 ,45 ,020 Čas Fmax SPR (sek/100) ,39 ,44 ,41 ,025 ,45 ,49 ,46 ,016 Čas Fmax ZAD (sek/100) ,16 ,26 ,22 ,046 ,21 ,34 ,26 ,059 Čas Fmax SPR L (sek/100) ,39 ,44 ,41 ,024 ,43 ,48 ,45 ,020 Čas Fmax SPR D (sek/100) ,37 ,44 ,41 ,030 ,45 ,49 ,46 ,018 Čas Fmax ZAD L (sek/100) ,18 ,32 ,24 ,071 ,27 ,34 ,29 ,031 Čas Fmax ZAD D (sek/100) ,16 ,26 ,21 ,043 ,21 ,33 ,25 ,056 Cas odriva HOR L (sek/100) ,35 ,41 ,38 ,026 ,39 ,42 ,41 ,015 Čas odriva HOR D (sek/100) ,38 ,42 ,40 ,015 ,42 ,46 ,43 ,018 Maksimalna sila odriva (N) 945,2 116 0, 5 1066,4 90,6 9 47, 5 119 9, 6 1101, 3 110, 6 Maksimalna sila odriva L (N) 459,6 595,1 541,5 60,8 463,1 602,4 5 47, 6 60,5 Maksimalna sila odriva D (N) 488,9 567,9 529,4 33,2 488,2 599,6 556,6 49,2 Maksimalna sila odriva SPR (N) 944,3 1151, 2 1057,7 89,2 916,7 119 9,1 1092,9 124,8 Maksimalna sila odriva ZAD (N) 166,0 392,4 300,8 97,4 397,90 543,00 455,9 61,6 Maksimalna sila SPR L (N) 461,9 596,3 541,2 61,6 463,51 603,50 548,8 61,1 Maksimalna sila SPR D (N) 484,2 559,9 519,7 31,0 463,46 598,19 548,3 60,0 Maksimalan sila ZAD L (N) 69,2 168,3 131,9 43,5 153,38 217,45 184,8 26,1 Maksimalna sila ZAD D (N) 99,8 241,9 176,8 58,5 246,81 331,67 277,9 37,7 Telesna teža (kg) 469,4 592,4 537,9 51,2 470,57 589,51 538,1 49,8 Relativna max. sila odriva (N/kg) 1,92 2,05 1,98 ,05 2,01 2,09 2,04 ,033 Relativna max. sila L (N/kg) ,96 1,08 1,00 ,05 ,98 1,04 1,01 ,023 Relativna max, sila D (N/kg) ,96 1,04 ,98 ,03 1,02 1,05 1,03 ,015 Relativna max. sila SPR (N/kg) 1,87 2,05 1,96 ,07 1,95 2,09 2,02 ,059 Relativna max. sila ZAD (N/kg) ,35 ,66 ,54 ,13 ,74 ,98 ,85 ,130 Relativna max. sila SPR L (N/kg) ,95 1,09 1,00 ,05 ,98 1,05 1,01 ,025 Relativna max. sila SPR D (N/kg) ,94 1,03 ,96 ,04 ,98 1,05 1,01 ,026 Relativna max. sila ZAD L (N/kg) ,15 ,30 ,24 ,06 ,28 ,39 ,34 ,056 Relativna max. sila ZAD D (N/kg) ,21 ,41 ,32 ,08 ,44 ,60 ,51 ,083 Sunek sile VERT (Ns) 107,9 131,6 122,5 10,5 104,0 134,6 122,0 13,2 Sunek sile VERT L (Ns) 166,7 213,3 190,6 22,9 176,4 223,5 205,5 21,7 Sunek sile VERT D (Ns) 172,1 197, 5 188,2 11,1 173,8 221,7 205,2 21,4 Sunek sile VERT Z L (Ns) -1,05 -,34 -,75 ,31 ,5 7, 0 3,6 2,8 Sunek sile VERT Z D (Ns) -,48 4,13 ,83 2,2 -,4 9,9 3,3 4,5 Sunek sile VERT SPRL (Ns) 77, 3 115,9 98,8 17, 8 73,4 98,6 87, 2 12,1 Sunek sile VERT SPR L (Ns) 133,9 180,6 162,4 21,4 160,1 170,6 167, 2 4,8 Sunek sile VERT SPR D (Ns) 136,9 174,3 160,8 17, 2 158,8 181,0 167, 3 9,5 Sunek sile HOR L (Ns) -,89 -,24 -,62 ,28 ,5 6,8 3,5 2,8 Sunek sile HOR D (Ns) -,42 ,86 ,53 ,55 -,3 6,2 2,1 2,9 Rel. sunek sile VER (Ns/kg) 2,18 2,29 2,23 ,04 2,14 2,38 2,22 ,10 Rel. sunek sile VER L (Ns/kg) 3,12 3,90 3,48 ,31 3,56 4,02 3,74 ,19 Rel. sunek sile VER D (Ns/kg) 3,27 3,60 3,44 ,14 3,50 3,93 3,74 ,21 Rel. sunek sile VER ZAD L (Ns/kg) -,02 -,01 -,01 ,006 ,01 ,12 ,065 ,05 Rel. sunek sile VER ZAD D (Ns/kg) -,01 ,07 ,01 ,036 -,01 ,18 ,061 ,08 Rel. sunek sile VER SPR (Ns/kg) 1,62 2,06 1,79 ,199 1,34 2,06 1,61 ,34 Rel. sunek sile VER SPR L (Ns/kg) 2,80 3,24 2,95 ,205 2,83 3,52 3,07 ,32 Rel. sunek sile VER SPR D (Ns/kg) 2,85 3,10 2,93 ,113 2,64 3,45 3,07 ,34 Rel. sunek sile HOR L (Ns/kg) -,02 ,00 -,01 ,005 ,01 ,12 ,06 ,04 Rel. sunek sile HOR D (Ns/kg) -,01 ,05 ,01 ,026 -,01 ,11 ,04 ,05 166 Iztegovanje skočnega sklepa pri imitaciji odskoka z lovljenjem je povsem v nasprotju s potekom iztegnitve skočnega sklepa pri od- skoku na skakalnici (Slika 9). Slika 9. Potek odskoka merjenke v situacijskih pogojih na skakalnici Pri imitaciji odskoka z lovljenjem se zaradi iztegovanja skočnega sklepa ustvari dominanten del odrivne sile na sprednjem delu sto- pala ob zaključku odriva (Slika 10). Slika 10. Potek krivulje odrivnega impulza pri imitaciji odskoka smučarke skakalke z lovljenjem V zaključnem delu odriva se pri imitaciji odskoka z lovljenjem močno aktivirajo iztegovalke skočnega sklepa, ki so pri realnem odskoku na skakalnici z vidika tvorjenja sile odriva skoraj povsem inhibirane in tako ne sodelujejo pri ustvarjanju odrivne sile. Sku- paj z antagonisti skočnega sklepa skrbijo za stabilizacijo položaja skakalca med odskokom in v brezoporni fazi odskoka pomagajo pri vzpostavitvi optimalnega položaja telesa in smuči za fazo leta. V biomehanskem smislu je prav gotovo izvedba odskoka z lovlje- njem bistveno drugačna od izvedbe odskoka na skakalnici. Če smo dokaj natančni, bi lahko rekli, da med obema vrstama odskoka praktično ni nobene biomehanske podobnosti. Pri imitaciji odsko- ka z lovljenjem mora skakalec preiti v fazo leta z močnim pomikom težišča telesa v smeri naprej, da ga trener lahko ulovi. Na skakalnici je hitrost skakalca v horizontalni smeri tako velika, da ni nikakršne možnosti za tovrstno lovljenje. Obstajajo pa vaje imitacije odskoka pri majhni osnovni hitrosti gibanja, kjer je tovrstno lovljenje mo- žno in skakalec lahko odriva pretežno v vertikalni smeri odskoka. Te vaje naj bi bile bolj podobne odskoku na skakalnici in so morda tudi bolj primerne za vadbo (Lorenzetti, Ammann, Windmüller, Hä- berle, Müller, Gross, Plüss, Plüss, Schödler in Hübner, 2017). Dokaj priljubljena je med skakalci imitacija odskoka na vozičku z lovlje- njem pri majhni hitrosti. Norveški raziskovalci Ettema, Hooiveld, Braaten in Bobbert (2015) so ugotovili, da pri tovrstni imitaciji bolj učinkujejo iztegovalke kolenskega sklepa, ki prispevajo k večji kotni hitrosti gibanja telesa v tem sklepu. Na podlagi dosedanjega strokovnega in znanstvenoteoretičnega pristopa veljajo smučarski skoki za dokaj zapleteno tehnično gi- banje, ki se po Virmavirti in Komiju (1989) izvajajo v kompleksnem biomehanskem okolju in zahtevnih psiholoških okoliščinah. Te pa niso otežene zgolj zaradi tekmovalne napetosti, ampak tudi zaradi narave smučarskih skokov. Napake pri izvedbi skoka lahko prive- dejo do padcev in ti lahko povzročijo težje poškodbe. Še zlasti je to prisotno pri skokih v oteženih razmerah in na največjih skakal- nicah oziroma letalnicah. Večina strokovnjakov predlaga čim večjo količino specialne vadbe smučarskih skokov na skakalnici. Vendar pa ti strokovnjaki hkrati poudarjajo pomen specialne in osnovne motorične priprave skakalcev. Umetnost uspešne vadbe se skriva v optimalnem izboru posameznih sestavin vadbenega procesa in seveda doslednega vztrajanja na poti ciljno usmerjenega vad- benega procesa. Najuspešnejši trenerji si postavijo dolgoročno usmerjene cilje vadbenega procesa in potem ob pomoči različnih strokovnjakov in predvsem z uporabo znanstvenih meritev (testi- ranje) vztrajajo pri izvedbi tega procesa. In taka zasnova prej ali slej privede do vrhunskih dosežkov, seveda ob predpostavki, da so športniki dovolj talentirani za razvoj na raven vrhunske tekmovalne uspešnosti. Pri vadbi trenerji vse pogosteje uporabljajo nove teh- nologije vadbenega procesa. V smučarskih skokih je to še posebno pomembno pri razvoju specialnih gibalnih sposobnosti skakalcev. Pri razvoju specialnih gibalnih sposobnosti se v vadbenem pro- cesu uporabljajo številne specifične gibalne naloge, ki se izvajajo na posebnih vadbenih napravah. Te pa so vse bolj podprte z me- rilnimi instrumenti, s katerimi je omogočeno spremljanje izbranih biomehanskih dejavnikov gibanja. Pri razvoju odrivne moči skakal- cev se v vadbenem procesu uporabljajo gibalne naloge, s katerimi se nekako posnema obliko tehnike gibanja skakalca pri odskoku. Seveda so te gibalne naloge na eni strani dokaj enostavne (npr. vertikalni odskok iz skakalnega počepa na mestu) in na drugi strani dokaj otežene (npr. imitacija odskoka smučarjev skakalcev s krat- kimi smučmi na mali skakalnici HS 20 m). Vmes se lahko razvrsti številne vaje za imitacijo odskoka, ki se lahko izvajajo na mestu ali pri določeni osnovni hitrosti gibanja, pri čemer so lahko okoliščine izvajanja posamezne gibalne naloge enostavne ali pa otežene in kompleksne. Najboljši skakalci naj bi bili sposobni kvalitetno izve- sti imitacijo odskoka pri najzahtevnejših pogojih gibanja. Vsaka specialna vaja imitacije odskoka je lahko dragocena, če je ume- ščena v celovito strategijo razvoja specialnih gibalnih sposobnost. Doseganje visoke učinkovitosti vadbe znotraj te strategije pa se vsakokrat na novo kaže kot poseben strokovni izziv. Nikoli nismo in ne moremo doseči končne kvalitete vadbenega procesa, ker uporaba sodobnih tehnologij v športu 167 se ta vedno pokaže pri vsakem skakalcu in v vsakem trenutku v neki novi podobi in smislu. Vedno pa so trenerji in skakalci ujeti v spoštovanje osnovnega načela oziroma zakonitosti, da se mora vadbeni proces prilagoditi optimalni tehniki in njenim biomehan- skim zakonom, in ne obrnjeno. Manifestacija odrivne moči je na primer lahko dokaj odvisna od aerodinamičnih pogojev na skakal- nici (Virmavirta, Kivekäs in Komi, 2001). Nemogoče je, da se bodo biomehanski zakoni tehnike skoka prilagodili subjektivnemu sta- nju pripravljenosti posameznega skakalca. Žal se lahko zaradi tega napačnega pristopa kaj hitro izgubijo številni talenti in vrhunsko tekmovalno nadarjeni skakalci. V strokovni praksi se včasih trenerji prehitro zadovoljijo z ustaljeno metodiko razvoja odrivne moči ali pa prehitro poenostavijo metode tega razvoja. To pa največkrat ne prinaša uspešnega razvoja odrivne moči. Z izvedbo vertikalnega skoka v laboratorijskih pogojih lahko pridobimo dragocene podat- ke o izbranih dejavnikih, ki določajo čas in višino odskoka. Vpraša- nje pa je, kaj nam ti podatki lahko povedo o resničnem biomehan- skem in živčno-mišičnem oziroma gibalnem ozadju dejavnikov, ki realno determinirajo uspešnost odskoka smučarjev skakalcev na skakalnici. Pri izvedbi našega eksperimenta smo lahko pri vertikal- nem odskoku ugotovili, da je višina odskoka nekako primerljiva z višino odskoka vrhunskih skakalcev in skakalk na skakalnici, čas odskoka pa ne. Pri laboratorijskih pogojih vertikalnega skoka je ta čas značilno večji od tistega na skakalnici. Vzrok za to se skriva v posebnostih izvedbe odskoka na eni strani – na skakalnici in drugi strani – v laboratoriju. Odrivna moč smučarjev skakalcev po Vir- mavirti in Komiju (1993) pomembno biomehansko določa značil- nosti poteka odskoka smučarjev skakalcev po zapustitvi oporne faze odriva. Visok potencial odrivne moči omogoča skakalcu dvig krivulje leta v prvi vzletni fazi ob hkratnem hitrejšem prehodu ska- kalca v ugoden aerodinamični položaj za fazo leta. Odrivno moč smučarjev skakalcev je tako nujno treba razvijati, pri čemer pa se odpira vprašanje konceptualne usmerjenosti vadbenega procesa pri vsakem skakalcu posebej. Odskok smučarjev skakalcev se izve- de v zapletenih mehanskih okoliščinah, pri veliki osnovni hitrosti gibanja in izrazitem kompleksnem inercialnem delovanju fizikalnih sil in njihovih momentov (sila teže, sila trenja, sila aerodinamičnega upora, sila aerodinamičnega vzgona). V ta sistem delujočih sil in njihovih momentov se po Vaverki (1987) vključuje tudi odrivna sila, ki povzroča silo reakcije podlage in nasploh določa uspešnost od- skoka posameznega skakalca. Potek gibanja skakalca med odsko- kom zahteva visoko tehniko gibanja, ki pa je odvisna od številnih dejavnikov psihosomatičnega statusa skakalca in kompleksnega delovanja vseh relevantnih specialnih motoričnih sposobnosti (ko- ordinacije, ravnotežja, točnosti, gibljivosti, hitrosti in navsezadnje v posameznih primerih tudi od vzdržljivosti). Izvedba odskoka smu- čarjev skakalcev v laboratorijskih pogojih je prav gotovo bistveno drugačna kot pri izvedbi odskoka v situacijskih pogojih. Večje ko je odstopanje posamezne izvedbe odskoka skakalca, manjša je po- vezanost med dejavniki, ki pogojujejo uspešnost odskoka v enem in drugem primeru. Zaradi tega se logično in racionalno teži k oblikovanju načela oziroma zakonitosti vadbenega procesa, ki terja zadostno mero razvoja odrivne moči smučarjev skakalcev v okoli- ščinah in pogojih, ki so dokaj podobni tistim na skakalnici, oziroma da se razvije takšen potencial odrivne moči smučarjev skakalcev, ki bo učinkoval v pogojih situacijske izvedbe odskoka na skakalni- ci. K temu spoznanju so nekako prišli nekateri raziskovalci odrivne moči smučarjev skakalcev (Vaverka, 1987; Virmavirta in Komi, 1994; Schwameder, Müller, Raschner in Brunner, 1996; Ettema, Hooiveld, Braaten in Bobbert, 2015; Ketter, Gollhofer in Lauber, 2020). „ Zaključek Diagnosticiranje strukture odrivne moči smučarjev skakalcev se lahko danes izvaja na skakalnici in še prav posebej v laboratorijskih pogojih, ko skakalci izvajajo odskok z imitacijskimi vajami. Merilna tehnologija je nujna spremljevalka ekspertnega spremljanja, načr- tovanja in programiranja procesa razvoja specialne odrivne moči smučarjev skakalcev. Nova merilna naprava za diagnostiko izbranih komponent odrivne moči pri izvedbi odskoka smučarjev skakal- cev v laboratorijskih pogojih omogoča bolj poglobljen večplasten vpogled v strukturo odrivne moči smučarjev skakalcev. Eksperi- mentalne meritve na vzorcu sedmih mladih skakalcev in skakalk so pokazale specifičnost strukture odrivne moči pri izvedbi imitacije odskoka in razlike, ki nastajajo med to strukturo in dejansko struk- ture odrivne moči pri izvedbi odskoka na skakalnici. Čas odriva se je pri vseh treh izvedbah imitacije odskoka bistveno povečal glede na dejanski čas izvedbe odskoka na skakalnici. Pri tem se je pri imi- taciji odskoka v skakalnih čevljih dosegla višina odskoka, ki je pri- merljiva z višino odskoka skakalcev na skakalnici. Struktura odrivne moči pri izvedbi imitacije odskoka z lovljenjem v skakalnih čevljih je bistveno drugačna od tiste na skakalnici. Pri imitaciji odskoka z lovljenjem se glavni del odrivnega impulza generira v sprednjem delu stopal. Na skakalnici so iztegovalke skočnega sklepa inhibira- ne in ne tvorijo znatne odrivne sile. Odrivni impulz pri imitaciji z lo- vljenjem povzroča dominantno izražanje prevladujoče vertikalne komponente odriva, kar je skladno z odrivom v situacijskih pogojih na skakalnici. Pri kotu nagiba odrivne površine 10 kotnih stopinj na merilni napravi se že vzpostavijo podobni mehanizmi regulacije vertikalne in horizontalne komponente odrivne sile kot na skakal- nici. Skakalec lahko pri tem kotu izvede imitacijo odskoka z lovlje- njem, ne da bi pri tem pretirano povečeval vrednost horizontalne komponente odrivne sile. Na skakalnici bi povečevanje te kompo- nente lahko prispevalo k nenadzorovanemu povečanju rotacijske komponente odskoka, ki bi posledično lahko ogrozilo uspešen prehod skakalca v fazo leta. Izvedba imitacije odskoka z lovljenjem s skakalnimi čevlji pri naklonu odrivne površine 10 kotnih stopinj je tako precej boljša različica, kot če se ta oblika priljubljene imitacije odskoka izvaja v športnih copatih na horizontalni podlagi. „ Literatura 1. Ettema, G., Hooiveld, J., Braaten, S. in Bobbert, M. (2015). How do elite ski jumpers handle the dynamic conditions in imitation jumps? Journal od Sport sciences, DOI: 10.1080/02640414.2015.1088660 2. Jošt, B. (1988). Trenažerji za specialno motorično pripravo smučarjev skakalcev. Telesna kultura, 36 (1-2), 15–20. 3. Jošt, B. (1998). Vadbena naprava za razvoj specialne odrivne moči smu- čarjev skakalcev. Šport, 46 (1), 5–8. 4. Jošt, B. (2009). Teorija in metodika smučarskih skokov. Ljubljana: Fakul- teta za šport. 5. Jošt, B. (2010). The hierarchical structure of selected morphological and motor variables in ski jumping. Human movement, 1 1(2), 124–131. 6. Ketterer, J., Gollhofer, A. in Lauber, B. (2020). Biomechanical agreement between different imitations jumps and hill jumps in ski jumping. Scand J Med Sci Sports., 00:1–9. 7. Komi, P. V. in Virmavirta, M. (2000). Determinants of successful ski-jum- ping performance. V Vladimir M. Zatsiorsky (ur.), Biomechanics in sport, Chapter 17 (str. 349–362). Oxford (UK); Malden, (MA) USA: Blackwell sci- ence, 2000. 168 8. Lorenzetti, S., Ammann, F., Windmüller, S., Häberle, R., Müller, S., Gross, M., Plüss, M., Plüss, S., Schödler, B. in Hübner, K. (2017). Conditioning exercises in ski jumping: biomechanical relationship of squat jumps, imitation jumps and hill jumps. Sport Biomechanics, 3141: 1–12. 9. Sasaki, T., Tsunoda, K., Uchida, E., Hoshino, H. in Ono, M. (1997). Joint Power Production in Take-Off Action during Ski-jumping. In: (Muller, E., Schwameder, H., Kornaxl, E., Raschner, C., eds.). Proceedings of the first In- ternational Congress on Skiing and Science St. Chrisoph a. Arlberg. Austria, January 7–13, 1996; 49–60. 10. Schwameder, H., Müller, E., Raschner, C. in Brunner, C. F. (1996) Aspects of technique-specific strength training in ski-jumping. V E. Müller, H. Schwameder, C. Raschner, S. Lindinger in E. Kornexl (ur.). Science and Skiing I (Proceedings book of the First International Congress on Skiing and Science, St. Chrisoph a. Arlberg, Austria, January 7–13, 1996) (str. 309–319). Hamburg: Dr. Kovač. 11. Vaverka, F. (1987). Biomechanika skoku na lyžich. Olomouc: Univerzita Palackeho. 12. Virmavirta, M. in Komi, P. V. (1989). The take off forces in ski jumping. International journal of Sport Biomechanics, 5, 24 8 –257. 13. Virmavirta, M. in Komi, P . V. (1993). Measurement of take-off forces in ski jumping – part I. Skandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 3(4), 229–236. 14. Virmavirta, M. in Komi, P. V. (1994). Take-off analysis of a champion ski jumper. Coaching and Sport Science Journal, 1, 23–27. 15. Virmavirta, M. in Komi, P. V. (2001). Factors influencing the »explosive- ness« of ski jumping take-of. V E. Müller, H. Schwameder, C. Raschner, S. Lindinger in E. Kornexl (ur.). Science and Skiing II (Proceedings book of the Second International Congress on Skiing and Science, St. Chrisoph a. Arlberg, Austria, January 9–15, 2000) (str. 14–29). Hamburg: dr. Kovač. 16. Virmavirta, M., Kivekäs, J. in Komi, P. V. (2001). Take-off aerodynamics in ski jumping. Journal of Biomechanics, 34(4), 465–470. 17. Werchoshanskij, I. V. in Tatjan, W. W. (1975). Komponenten und funk- tionelle Struktur der Explosivkraft des Menschen. Leistungssport, 5(1), 25–31. prof. dr. Bojan Jošt Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport bojan.jost@fsp.uni-lj.si