V Ljubljani, 19. junija 1920
PoStnina psvšaSiaraa
Izhaja vsako sredo in sa&sb- Pssamssne Številka 1 K, BSSE8ŽB8 S K. - UrednHivc In uprava lista ja v S-jubljani, Krukev i; g št. 15.
in Ent/cls
JJroietarci vseh dežel, združite ~ se /	■—
Glasilo socljalistlčne delavske stranke Jugoslavije (komunistov)
V lem divjem vrtincu je ohraniti mirno kri kljub vsem izzivanjem, sumničenjem in kljub divjemu sovraštvu, ki ga goji pri nas proti nam vse, kar se imenuje časopisje.
Gospod 'Prepeluh nadaljuje s svojimi natolcevanji in trdi, da se je zbral ljubljanski proletarijat na Zaloški cesti »na naš poziv in na našo agitacijo«. Če je trditev gospoda Prepeluha tako precizna, mora imeti gotovo v rokah konkretna dejstva, na razpolago mora imeti potrebna dokazila, ki bodo potrdila namen komunistov, da so hoteli zbrati na Zaloški cesti mase delavstva, da ž njimi odstranijo ljubljansko vlado in upostavijo diktaturo proletariata v Sloveniji, v kateri je 2j3 prebivalstva odvisno od dovoza blaga, predvsem živil ;od zunaj.
/Ui istočasno vprašamo g. Prepeluha, kdo je bii tisti, ki je svaril ljubljanski proletarijat pred vsakim zbiranjem, pred vsako manifestacijo, kdo je bil tisti, ki je iz lastne inicijative napisal te važne besede v manifestu, ki ga je izdala strokovna komisija ob proklamaciji generalnena štrajka. Ali mu je znano, da je bil sodr. Golouh, eden izmed »komunističnih voditeljev« tisti, ki je na prošnjo strokovne komisije spisal manifest in na lastno inicijativo povdarjal nevarnost vsake manifestacije in odločno in z vsem povdarkom dejal, da se bo smatralo vsakogar, ki bi hotel dati stavki politični značaj, za agent provokaterja. .
Tako ne piše žurnalist stranke na predvečer prevrata, ki ga je baje hotela uprizoriti ta stranka.
In kdo so bili tisti »komunistični vodniki«, ki so na Zaloški cesti v varnem zaledju naganjali delavsko množico pred cevi vladinih pušk? Dokaze hočemo!
Opetovano sem prečital te podlistke, iskal sem stvarnih misli, iskal nepobitna dejstva za trditve, za obtožbe. Nisem jih našel.
Ali potem sem poiskal obtožbe in sumničenja, ki padajo najtežje in ki so zavita v najhujši strup besedi. Gospod Prepeluh se rad sklicuje na svojo poštenost in na svoje čiste roke. Vendar dvomim, če je pošteno, zmetati v javnost kup najtežjih sumničenj brez konkretnih dejstev in brez dokazil; ne vem, če je pošteno se posluževati v političnem boju sredstev, v katerih pravi nemški pregovor: »Der grosste Schuft im ganzen Land, das war und bleibt der Denunziant«.
Jasno pa izhaja iz vsega ena jasna tendenca, razdražiti javno mnenje proti posameznim osebam, proti celemu našemu po-kretu, predvsem pa izrabiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi dogodke za časa štrajka za lastne agitačne svrhe.
Poznam mentaliteto in poznam predobro bojna sredstva, ki so v navadi v krogih JSDS. Marsikateri intelektualec se je vsled tega že umaknil iz socijalističn^ga pokreta, ker ni mogel prenesti razmer, ki so vladale v JSDS. In vendar se mi zdi, da g. Prepeluh prekaša v tem oziru vse.
> Njegova noga se niti ne ustavi ob gro-beh. Niti srmt mu ni sveta. Celo smrt mora služiti za agitačno sredstvo v politične svrhe.
Milan Lemež:
Zastrupljene svinčenke
Komaj je izbruhnil železničarski štrajk, že mu je dalo meščansko časopisje političen cilj — »komunisti hočejo uprizoriti revolffcijo in upostaviti sovjetsko republiko v Jugoslaviji«. Ta divji ples »sovjetske epidemije« se je pričel že na dan našega strankinega zbora v Ljubljani. Vse divje govorice, ki so se takrat širile o »slovenskih komunistih« in »njihovih sklepih« ie zbral ljubljanski župan in jih uporabil za resen politični članek. Ali je še kje dežela na svetu, kjer je lahkovernost tako velika, da politiki računajo z mestnimi govoricami kot s suhimi dejstvi? Dr. Tavčarjev članek ni zgrešil svojega cilja — alarmiral je ljubljansko meščanstvo, ki bo še dolgo prepričano o tem, da si je »komunistični puč z dne 24. aprila, ki je bil pripravljen z vsem revolucijonarnim aparatom«, ponesrečil. Kar ni opravilo meščansko časopisje, to so dovršili razni anarhistični elementi in iumpenpro-letarijat v predmestjih. V tej politični psihozi je čez noč izbruhnila stavka. Delo časopisja je bilo kaj lahko. Izrabilo je »sovjetsko epidemijo«, kateri se je še pridružila štrajkovna psihoza. S tendencioznimi vestmi je preplavilo meščansko časopisje celo deželo, ki so dosegle svoj višek neposredno po 24. aprilu.
In kaj se zgodi mesec dni po končanem štrajku? Oglasi se g Prepeluh in napiše:
»Vsled tega (t. j. ker je bilo vodstvo štrajka v rokah takozvanib »komunistov«), je stavka nehote in proti volji ogromne večine železničarjev imela nekakšen političen povle-ček. Ta značaj so ji po sili hoteli dati tudi pri nas posamezniki, ki so mislili, sedaj je čas, da se doseže političen preobrat in se ustanove sovjeti. Pri nas v Sloveniji so bili to zlasti vsi oni, ki so se nedavno sprli s socijalno-demokracijo, izzvali v vrstah delavstva razpor in ustanovili novo »Delavsko-socijalistično stranko.«
Tako je sedaj izpregovoril tudi gospod Prepeluh jasno besedo o političnem značaju štrajka.
»Ker je bilo vodstvo štrajka v rokah komunistov, je imel le - ta politični navleček.« Ali se niso tega argumenta vedno, tudi v prejšnjih časih, posluževale meščanske stranke napram socijaiističnim strokovnim organizacijam? Da se ga poslužuje tudi g. Prepeluh, se ne čudimo z ozirom na njegovo mentaliteto.
Ali važnejša je druga trditev, kjer pravi, da smo hoteli dati stavki politični značaj posebno mi, ki smo sodelovali pri ustanovitvi »Delavsko-socijalistične stranke« in to s tem, da smo mislili, da je sedaj čas za dosego političnega prevrata in za ustanovitev sovjetov.
Če se je g. Prepeluh že podal na pot, da pomaga policijski oblasti pri izvrševanju kriminalnih poslov, potem nam naj pove jasno in brez ninogobesedja vsa ona konkretna dejanja, ki smo jih zagrešili v tem oziru, kje je to bilo, kedaj in kakšna dokazna sredstva ima na razpolago.
Tudi meščansko časopisje je ves čas trdilo o prevratu, ki so ga hoteli uprizoriti komunisti, ali doslej nisem našel niti enega dokazila, ki bi ga bilo navedlo to časopisje. Sedaj se mu je pridružil tudi g. Prepeluh, mesec dni po brezobzirni gonji, ki je šla preko dežele.
Vemo prav dobro, da ta način pisanja ne ostane brez upliva na javnost, zlasti ne na one mestne mase prebivalstva, ki se že tresejo, če samo slišijo besedo »revolucija.« Kdor pozna poleg tega še nekritičnost našega občinstva in njegovo neinformiranost o komunizmu, ta se ne bo čudil posledicam, ki jih je imela žurnalistična kampanja od vseh strani, človek se nehote spominja časov, ki jih je preživel nemški proletarijat v letih 70 tih in 80 tih za časa Bismarcka — večna preganjanja, strupena časopisna borba v imenu patrijotizma in ohranitve države.
Dogodki v Bolgarijs.
(Izgubljena igra socijalnih patrijotov).
Sofija, 5. junija 1920.
Prometni delavci v Bolgariji so stopili v gibanje v svrho zboljšanja svojega položaja. 24 /12. p. 1., na dan mirne demonstracije, ki naj bi podprla zahteve delavstva, je prišlo v Sofiji in drugod do prelivanja krvi. To je bil povod, da so delavske organizacije proglasile generalni štrajk na železnicah, da protestirajo proti vladi Stambulinskega, ki je s krvjo udušila zahteve delavcev za večjim kosom kruha in plačevala ljudem po 100—200 levov na dan, da streljajo na »rušitelje reda«.
Štrajk je zadobil politični značaj in je razburil vse delavske mase. — Voditelji širokih socialistov (t. j. socialnih demokratov z razliko od tešnl'h komunistov) so morali kljub
Mi vemo, da se proletarijat najbolj razvija in uveljavlja ravno v industrijskih, boljše urejenih držasah, kakor v Angliji, Nemčiji, Ameriki itd. Kako naj bi torej bili mi, ki smo stranka proletarijata, proti inclustrijaiizaciji in modernizaciji države? Mar zato, da se uniči še tisti odstotek proletarijata, ki ga je? Ali pa zato, da obubožamo in propadamo z državo vred? Le uredite svojo državo, gospodje kapitalisti, organizirajte in poindustrijalizirajte jo, ker s tem dobimo več proletarijata, več so-drugov v naš, m boju. Državni aparat in industrijo bo koncem konca, ko socijalni razvoj doseže potrebno stopnjo, itak prevzel proletariat v svoje roke. — Vzemite to na znanje, modrijani, in ne objavljajte več takih res »najslabših« rodoljubnih čvekarij.
Sodrugi, Sodružice!
Vsled vsestranske želje in nujne potrebe je pričel »Rdeči Prapor« z zadnjo Številko izhajati po dvakrat na teden. Z dvakratnim izdajanjem pa bodo narastli tudi stroški pri listu. Zatorej s podvojeno silo na delo! Delujte in agitirajte vsepovsod, pridobivajte listu novih naročnikov! Vsak dosedanji naročnik naj pridobi saj še enega novega naročnika. Čim večja bo armada, tem popolnejši in raznovrstnejši bo naš »Rdeči Prapor«, ki je edini pravi slovenski delavski list. Kdor je socijalist, ta bodi tudi naročnik »Rdečega Prapora«.
Iz komunistične Slovenile.
V zadnjem času se je vršilo po Sloveniji več shodov naše stranke. Shodi so bili vsi sijajno obiskani. Delavci in kmetje so pazno poslušali naše govornike, ki so mirno in objektivno, brez kričanja in demagogije poročali o s;tuaciji, o nalogah delavstva, o vukovarskem kongresu in o škodljivem delovanju socijalpatrijotov. Spodaj prinašamo nekatera poročila o teh shodih. Shodi in sestanki so se vršili še v drugih krajih (impozanten je bil zlasti shod na Jesenicah) s pristavkom, da je bila na vseh sprejeta soglasno naslednja resolucija:
»Proletarijat zbran na shodu v...........,
ogorčeno obsoja izdajalsko politiko soc. dem. stranke Slovenije in odobrava ustanovitev socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov), ki je združila zavedni proletarijat Slovenije z ostalim proletarijatom Jugoslavije. Proti enotni fronti buržoazije zahtevamo, da se postavi enotno fronto vsega politično in strokovno organiziranega delavstva v okvirju SDSJ(K) in centralnega strokovnega sveta. Vukovarski kongres naj organizatorično tesneje zveže proletarske organizacije cele države v svrho, da se vodi neizprosen razredni boj in vrže breme 5 letne vojne, militarizma in draginje na glavo buržoazije in jej tako zlomi vrat. Program in taktiko stranke naj se utrdi in spopolni po direktivah nepopačenega komunizma in 3. internacijonale. Neobhodno potrebno je tesno ujedinjenje vseh strokovnih organizacij in skladno delovanje v pol. org. SDSJ(K). Delavstvo se zaveže naročiti in širiti edino res proletarsko glasilo »Rdeči prapor«. Živela sloga in zmaga delavskega razreda!«
Trbovlje. V nedeljo 4. t. m. se je vršil v Trbovljah javni politični shod naše stranke. Velika dvorana delavskega doma je bila polna, kakor tudi dvorišče pred domom. Poročevalec sodr. Klemenčič je podal kratek politični pregled 15 mesečnega obstoja države. Ko je stara monarhija razpadla, je bila naša bur-ioazija brez glave. Nobena politična stranka ni bila pripravljena na tak polom. Pod krinko boljševizma so že takrat anarhistični elementi začeli svoje delo. Odtod slabo pojmovanje boljševizma med našim ljudstvom. Komunisti so prvi, ki se povsod borijo proti anarhiji, naj ona Izvira iz kapitalističnih krogov ali pa iz takozvanega lumpenproletari-jata. Komunisti hočejo vpeljati mir in red, dati blagostanje tistim, ki delajo in odpraviti pravico organiziranega ropanja, spekulacije, verižništva in lenuštva. Peščica takih organiziranih lenuhov ima danes v rokah vsa proizvajalna in prometna sredstva, razpolaga z vsem kulturnim in materijelnim blagostanjem kapital, družbe. A delavno ljudstvo nosi težko breme 5 letne vojne in se stalno zastrupljuje na vse mogoče načine. Ta trhla stavba kapitalistične družbe bi že zdavnej propadla, da se niso našli ljudje, ki ji pod krinko so-cijalizma podpirajo trhle vogale. To so socijalni patrijotje, kakoišni se najdejo povsod na svetu. Pri nas na Slovenskem so že zban-
krotirali in so tudi drugače tako majhni, nesposobni, denuncijantski in zavratni karakterji, da more človek le z gnusom govoriti o njih. Premirje z meščanskimi strankami, ki so ga lansko leto podpisali, je prvo izdajstvo delavskih interesov. Takrat se je začel razdor s strankami. Delavstvo je začudeno gledalo podpisa »soc. dem.« voditeljev na enem papirju s klerikalnimi in liberalnimi. Do tega momenta je stranka rastla, dogovor z bur-žoazijo pa je bil kamen spotikanja, ob katerem so se začele trgati delavske vrste. Seveda delavstva niso vprašali, če odobrava to njihovo politiko. Ko so enkrat stopili na široko cesto izdajalstva in zahrbtne politike — je šlo hitro navzdol. Prevzeli so odgovornost za preki sod, po katerem so se sodili delavci in kmetje; z vladinim denarjem so vršili propagando; v vlado so stopili in glasovali meni nič tebi nič za miljardne vojne kredite in tako pripravljali pot najhujši reakciji. Iz žepa delavnega ljudstva so ukradli 20% pr> kole-kovanju kron, kar znaša miljarde; tako so silno povečali draginjo, kar je znižalo delavske mezde in plače za 70%. V obupnem boju delavstva za zboljšanje gmotnega položaja, za vsakdanji kruh so stali vedno na strani kapitalističnega razreda in metali pesek v oči ljudstvu z majhnimi drobtinicami, z raznimi obljubami, in z malenkostnimi priboljški. Z ozirom na železničarsko stavko izvršuje peščica ljudi vlogo provokatorjev in denuncijantov. Ker računajo z poštenostjo naših zaupnikov, so danes tako predrzni, da tekmujejo z »Večernim listom« v laganju o zadnjem štrajku. Slovensko politično življenje, ki je že tako zbegano in korumpirano, so ti ljudje napravili naravnost neznosno. Tem ljudem bomo strgali krinko z obraza, in jih pokazali v pravi luči. To bo v interesu ozdravljenja vsega javnega življenja na Slovenskem. Take elemente mora bojkotirati ne samo delavstvo, temveč tudi vsaka družba, ki je ohranila količkaj dostojnosti. — To poročilo sodr. Klemenčiča se je vzelo z odobravanjem na znanje. Čez 3000 delavcev je nato soglasno sprejelo resolucijo, ki je bila sprejeta na vseh drugih shodih in ki jo zgoraj priobčujemo.
Kranj. Vkljub slabemu vremenu se je v nedeljo 13. t. m. v Zvezdi vršil javen politični shod. Poroč. sodr. Bartulovič je v daljšem govoru pojasnil splošni politični položaj. Prikazal nam je vso korumpirano politiko meščanskih strank in znjimi združenih socijalpatrijotov. V nadaljnem govoru je v pravi luči prikazal meščansko časopisje, ki je za časa splošne stavke blatilo naš boj, češ, da je bil političnega značaja. Sprejeta je bila resolucija v smislu poročevalčevega govora in ob tej priložnosti se je pokazalo, da pri nas ni mesta za denuncijantsko politiko socijalpatrijotov, kateri bi radi na račun delavstva intrigirali in sedeli v vladi. Naše delavstvo se je tudi zavezalo širiti proletarski list »Rdeči Prapor«, ki edino zastopa ideje poštenega komunizma in strogega razrednega boja. Sodrugom v Ljubljani pa kličemo: »Vstrajajte v borbi za zmago mednarodnega proletarijata«!
Kamnik. Slavnost razvitja delavske zastave in javen politični shod SDSJK v Kamniku se je vršila pri obilni vdeležbi (skoro 1000), četudi je slabo vreme zadržalo mnogo domačinov in gostov. Bojko so korakale delavske vrste z razvito zastavo in godbo na čelu po mestu in dokazale z vzornim redom in disciplino meščanstvu, da se gibanje soci-jalističnega delavstva ne more ^/dušiti z lažjo provokaterjev in preganjanjem. Na shodu je b la enoglasno sprejeta naša resolucija, kar je dokaz, da v Kamniku ni prostora za soci-jalpatrijotske hujskače, ki hočejo raztrgati delavske vrste. Obširno poročilo bomo priobčili prihodnjič.
Hrastnik. V nedeljo se je vršil shod na katerem so se razpravljala strokovna in politična vprašanja. Zahrbtna politika par socijal-patrijotičnih hujskačev med rudarji ne bo žela uspehov. Skrajni čas je, da nastane v revirju mir in sloga, da ne bo rudarskih organizacij izkoriščalo par oseb v svoje namene. Intrige in denuncijacije socijalpatrijotske peščice v rudarskem revirju so glavni uzrok preganjanjem, ki so se v zadnjem času vršila. Delavstvo enodušno obsoja njihove zahrbtne spletke.
Mojstrana. Tudi tu smo imeli prav mnogoštevilno obiskan shod SDSJ(K). Poročevalec nam je z iepo in mirno besedo orisal razvoj kapitalizma in razmere v državi. Pojasnil nam je naloge delavstva in kmetov in predočil važnost vukovarskega kongresa z ozirom na vprašanje celokupnega ujedinjenja. Shod je napravil na vse najboljši utis. Naša pol. organizacija se je ločila od JSDS in pristopila k naši. Predložena resolucija je bila soglasno sprejeta.
Guštanj—Ravne. Delavstvo je na zborovanju dne 13. t.m. sprejelo soglasno naslednjo resolucijo: Delavstvo v Guštanju vzame poročilo o položaju na znanje ter sklene z ozirom na nujno potrebo, da se ves slovenski proletarijat združi v enotno fronto z vsem jugoslovanskim socijaiističnim delavstvom, pridružiti se takoj delavski socijalistični stranki Jugoslavije (Komunistov). Združitev slovenskega delavstva z ostalim zavednim proletarijatom v državi je nujni pogoj skupni razredni zmagi. Samo zavedni proletarijat je nositelj srečne, svobodne Jugoslavije. Delavstvo Guštanja se loči od JSDS, ki je po krivdi voditeljev zapustila pravo pot socijalizma in nepretrganega razrednega boja, v nadi, da bo njegovemu vzgledu sledil še tisti ostanek delavstva v Sloveniji, ki se ni še odločil, ker je pričakoval, da se bode v smislu ljubljanskega sporazuma vsa stranka ujedinila. Korumpirani voditelji stare JSDS so ta sporazum pogazili, ker nočejo ujedinjenja, medtem ko ga delavstvo tirja, ker je to nujna potreba zgodovinskega razvoja. V narodnostnem oziru stoji proletarijat na stališču, da agitacija za pripadanje k eni ali drugi kapitalistični državi ni delo proletarijata. Ker se nahajamo v epohi svetovne revolucije; proletarijat mora povdarjati, da je proti vsaki formi kapitalistične države, bilo to republika, bilo monarhija, ter da se bori samo za ono obliko sovjetsko proletarske demokracije, ki jo predstavlja Rusija.
Kovinarski in mizarski delavci, pozor!
Savez transportnih in prometnih delavcev je v posebnem pismu naznanil vsem kovinarskim tajništvom v Jugoslaviji, da so železniške delavnice bojkotirane, ker ministrst/o saobračaja ni izpolnilo obljubo, dano železničarskemu savezu ob zaključitvi zadnje stavke, da ne bo odpustilo stavkajoče delavce. Kovinarski delavci naj vzamejo to na znanje. Dogaja se namreč, da pošilja oddelek za socijalno skrb iz Sarajeva, Zagreba in Ljubljane k direkciji v Beogradu ključavničarje, mizarje in druge delavce, ki zvedo šele v Beogradu, kaj se z njimi namerava, in ker nočejo biti stavkokazi imajo vsakovrstne neprilike pri povratku in obremenjujejo Savez.
Z ozirom na vse to, se priporoča vsem zainteresiranim delavcem, da naj do preklica ne sprejmejo dela na železnici.
Tozadevno pismo se je poslalo tudi ljubljanskemu tajništvu kovinarske organizacije, kjer je na razpolago vsem delavcem.
Delavci! Ne rušite solidarnosti!
Dopisi.
Zagorje. Naši socijalpatrijotje z polulibe-ralcem Čobalom na čelu so začeli po zadnji konferenci v Hrastniku na vse pretege agitirati za zopetno ustanovitev -ffolitične org. JSDS. Izrabljali so v svoje nečiste namene železničarsko stavko. Zelo jih namreč jezi, da je delavstvo brez slavnega predsednika g. Čobala, ki stoji pred bankerotopi, tako lepo stavkalo. Toda vse njihovo delo je zaman. Predobro jih pozna naš revni, teptani proletarijat. Dolgo so ribarili v kalnem razni kristolovci, ki niso niti najgrše psovke vredni. Vedno smo stali na stališču, da v strok. org. ni in ne sme biti razdor, da je strokovna org. enotna. Toda slavni Čobal si tega ne more utepsti v glavo. Člani so že večkrat zahtevali občni zbor strok. org. in to iz popolnoma upravičenega vzroka. Danes sta v odboru samo še dva člana, druge je pa ali izključil ali so pa morali radi prehudega terorja od »zgoraj« izstopiti. To je proletarijatu zopet dokaz, kakšni demokratje so socijalni patrijotje. Tudi v Zagorju smo imeli žrtve podlega denuncijanstva za časa stavke. Ni zadostovalo to, da je bilo aretiranih dvanajst popolnoma nedolžnih ljudi. Širili so podli agenti razne govorice o neki »Črni listi«, katero je baje orožništvo našlo v tajništvu org. Pokažite se sedaj možaki in povejte kje je »črna lista«, objavite jo. Če ste poštenjaki, boste to gotovo storili. Lepo ste se v tej stavki razkrinkali. O tem bomo govorili v eni prihodnjih številk. — Končno vprašamo tudi g. župana, kako to, da se je sedaj naenkrat ustavilo v prodajalni razdeljevanje blaga od ameriške podporne akcije, kakor je bilo to doslej. Ali morda hoče zopet kdo napraviti drugo aprovizacijo? Kakor se sliši, nekateri iz občinskega odbora nimajo ravno najčistejših rok glede aprovizacije. Upamo, da nam g. župan pojasni to zadevo in jo ugodno reši.
Tržič. (Skrivnostna zgodba). V aprilu 1920, ko je'bil v Sloveniji prepovedan alkohol, so se zbrali trije bratje žganih opojnih pijač in mislili so: dobro ga bo izpiti en frakelj ali dva, samo da rešimo Tržič pred treznim delavstvom! Da ne boste ugibali kdo so ti naši prvi prijatelji alkohola, evo vam jih navedem z imeni: prvi je Karol Šurnjekov, drugi je Štefan Tičov, tretji pa Kajtanov France. In ti trije so šli torej v skrivne prostore ter tam prav pridno frakeljne praznili. Ko jim je že to prišlo do možganov, se prime prvega korajža in začne pisati protokol, da morajo ti trezni delavci iti v pokoj. Ko je bilo to zgotovljeno, ga je Štefan zopet nalil in Kajtanov France do dna popil ter precej podpisal, da kar Tržiški alkoholiki govore je vse resnica in so nato takoj uradno poslali, da naj pridejo v Tržič od drugod varnostni organi in trezne delavce odpeljejo, kar se je res zgodilo, ker je bil Francelj podpisan. Ko se je pa vse to pokazalo v drugi luči kakor pri žganju, so začeli vpraševati našega Franceta: kje imate dokaz resnice zato kar ste podpisali? Prvi dan je rekel: boste že dobili; ni tega doma. Drugi dan je zopet cincal, da še nima vsega kar je potrebno, ker Karol Šurnjekov še zmiraj po občinskih gojzdih hodi in hraste ogleduje ki bi bili bolj pripravni za vislice, ki naj se postavijo na trg, da se tam javno obesijo vsi tisti, ki so njemu napoti. Ko se tretji dan pri Francetu oglasi varnostni organ in odločno zahteva dokaz resnice, se Francetu (vulgo »Njevi«) zgubanči čelo in zavzdihne: »jaz sem moral narediti to na ukaz bodočega župana«! in nato prav odkrito priznal da ni nič resnice kar smo pri žganju sklenili. Potem so morali poročati, da se ni nič na take fante zanesti, ki pijejo alkohol ko je prepovedan in poročajo neresnico. Ti delavska para si pa lahko misliš če je tak človek zmožen za županski stolček kakor je ta Žaganca Šurnjekova ...
Domače.
Strah pred komunisti ali manever.
Tukajšnji list »Jugoslavija« pripoveduje, da so vukovarski meščani protestirali proti komunističnemu kongresu v Vukovaru. Zlasti židovskim trgovcem je ta obisk baje skrajno neljub. Ti so najprej, da bi si pridobili naklonjenost ali vsaj prizanesljivost hudih komunističnih gospodov, za vsak slučaj znižali cene moki na 7'50 K. — Škoda, da si niso izbrali komunisti Ljubljane za svoj kongres. Morda bi potem vendarle padie tudi trdovratne »ljubljanske cene«. Tako piše omenjeni list. Mi pa pravimo: Cene bodo padle tudi v Ljubljani, toda čele tedaj, ko se bodo kon-sumen liznali smotrenejše in energičnejše uveljaviti.
Ponižno vprašanje. V zadnjem času je bilo več trgovcev obsojenih radi prodaje rnalo vžitne in kisle moke. Mestna aprovizacija ljubljanska pa nudi prebivalcem, ki so najpotrebnejši dobre in vžitne hrane, neke vrste moko, v kateri je zmlet menda fižol. Za kuho je taka moka skoro nerabna, ker preveč moči. Prosimo pojasnila!
Duševni delavci pristopajo v komunistično organizacijo. Učiteljski društvi v Tolminu in v Istri sta sklenili, da pristopita k delavski zbornici. Tako je prav! Živeli!
Moderno suženjstvo. Dasiravno so minuli časi, ko so gospodarji neomejeno vladali nad svojimi sužnji, jili pretepali itd , imamo vendar še danes novo vrsto sužnjev v osebah krojaških pomočnic in vajenk. Kajti to, kar se dela s temi ubogimi žrtvami nenasitnih isko-riščevalk, presega vse meje. Neka mojstrica, (ime zamolčimo) katera ima eno pomočnico in pet vajenk izkazuje nad njimi vso svojo zobraženost in globoko segajočo srčno ljubezen stem, da svoje - vajenke pretepa. Ne samo, da jih pretepa z škarjami in ravnili, temveč jih pri tem obklada z najhujšimi priimki kakor n. pr. »mistfih«, »pak«, roparji itd. ter povrhu še opljuva! Takšno ravnanje z nedoraslimi otroci je kaznjivo, zato ravno se zahteva v tej stroki stroge kontrole od strani obrtne oblasti, ki je v to poklicana. la stroga kontrola je tudi zato potrebna, ker vemo, da mnoge po dolgem učnem času, po celem letu, niso prejele še nobenega učnega dela v roke, ker se jih vporablja za vsa druga hišna dela. Najbolj pa karakteriziramo te razmere če povemo, da te delodajalke s svojim šikaniranjem silijo pomočnice v obup, tako da je ena teh pomočnic prav iz obupa hotela skočiti skozi okno. To naj bode merodajnim krogom v pojasnilo na vse razne ovadbe, katere lete proti zaupnikom naše organizacije, od strani nekaterih brezvestnih izkoriščevalcev in izkoriščevalk.
iz stranke.
Krajevna pol. org. SDSJ(K) za IV.
(kolodvorski okraj) poživlja vse člane na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 24. t. m. ob 8 zvečer, V restavraciji Kačič na Dunajski cesti nasproti hranilničnih hiš. Sodrugi! Sestanek je zelo važen in dolžnost vseh zavednih sodrugov je, da se v čim večjem številu temu vabilu odzovejo.	Odbor.
Jesenice. V nedeljo 4. julija 1920 se bo vršil v dvorani delavskega doma (pri »Jelenu«) na Savi občni zbor jeseniške krajevne pol. organizacije SDSJ(K). Sodrugi in sodružice! Udeležite se polnoštevilno Vašega važnega zbora. Otvoritev zborovanja točno ob 9. ur dopoldan.
ČSfajte in razširjajte ,Rdeči Prapor1!
Drujji Izkaz darov za svojce padlih žrtev.
Nabrano na žel. shodu v Mestnem domu dne 6./V1. 957 K ter na žel. shodu v Hotelu Union dne 13/VI. 509 K 95 v in 3 lire. Rozman Nare, Šporn A., Matevžič J., Kovač J, Bergant V., Alojk J., Novak F., Križaj, Vržič, Mesec, Machtig, Pančinik, Šumel, Ozebek, Sedovnik, Zgoce, Piril, Paušič, Dekleva, Ostrožnik, Reibenschuh, Jeglič, Marion, Žagar, Brodnik, Dovgan, Miklič, Kabl, Rjavec, Petrič, Žibert, Skrobl, Božič, Kelbel, Valjavec, Loberl, Podkov, Kuštrin, Eržin, Kristan, Halner, Potočnik, Požun, Stem, Dobravlje, Detiček, Miklavčič, Koprivc, Slak, Kunstelj, Bari, Škerle, Setina, Eokčič, Herbst, Terpina, Peternelj, Ladiha, Dolinar, Aternek, Vidmar, Miklavčič L, Miklavčič J., Jeraj, Uiepič, Majdič, Cistar, Šifrer, Kraljič, Selak, Erjavec, Mali, Rak, Orel, Primar, Žnidarič, Ledenik, Butara, Hesik, Jame, Pretnar, Sušnik, Weilgoni, Dekleva, Sarkotič, Kopač, Golmajer, Milaž, Pernikar, Roger, Dimnik, Gergotek, Grzetič, Mikavec, Vehovec, Skilovnik, Kranjec, Keržinrr, Cerar, Košana, Stor, Vank, Pu-stotnik, Kleina in 34 nečitljivih podpisov, vsi po 10 K, Berčič, Bolentič, Vogrinc, po 30.K. Štefula* Golob, Pintar, Drofenik, Golič, Fugina, Ladiha, Kremfruš, Tomažič, Kuželj, Mavsar, Dolžan, Gerol, Marinko, Osvald, Pišot, Zdovc, Mar, Renče!, Keršič, Podlogar, Žumler,. Sbaschnik, Feldin, Irovšič in 3 nečitljivi podpisi vsi po 20 K, Venedik 50 K, Pušnik 46 K, podpis nečitljiv 100 K, Golob, Cesar po 15 K, Koman, Jezeršek po 16 K, Selin, Legat, Rozina po 12 K, Florjančič, Grošelj po 11 K, Vidovič 40 K, Veiderbar 50 K, Bernetič, Bubuder, Merjasec, Marušič, Logar, Gogala, Škorjanc, Birsu, Krajšek, Loboda, Koren, Žitnik, Vovk, Hočevar, Simončič, Golob, Osvald, Lipar, P lej, Bazi in 14 nečitljivih podpisov vsi po 5 K, 35 darovalcev po 4 K, 10 po 3 K, 30 po 2 K, Bezil 40 K, Florjančič, Videnič, Sešek, Mareln in 3 podpisi nečitljivi vsi po 8 K, 15 darovalcev po 6 K, 5 po 7 K, 2 po 9 K Bergant 20 K, Tomšič 1 K. Skupaj K 4770 95 in 3 lire. Prej izkazanih 6767 K. Skupaj 11537-35 K in 3 lire.
Svojci padlih dne 24. aprila 1920 naj pošiljajo prošnje za podporo na strokovno komisijo Šelen-burgova ulica 6. 2. nadst. do 1. julija, poznejše prošnje se ne vpoštevajo.
Zbirka za žrlve 24. aprila 1920.
Sever Albin, nadpremikač juž. žel.. je nabral med slov. železničarji v Logatcu za svojce padlih žrtev 219 K in 64 lir, ki jih je oddal 5 članskemu podpornemu odboru. Maver Anton, sprevodnik juž. žel., na svatbi Petra Bizjaka v Zagorju pri Postojni 70 lir, ki jih je tudi že oddal omenjenemu odboru. Cbema sodrugoma, kakor tudi cenjenim darovalcem najsrčnejša zahvala.
Obvestilo S'eje 5 članskega podpornega odbora za padle žrtve se vrše vsak petek ob 7. zvečer. Izplačevanje podpor in sprejemanje vlog za podpore se vrše vsako soboto od 10. do 12. dopoldan v gostilni »Celarc«, Spod. Šiška Kolodvorska ul. 165. — lika/ oddanih podpor kakor tudi cerij. darovalcev se bo objavilo prihodnjič. Odbor
Za Rdeči Prapor.
Na železničarskem shodu na Jesenicah 13 junija v gostilni Mergles so nabrali K'146.26 za tiskovni sklad SDSJjK). Hvala! V Kranju je sodr. Mohar na nabiralno polo št. 48 nabral svoto 100 K 10 v za tiskovni sklad. Hvala ! Za tisk. sklad so darovali : Vodlak 10 K, Kokve 10 K, T. Neimenovan 100 K, Ceraj pl. Cerič Vojteh 4 K.
Pozor.
Prosi se dotično osebo, ki je našla na shodu dne 13 /VI. v dvorani Union moški dežnik, da ga prinese v Mahrovo hišo in odda tajništvu Splošne žel. organizacije.
Ceraj pl. Cerič Vojteh,
sprevodnik.
Sodrugi!
Nabirajte za tiskovni
sklad.
izdajatelj Socijallstična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) v Ljubljani. Odgovorni urednik Rajko Osterc. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.