HRASTNIK, 5. Vili. 1965 Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel., št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. NOVI GOSPODARSKI UKREPI Gospodarska gibanja in njihovo spremembe, ki se odigravajo te dni, z drugimi besedami gospodarska reforma, so največja ekonomska sprememba od osvoboditve do danes. Vrsta zelo pomembnih ukrepov je sprejetih s ciljem, da se stabilizira gospodarstvo skozi prizmo izenačenih pogojev gospodar- jenja in akumulacije v posameznih panogah gospodarstva. Ta cilj se bo lahko dosegel, če se bodo poiskale in izkoristile vse mogoče notranje rezerve od organizacije poslovanja, delovne discipline do zmanjšanja stroškov poslovanja. Istočasno je izvršena tudi valutna reforma z odreditvijo nove dolarske paritele in izvršitvijo denominacije dosedanje dinarske vrednosti. Za naše podjetje je posebno pomembno kako bodo novi gor spodarski ukrepi vplivali na naše poslovanje. Kot pri vseli delovnih organizacijah se tudi pri našem podjetju odražajo gospodarski ukrepi v dveh smereh: z ene strani na zvišanje, z druge strani na zmanjšanje celotnega dohodka. Celotni dohodek bi se povečal zaradi naslednjih razlogov: 1. Dovoljeno je povečanje prodajnih cen embalažnega stekla do 15 %. Glede na planirano realizacijo do konca leta, bi to povečanje znašalo vrednostno ca. 84 milijonov. 2. Z odreditvijo nove vrednosti dolarja v višini 1.250 din- (+ 6 %) se bo vrednostno povečal izvoz do konca leta za ca.. 125 milijonov. 5. Ukinjeni so družbeni fiskalni instrumenti za proizvajalce (prometni davek). Kar pomeni, da proizvodnja ne bo več plačevala prometni davek, ker to obveznost prevzame trgovina. Sprememba tega predpisa daje podjetju za preostalih 5 mesecev za ca. 27 milijonov. Celotni dohodek bi se zmanjšal zaradi povečanja stroškov poslovanja. Do danes še niso poznane vse nove cene, zato je nemogoče točno ugotoviti vrednostno koliko se bodo stroški poslovanja povečali. Vsekakor se bodo ti stroški znatno dvignili, indeksi povečanja cen za posamezne surovine, materiale in usluge .znašajo tudi 152. to je 52 % povečanja napram dosedanjim cenam. CDS je na zasedanju dne 28. VIJ. razpravljal o tej situaciji in odredil, da UÒ in člani kolegija -čimprej izvršijo vse potrebne predračune, tla bi se lahko ustanovio finančno poslovanje do konca leta. V zvezi s tem se poraja vprašanje kako ustvariti potrebna sredstva za porast osebnih dohodkov glede na povečanje življenjskih stroškov za 23 %. Iz tolmačenja novih gospodarskih ukrepov izhaja, da so delovne organizacije dolžne, da o tem vprašanju razpravljajo in da povečujejo osebne dohodke glede na svoje ekonomske možnosti. To pomeni, da bomo morali za povečanje osebnih dohodkov iskati možnosti v okviru delovne organizacije. Edino neposredno povečanje osebnih dohodkov mimo delovne organizacije, in to 7,7 %, bo nastalo kot rezultat zmanjšanja stopnje proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov od 17,5 % na 12,5 %. Za ostalo razliko moramo ustvariti ekonomsko podlago, a to pomeni boljše organizirati delo, uvesti primerno disciplino, povečati storilnost do maksimuma ter računati na vsak dinar prihranka pri poslovnih stroških, ker bo vse skupaj vplivalo na našo akumulacijo, skozi to pa tudi na osebne dohodke. Kralj Boris OB PRAZNIKU DNEVA RUDARJEV OBČINSKEGA PRAZNIKA IN ŠPORTNIH IGER STEKLARJEV JUGOSLAVIJE SMO DOSTOJNO PROSLAVILI 20-LETNICO OSVOBODITVE. TRIDNEVNO PRAZNOVANJE JE PRIKAZALO MANIFESTACIJO GOSPODARSKO - KULTURNIH TER OSTALIH USPEHOV V OBČINI. NA SVEČANEM ZBOROVANJU STA O TEM SPREGOVORILA NAiŠA ROJAKINJA TOV. LIDIJA SENT JURC IN TOV. PROSENC ANTON SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITETA. KOLEKTIV PA OBVEŠČAMO O REZULTATIH DOSEŽENIH NA ŠPORTNIH TEKMAH NA DRUGI STRANI STEKLARJA. Parada 3. julija v Hrastniku, ko je Hrastnik slavil občinski praznik in praznik rudarjev. II. DELAVSKE S PORTAE STEKLA JUGOSLAVIJE IGRE PROIZVAJALCEV II. DŠIPSJ se je udeležilo: Iz Tvornice stakla Skopje 59 tekmovalcev, iz srpske Fabrike stakla Paračin 65 tekmovalcev, iz Industrije stakla Pančevo 69 tekmovalcev. iz Tvornice kristalnog stakla Samobor 52 tekmovalcev, iz Tvornice stakla Straža 47 tekmovalcev, iz Steklarne Hrastnik 67 tekmovalcev. Skupaj 557 tekmovalcev. Pri letošnjih igrah smo pogrešali Steklarno »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine, ki se je lansko leto prvih steklarskih iger v Pančevu udeležila, letos pa je sodelovanje odpovedala z izgovorom, da nima na razpolago finančnih sredstev. Tekmovalo se je v naslednjih disciplinah: V konkurenci: 1. Nogomet 2. Odbojka — moški 5. Strelci — moški in ženske 4. Šah 5. Namizni tenis 6. Atletika — troboj 7. Ribolov Izven konkurence: 1. Kegljanje 2. Odbojka — ženske. Rezultati po disciplinah NOGOMET Nogomet Pančevo — Straža 5:1 Paračin — Samobor 4:0 Paračin — Pančevo 5:1 Skopje — Hrastnik 5:1 Paračin — Skopje 5:0 Vrstni red v nogometu: 1. mesto Paračin 6 točk 2. mesto Skopje 4 točke 5. mesto Pančevo 3 točke 4. mesto Hrastnik 2 točki 5. mesto Straža 1 točko 6. mesto Samobor 1 točko Igralo se je po kup sistemu — na izpad. Predvsem so v tej panogi zatajili nogometaši Hrastnika, za katere se je računalo, da bodo osvojili če ne prvo pa vsaj drugo mesto. Krivdo za slab plasman nosijo sami z nekaterimi svojimi funkcionarji, ki so jim omogočili popivanje na zabavi pozno v noč skupaj z belgijskimi nogometaši, s katerimi so igrali prejšnji dan tekmo. Med potekom tekme Paračin: Pančevo je prišlo do neljubega dogodka in je moral sodnik izključiti po dva igralca iz vsakega moštva. Pri tem je zameriti P a račinu, da sta v nadaljevanju tekmovanja oba izključena igralca igrala finalno tekmo proti Skopju. ki se je po zmagi nad Hrastnikom plasiralo v finale. Želimo, da se kaj takega ne bi več ponovilo, pravilnik športnih iger pa naj se dopolni, da igralec, ki je bil izključen, ne more več nastopati na tekočih DSIPSJ. Omeniti je potrebno še nedostojno vedenje enega člana iz Skopja. Njegove izjave na tekmi Hrastnik : Skopje v času, ko je bil v vodstvu Hrastnik, so bile neobjektivne in za nas žaljive, posebno še izjava, da je tekma nameštena« in da če hoče biti Hrastnik prvak, naj bi to prej povedal ter bi Skopje v tem slučaju ne prišlo, da je to šovinizem itd. Organizator iger je za nogometne sodnike zaprosil nogometno zvezo Slovenije ter pri tem ni vplival na njo, katere sodnike naj pošlje na sojenje tekem. Poleg tega je bilo tudi sodnikom naročeno, naj bodo objektivniju naj se na nikogar ne ozirajo. Če je pa po mnenju tega člana iz Skopja sodnik delal napake, jih ptič ni delal zlonamerno, nikakor pa ni dostojno od udeležencev zmerjati ga z raznimi grdimi imeni. Kljub temu pa je ta tovariš iz Skopja čestital sodniku po končani tekmi. ŠAH Tekmovanje se je odvijalo po grupah in so bili doseženi naslednji rezultati: Polfinale: Hrastnik : Straža 4 : 1 Paračin : Skopje 5 : 0 Pančevo : Samobor 5 : 0 Tolažilna skupina: Straža : Samobor 2 in pol : 2 in pol Skopje : Samobor 5 : 0 Skopje : Straža 3 : 2 Finale: Hrastnik : Paračin 5 : 2 Pančevo : Paračin 2 in pol : 2 in pol Hrastnik : Pančevo 5:2 Vrstni red pri šahu: 1. mesto Hrastnik 6 točk 2. mesto Pančevo 4 točke 5. mesto Paračin 5 točke 4. mesto Skopje 2 točki 5. mesto Straža 1 točko 6. mesto Samobor 1 točko Steklarna Hrastnik fe v tej pa- nogi že drugič osvojila prvo me- sto, oziroma tretjič, ker šo se pred tem že vršila tekmovanja v šahu, in sicer od. leta 1965 dalje. V tem letu je bil tudi podeljen prehodni pokal, ki je z letošnjo osvojitvijo prvega mesta prešel v trajno last šahistov Steklarne Hrastnik. Pri tem tekmovanju je bila storjena napaka v tem. ker bi morala tolažilna skupina igrati prvi dan tekmovanja od 18. ure dalje, igrala pa je šele naslednjega dne. Tako se je finale zavlekel čez čas. ki je bil določen. zadnjim skupinam pa smo morali celo zmanjšati za določen čas tekmovanja. NAMIZNI TENIS Tekmovanje se je odvijalo po skupinah. Prva skupina: Paračin : Sombor 5 : 0 Paračin : Skopje 5 : 0 Samobor : Skopje 5 : 0 Druga skupina: Hrastnik : Straža 5 : 0 Hrastnik : Pančevo 5 : 3 Pančevo : Straža 5 : 0 V finalu sta se srečala prvaka obeh skupin Hrastnik : Paračin, kjer je Hrastnik premagal nasprotnika s 5 : 2. Vrstni red v namiznem tenisu: 1. mesto Hrastnik 6 točk 2. mesto Paračin 4 točke 3. mesto Pančevo 3 točke 4. mesto Samobor 2 točki 5. mesto Straža 1 točko 6. mesto Skopje 1 točko Izvedbo tekmovanja, ki je bilo v šoli Heroja Rajka, je prevzel tov. Simerl Milan. Organizacija je bila zelo dobra. Težave so bile v tem, da poedine steklarne niso prišle v kompletnem sestavu in so njihovi tekmovalci nastopili v več disciplinah, kjer se je tekmovalo istočasno. Tako se nekaj ekip ni udeležilo tekmovanja vna-miznem tenisu in se je s tem ovijal normalen potek tekmovanja. Vaši mladi tekmovalci so zasluženo osvojili prvo mesto in želimo, da' bi še naprej pridno valili in se izpopolnjevali v tern lepem športu. ATLETIKA Tekmovalo se je v skoku v daljino. teku na 1:00 m in metu krogle. Vrstni red v atletiki: 1. mesto Paračin 2. mesto Hrastnik 3. mesto Pančevo 4. mesto Skopje 5. mesto Straža 6. mesto Samobor Tekmovanje se je malo zavleklo. ker niso prišli naročeni sodniki pravočasno, kar pa je delno opravičljivo zaradi naliva tega jutra. Kljub temu, da se je pozno pričelo s treningom, so naši tekmovalci zasedli II. mesto. Celo vodili so v tekli, zatajili pa so v metu krogle. STRELJANJE - moški Streljanje — moška ekipa Zajeto je streljanje z zračno in malokalibersko puško v treh stavili. Rezultati so naslednji: 1. mesto Paračin 6 točk (1484 krogov) 2. mesto Hrastnik 4 točke (1417 k rogov). Ekini šestih jugoslovanskih steklarn po končanem šahovskem tekmovanju Člani komiteta II. Jugoslovanskih športnih iger proizvajalcev slekla 6 točk 4 točke 5 točke 2 točki 1 točko 1 točko 3. mesto Pančevo 3 točke (1320 krogov) 4. mesto Skopje 2 točki (924 krogov) 5. mesto Straža 1 točko (895 krogov) 6. mesto Samobor 1 točko (829 krogov). Ženska ekipa Ženske so tekmovale z zračno puško, z malokalibersko puško pa samo iz ležečega stava. Razvrstile so se: 1. mesto Paračin 6 točk (1017 krogov) 2. mesto Hrastnik 4 točke (749 krogov) Predsednik jugoslovanskih steklarskih športnih iger tov. Cvelbar razvija nov prapor 3. mesto Pančevo 3 točke (675 krogov) 4. mesto Straža 2 točki (305 krogov) 5. mesto Samobor 1 točko (samo z zračno puško) 6. mesto Skopje 1 točko (niso nastopile). Organizacija tekmovanja je bila dobra in ni bilo nobenih nesporazumov. ODBOJKA - moška ekipa Tekmovalo se je v rezervatu pinah, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Paračin — Straža 2 : 0 Paračin — Skopje 2 : 0 Straža — Skopje 2 : 0 Pančevo — Hrastnik 3 : 0 Hrastnik — Straža 3 : 1 V finalu sta se srečala Pančevo in Paračin, kjer je Pančevo prepričljivo zmagalo s 3 : 0. Vrstni red: 1. mesto Pančevo 6 točk 2. mesto Paračin 4 točke 3. mesto Hrastnik 5 točke 4. mesto Straža 2 točki 5. mesto Skopje 1 točko RIBOLOV Tekmovalo se je v rezervatu pri Litiji. Pogoji so bili: trnek in vaba po izbiri, plovka, določen čas 2 uri. Za rezultat se je štelo število in težina ulovljenih rib. Vrstni red: 1. mesto Llrastnik 6 točk 2. mesto Skopje 4 točke Ostali tekmovalci so brez plena in s tem so ostali tudi brez točk. KEGLJANJE - izven konkurence Tekmovanje se je vršilo v borbeni partiji po 6 tekmoavlcev. Razvrstitev je naslednja: L mesto Hrastnik 6 točk 2. mesto Pančevo 4 točke 3. mesto Samobor 5 točke 4. mesto Straža 2 točki Tekmovanje se je odvijalo normalno brez kakršnih koli težav. Smatra se, da tekmovanje v borbeni partiji na tak način ne odgovarja, temveč bi morali tekmovati kot na prvili steklarskih igrah v Pančevu, to je vsak tekmovalec po 100 lučajev, ih si-" cer 50 na polno in 50 na pobiranje. Tak je bil tudi sklep org. komiteja na sestanku v januarju mesecu, vendar pa je na drugem seslanku bilo to spremenjeno na zahtevo članov komiteja iz Som-bora, ki so izjavili, da v kolikor se ne bo tekmovalo v borbeni partiji, ne bodo prišli s kegljači. Mislim, da je potrebno to spremeniti in naj bi se tekmovalo kot se je v preteklem letu. Zainteresirati bi bilo treba tudi steklarne, katere nimajo te discipline, to je Paračin in Skopje, ter da bi se v bodoče ta panoga športa vključila v konkurenco. ODBOJKA-ženska ekipa Zenska ekipa v odbojki je bila letos prvič vključena v tekmovanje. Doseženi so bili naslednji rezultati: Po disciplinah so se steklarne plasirale takole: Pančevo: Samobor: Pančevo : Hrastnik Hrastnik : Samobor Paračin : Samobor Pančevo : Hrastnik Vrstni red: 1. mesto Pančevo 2. mesto Llrastnik 3. mesto Paračin 4. mesto Samobor 2:0 2:0 2:0 2:0 N ogomet III. mesto 5 točke Šah II. mesto 4 točke Namizni tenis ffl. mesto 3 točke Strelstvo - m. III. mesto 3 točke Strelstvo - ž. III. mesto 3 točke Odbojka - m. L mesto 6 točk Atletika ILI. mesto 5 točke Atletika III. mesto 5 točke Ribolov 1 točko Skupaj 26 točk Paračin : Nogomet I. mesto 6 točk Šah IH. mesto 3 točke Namizni tenis IL mesto 4 točke Atletika I. mesto 6 točk Strelstvo - m. L mesto 6 točk Strelstvo - ž. L mesto 6 točk Odbojka - m. II. mesto 4 točke Ribolov 1 točko Skupaj 56 točk Hrastnik: Nogomet IV. mesto 2 točki Šah I. mesto 6 točk Namizni tenis I. mesto 6 točk Atletika II. mesto 4 točke Strelstvo - m. II. mesto 4 točke Strelstvo - ž. II. mesto 4 točke Odbojka - m. III. mesto 3 točke Ribolov I. mesto 6 točk Skupaj 35 točk Skop j e: Nogomet II. mesto 4 točke Šah IV. mesto 2 točki Namizni tenis VI. mesto 1 točka Atletika IV. mesto 2 točki Strelstvo - m. IV. mesto 2 točki Odbojka - m. v. mesto 1 točka Ribolov 11. mesto 4 točke Skupaj 16 točk Straža: Nogomet v. mesto 1 točka Šah v. mesto 1 točka Namizni tenis v. mesto 1 točka Atletika v. mesto 1 točka Strelstvo - m. v. mesto 1 točka Strelstvo - ž. IV. mesto 2 točki Odbojka - m. IV. mesto 2 točki Ribolov 1 točka Skupaj 10 točk Nogomet Sah Namizni tenis Atletika Strelstvo - m. Strelstvo - ž. Ribolov Skupaj VI. mesto 1 VI. mesto 1 IV. mesto 2 VI, mesto 1 VI. mesto 1 točka V. mesto 1 točka 1 točka 8 točk točka točka točki točka Vrstni red steklarn: Paračin Hrastnik Pančevo Skopje Straža Samobor I. mesto 36 točk H. mesto 35 točk III. mesto 26 točk IV. mesto 16 točk V. mesto 10 točk VI. mesto 8 točk' Dve ekipi kegljačev pred tekmovanjem Pri izvajanju iger je bilo opaziti, da je pravilnik še pomanjkljiv in ga bo treba dopolniti. Ravno tako naj se za bodoče igre izdelajo točne propozicije za po-edine discipline ali pa se je treba držati pravil in statutov, ki so jih predpisale pristojne športne zveze. Tako ne Bo prišlo v bodoče do prepira, ali se naj ena partija šaha igra dve uri ali štiri ure, itd. Dalje je ugotovljeno, da so se nekatere steklarne res pripravljale dalj časa za igre, druge pa so bile nepripravljene in so prišle z nekompletnimi ekipami. Tako je eden igralec nastopal v več disciplinah, kar je otežkočalo tekmovanje zaradi tega, ker se nekatere ekipe niso olj določeni uri pojavile na tekmovanjih. S tem bi morale od že priborjenih izgubiti določeno število točk (kazenske točke). To pa je seveda ustvarjalo hudo kri in se je to najbolj opazilo pri namiznem tenisu, ko Skopje ni postavilo svoje ekipe proti Paračinu. Steklarne z majhnim številom zaposlenih so v težavnem položaju in res težko izberejo okoli 60 športnikov za 7 v konkurenci predvidenih disciplinah. Če pa gremo za ciljem, ki ga je zastavil organizacijski komite, to je množičnost, se tudi to da urediti, potrebno pa je tekmovalce pripravljati dalj časa glede na majh-izbiro. Tudi pogoji za šport niso povsod enaki in bi morale gotove steklarne več pozornosti posvetiti športnemu izživljanju svojih delavcev in jim zagotoviti potrebne športne objekte in rekvizite. Pravilna je bila tudi odločitev organizacijskega komiteja, s katero so se letošnje igre vključile tudi ženske ekipe, letos sicer samo dve. ali tudi to je za začetek dobro. Zenska delovna sila, ki vsaj v gotovih steklarnah predstavlja precejšnjo število, se v največji meri ni nikjer udejstvovala. Posebno velja to za Hrastnik. Zato naj se temu problemu posveti več pozornosti, ker ne moremo reči. da se ženske ne zanimajo za šport. Nekaj besed o sami organizaciji iger! Kljub temu, da smo imeli težave s prenočišči, ki so bila vezana na prevoz, prehrano na raznih krajih kot tudi na razne kraje tekmovanja po celem Hrastniku, se je tekmovanje odvijalo skoro brez zaprek in po predvidenih terminih v programu. Zato gre predvsem zahvala vodičem in članom tehničnega (Nadaljevanje na 4. strani) odbora, ki so svojo nalogo stoodstotno izvršili. Malo z zamudo pa so prihajala poročila o poedi-nih srečanjih in bi zadolženi za poročanje morali biti bolj elastični. Vendar pa je vse dobro izpadlo in so bili gostje s prehrano, prenočišči in samo organizacijo tekmovanja zadovoljni. Poglejmo, kaj je izjavil sekretar organizacijskega komiteja tovariš Krstič Andrija: Želel bi spregovoriti nekaj besed v zvezi s športnimi igrami tu v Hrastniku. Z velikim veseljem lahko ugotavljam, da je domačin šport- nostjo domačinov. Za to jim dajemo posebno priznanje. Cilj DŠIlPSj nima samo športni karakter, temveč še nekaj več. DSLPSJ imajo tudi politični značaj in značaj solidarnosti delav-ce v-proizvajal cev stekla iz vseh republik. One imajo značaj krepitve bratstva in enotnosti naše domovine. Zaradi tega dajemo poseben značaj tem srečanjem in želimo, da sé kot take tudi razumejo in sprejemajo. Z druge strani se tu odraža tudi delavska solidarnost, ker je omogočeno, da je lahko vsaka tovarna organizator. ne glede na njene materi- Predstavnik Srpske fabrike stekla iz Paračina prejema prehodni pehar. Steklarji iz Paračina so zasedli v skupnem plasmaju I. mesto. nih iger Steklarna Hrastnik odigrala vlogo odlično in na splošno zadovoljstvo nastopajočih. Razumljivo je, da so tu in tam nastale tudi nepravilnosti. Odločno bi pa tu kritiziral nekatere tovarne, ki se na igrah niso ponašale športno, nastali1 so izpadi, ki mečejo slabo luč na vse, ki so še iger udeležili. Majhno opravičilo temu bi bilo to, da so to šele II. igre, ki jih prirejamo, ne smemo pa dovoliti, da se takšne stvari dogajajo tudi na bodočih igrah. Apeliram na vse predstavnike tovarn, da že doma v svojih kolektivih odpravijo vse te slabosti in svoje športnike vzgajajo v duhu tovarištva in bratstva vseh športnikov steklarskih iger Jugoslavije. Na kraju mi dovolite, da se zahvalim dosedanjemu predsedniku tov. Cvelbarju za izredno požrtvovalnost pri vsej organizaciji II. športnih iger in mu dajem vse priznanje za odlično opravljeno delo. Želim se zahvaliti tudi tov. Janežiču in vsem ostalim, ki so pri organizaciji pomagali. Izjava predstavnika Industrije stekla Pančevo tov. Milojevič Sre-tena: Tovarišice in tovariši, udeleženci II. delavskih špotrnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije, gostje in drugi prijatelji! Dovolite mi, da se v imenu udeležencev iz Pančeva in v imenu Sindikata Industrije stekla iz Pančeva najiskreneje zahvalim domačinom in organizatorju iger za prisrčen sprejem in gostoljubnost. Želim poudariti, da smo mi iz Pančeva prijetno presenečeni in zelo zadovoljni z organizacijo, prenočiščem, prehrano in usluž- alne možnosti, ker se stroški pro-porcialno delijo glede - na velikost podjetja. Te igre se morajo razširiti čez naše meje in dobiti mednarodni značaj, to pomeni, da se morajo organizirati mednarodna srečanja med delavci-proizvajalci stekla. iz drugih držav. Želimo, da tradicija srečevanja proizvajalcev stekla na športnem polju preraste v tradicijo srečevanja delavcev na vseh področjih življenja in dela. Želim povedati še nekaj o samem tekmovanju. Menim, da še ni dosežen cilj, da se tekmuje v stilu poštenih borb in športnega znanja, čeprav je bilo večina srečanj odigrano v prijateljskem vzdušju. Še vedno pa poedinci mislijo, da morajo na vsak način osvojiti prvo mesto, pa čeprav z grobim in nešportnim ponašanjem. Takšen primer smo lahko videli danes na nogometni tekmi med Pančevom in Paračinom. Mi takšne primere obsojamo, ne glede s katere strani so, kajti oni so pustili madež na celotnem uspehu iger. Povzročitelje moramo izključiti iz DŠIPSj. Na koncu želimo, da damo priznanje vsem onim, ki so prispevali. da je uspeh iger tako zavidljiv. Za spomin na življenje naših ekip v Hrastniku poklanjamo domačinov 6 šahovskih plošč, ki so izdelane iz siliko stekla. Iz vsega tega sledi, da so bili udeleženci iger zadovoljni med svojim bivanjem v naši sredi, če pa so imeli kakšne nevšečnosti, naj nam to oproste, saj glede na pogoje izvedbe iger v Hrastniku smo. imeli kot - organizator res precej težko nalogo. Ob zaključku iger je imel organizacijski komite sejo, na kateri je odločil, da se III. DšIPSJ v letu 1966 vršijo v Skopju. Izvoljen je tudi nov organizacijski komite za predstojeće igre, in sicer: 1. Kostovski Panta, predsednik — Skopje 2. Markudov Pero — Skopje 3. Krstič Andreja, sekretar — Pančevo 4. Milojevič Sreten — Pančevo 5. Radovič Ilija — Paračin 6. Nikolič Ranko — Paračin 7. Brezinščak Ivica — Straža 8. Dasovič Mato — Straža 9. Cveblar Stane — Hrastnik 10. Popuč Mile — Hrastnik Ker ni bilo na seji članov organizacijskega komiteja iz Samobora, se Samobor poziva, da dostavi imena dveh članov za komite. Obenem naj se apelira na steklarno v Puli, Novem mestu in Rogaški Slatini, da bi se prihodnjih iger udeležile. Cveblar Stane Razvitje prapora strelske družine »Steklar« Večletna želja članov in članic strelske družine se je končno uresničila: 5. julija letos smo razvili svoj društveni prapor, ki ga bomo s ponosom nosili in varovali. Razvitje nam je omogočil kolektiv Steklarne Hrastnik in njen UO. ki je prevzel pokroviteljstvo in nam daroval 40.000 din, spominski trak in zlati žebljiček. Zahvaljujemo se tudi ostalim darovalcem, ki so nam finančno pomagali: Podjetje Rukotvorine iz Zagreba nam je darovalo 20.000 din. Spominski trak pa naslednji: Steklarna Hrastnik, sindikat steklarne, občinska zveza za telesno kulturo. Gradbeno podjetje Hrastnik. Ribiška družina Hrastnik. Tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana, Občinski strelski odbor Hrastnik, predsednik Strelske družine Hrastnik Grohar Janez. Zlate žebljičke pa so nam darovali naslednji kolektivi in posamezniki, ki se jim iskreno zahvaljujemo: Steklarna Hrastnik, Kino Svobode II. Hrastnik. Zveza borcev teren II. Hrastnik, Ši-kič Zagreb, Občinski odbor ZB NOV Hrastnik, Prostovoljno gasilsko društvo Steklarne Hrastnik. Godba Steklarne Hrastnik, Sindikat rudnika Trbovlje-Hrast-nik Hrastnik, Občinski odbor SZDL Hrastnik, Lek Ljubljana, Občinski odbor Strelcev Trbovlje, Strelska družina Ivana Skvarče iz Zagorja. — Posamezniki: Klanšek Jože. Srebotnik Ivan. Li- i čan Izidor, Pufler Ernest I., Puf-ler Ernest IL, Pufler Edi, Smode Mirko. Konček Lado, Jager Avgust. Pobolšaj Marjan, Tovornik Ivan, Vidmar Jože II.. Emeršič Milan, Matko Franc, Prašnikar hrane, Trplan Anton, Uldrijan Pomo, Strašek Jože, Vrtačnik Jože. Elektrarna Trbovlje. Srebrne žebljičke pa so darò- [ vali: ing. Tušar Jože, Bauerheim Pavle, Slokan Janez, Selič Franc, Roškar Franc, Pavlič Jože, Gril Franc, Seničar Erih, Kreže Martin, Majcen Nande, Bevc Justa, Grum Milan, Rancinger Ludvik L, Žlindra Oto L, Špacapan Roman, Žagar Anton, Gec Anton, Kirh-majer Rudi, Javoršek Marjan, Grohar Jože. Orožen Stane, Klemen Ignac, Rot Franc II., Dragar Karl, Tutnar Franc, Šoba Jože II., Janžekovič Tone, Volfand Viktor lil.. Krajnc Ludvik, Godici Vinko, Veber Franc. Rihtarič Jože, Malj ašič Stane, Mocele Peter, Zago-rišek Peter, Bec E., Rojko Jožel. j Preko časopisa se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli k razvitju prapora z željo, da bi nas ta vodil k novim uspehom v razvijanju strelstva med širokimi delovnimi množicami. Člani strelske družine »Steklar« s svojim novim praporom Proizvodnja na IS avtomatu V prejšnjem poglavju smo pozitivno opisali in ocenili vsestransko možnost regulacijeproiz-vodnega procesa preko regulir-nega bobna, lahkopanastanejo pri tem delu tudi komplikacije, ki povzročajo slabo proizvodnjo. Zato je treba paziti, da ni premočnih sunkov pri odpiranju in zapiranju kalupov, prav tako pa, da se lahko ostali deli harmonično gibljejo. V ta namen nekaj navodil, ki se jih bomo tudi mi držali, in sicer: 1. Stroj vodi oseba, ki točno nadzoruje položaj regulacijskih naprav. 2. Za nastavitev stroja je odgovoren na pričetku dela obrato-vodja, med obratovanjem pa dežurni ključavničar avtomatske proizvodnje. 5. Menjava orodja se izvrši strokovno, in sicer upravljalec stroja in dežurni ključavničar. Orodje mora biti poprej pregledano. kajti dovoljene tolerance so zelo majhne. Ker je konstrukcija stroja linijska in delajo sekcije vzporedno. jih je možno po potrebi posamezno izključiti. Čas vzpenjanja in vzpostavljanja stroja v proizvodnjo zavisi od teže izdelka in je s tem v zvezi tudi množina nastavitev in preurejanja. Na primer, če bi menjali steklenico iz V« 1 na 50 g. je potrebna menjava vseh elementov od dodajalca kaplje razvojnih kanalov do nastavitve na regulacijskem bobnu. Osnova za hitro in točno menjavo so dobro izvežba-ni upravljalni stroja. Sestav grupe. ki najhitreje uspe zamenjati garnituro, so trije do štirje možje. K preureditvi stroja spada tudi preureditev dodajalca kaplje. Celotna preureditev se mora izvršiti pod nadzorstvom obrato-vodje. Zamenjava kalupov na 5. sekcijskem stroju traja približno 50 minut, če pa menjamo tudi dodajalne kanale, držala modelov, pa lahko računamo s 5—6-kratnim časom. Izraba modelov je odvisna od nastavitve tistih elementov, ki regulirajo zapiranje in odpiranje. Za vzdrževanje modelov je potrebno: 1. Temeljito izvežbati uprav-Ijalce in ključavničarje, ki morajo dobro poznati delo. 2. Stalna kontrola vseh regula- cijskih in nastanitvenih izmer na stroju in dodajalcu kaplje. 5. Iz dobrega materiala precizna izdelava orodja. 4. Čuvanje stroja: to je redno čiščenje, stalna kontrola obrabe posameznih delov, tedenski pregledi in redno izvrševanje planiranih remontov. 5. Pri čiščenju, posebno pa pri menjavi je važno, da se upoštevajo vse mere zaščite delavcev (tesna delovna obleka, rokavice, pripomočki, kapa). V našem podjetju je predvideno, da bosta obratovala dva IS stroja z dvojno kapljo. Postavljena bosta vzporedno s talilno pečjo. Organizacijska shema bo izdelana tako, da bo zajeta kompletna avtomatska proizvodnja s tem, da se bo delo opravilo v štirih izmenah; čiščenje, mazanje ih remonti pa se bodo izvedli po planu, upoštevaje vsa ostala proizvodna postrojenja. Vodja razvoja in priprave proizvodnje Franc ing. Tramte Kako smo poslovali prvih šest mesecev iNa zadnjem sestanku UO podjetja je bila obširna razprava o rezultatih poslovanja za prvo polletje letošnjega leta. Poleg članov UO. predsednikov SEE, vodij EE in predsednikov sindikalnih pododborov so se razprave udeležili tudi člani kolegija podjetja. Kljub še dokaj ugodnim rezultatom bo treba za naprej posvečati še več pozornosti določenim negativnim pojavom pri našem delu. kajti izgleda, da bomo ob pogojih novih gospodarskih ukrepov morali najti vse negativne točke v kolektivu in se dosledno boriti, da se te odpravijo. Predvsem glede zaposlovanja nove delovne sile, zmanjšanja odpadka in znižanja števila nadurnega dela. Treba bo uvesti dosledno koriščenje delovnega časa in rivesti strogo disciplino v vseh oddelkih. V obdobju januar—junij smo dosegli plan proizvodnje v kg z 110,81 %; zanimivo je, da nismo dosegli plana v treh grupah in to pri RDBO. kjer smo dosegli le 95.49 %, pri MP z 96,55 % in pri MDR z 99,55 %. Po mesecih je bil plan dosežen: januar 101,55%. februar 116,91 %, marec 114.0%, april 111,88%, maj 112,25 % in junij 107,65 %- ' Plan po komadih pa ni bil dosežen. Nasproti letnemu planu le z 46,28 %. Proizvedli smo tudi 49,284.557 komadov izdelkov; plan in bil dosežen v grupah: MP z Delavke pri rezalnem stroju, kozarci, ki jih delamo predvsem za izvoz 45.91 %, M DA 41.46% in MDR 4-8,70 %. Prodajo v kg smo dosegli s 109,06%. V vseh mesecih je bil plan prodaje dosežen: januar 107,64%. februar 120,75 %, marec 111.66%, april 102,26 %, maj 108,76 % in junij 105,70%. Povprečne neto prodajne cene pa skoraj v vseh grupah nismo dosegli, tako da smo dosegli le 92,55 % planirane cene. Dosegali smo v januarju 101,55 %, v februarju 97,56 %, v marcu 97,56 %, v aprilu 86,87 %, v maju 92,41 % in v juniju 97,61 %. Po grupah smo dosegli planirano neto prodajno ceno le v grupi MDW — volf. Plan celotnega dohodka po fakturirani realizaciji smo dosegli z 50.70 % nasproti letnemu planu. kar je zadovoljivo, ker smo imeli dosti problemov glede cen in prodaje gotovega asortimana izdelkov. Neto realizacija po mesecih izgleda takole: januar 106.11 %., februar 114.95%, marec 108.25 %, april 87.51 %, maj 91.80% in junij 100.79 %. Iz gornjega se vidi. da je bilo v mesecih april—maj po sprejetju odloka o zmrznjen ju cen največ težav. Izvozili smo za 685.024 dolarjev naših izdelkov ali dosegli plan s 120.17%. Razveseljivo je, da smo plan izvoza dosegali v vseh mesecih, ravno izvoz nam je pa tudi dal garancijo, da smo dosegali plan in tudi osebne dohodke v vseh mesecih. Predvsem smo izvažali v ZDA, Veliko Britanijo. Zapadno Nemčijo, Belgijo. Italijo in Tunis. Povečal se je izvoz predvsem v ZDA. Ko obravnavamo rezultate, vidimo, da smo pa stroške za surovine in osnovni material dosegli nasproti letnemu planu z 70,46 %. Lastno ceno na lt proizvodnje pa smo dosegli 108.59 %. Predvsem velik je odpadek v nekaterih grupah; celokupno je odpadek presežen z 1.55 %, dočim lom po kg na prijavljene pa za 0,55 %. Predvsem je treba točno analizirati odpadek za grupe, ki so presegle %, to je MP (stiskano) 110.51%, MDA (avtomati) 104,16, MDR (lajke) 109,76 %. UO in vsi navzoči so smatrali, da leži krivda za odpadek predvsem na slabem vzdrževanju modelov, slabi izdelavi in na hladilnih pečeh. Pri analizi razdelitve osebnega dohodka sc je ugotovilo, da se v zadnjem času redneje plačuje fakturirano blago, kar nam da tudi boljši rezultat, tako da se pokaže pozitivna razlika okrog 28 milijonov din, za neto sklade je ostalo 195 milijonov din. Pri razpravi se je ugotovilo, da je odstotek nadurnega dela še vedno velik. 2e v prvih mesecih Izdelava tulpic, ki gredo največ za izvoz so prćsežene planirane ure za 102,25 %. Na presežek je vplivalo tudi to. da je v prvih mesecih delal notranji obrat po dve nedelje na mesec, kar je zneslo okrog 5000 nadur. V prihodnje se bo treba izogibati nadurnega dela sploh. U Oje skupno z navzočimi ludi sklenil, da naj bo vrednost točke za mesec julij 128 din plus dodatek za leta in vročinski. Okrog 15 milijonov ostane še v rezervi za morebitne izpade v mesecu avgustu. Vsi navzoči so se strinjali s predlogom. Poslovanje je bilo v redu; potrebno bo, da bodo vsi vodje EE v svojih oddelkih uvedli doslednejše delo. red. varčevanje z materialom. izkoriščenje delovnega časa. Če bomo s tem uspeli, potem nimamo bojazni, da ne bi dobro poslovali tudi v drugi polovici leta. Rački Viktor Kršitve delovnih dolžnosti V zvezi s sklepom centralnega delavskega sveta z dne 11. 6. 1965, na podlagi katerega je upravni odbor pristojen za izrekanje u-krepov v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, je ta organ na svojih sejah obravnaval kršitve nekaterih članov ter izrekel tudi ustrezne ukrepe: Zoper Kekič Ilija in Kamber Derviša je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker sta se upirala izvršiti naloge predpostavljenega, istočasno se med delovnim časom dogovorila, da ga bosta počakala, ko bo šel iz službe, in sta ga dejansko tildi pričakala pri mostu železniške postaje. Zoper Bizjak Jožeta je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker imenovani v zelo kratkem razdobju ni opravil svojega dela in počistil delavnic. Zoper Šmit Antona je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je izostal z dela, istočasno pa tudi samovoljno vršil pregled pri pregledni mizi in se pri tem sprl z oddelkovodjem. Zoper Pavlič Ljudmilo je bil izrečen zadnji javni opomin, ker ne opravlja svojega dela na delovnem mestu tako, kot se to zahteva, istočasno pa je tudi večkrat vinjena na delovnem mestu. Zoper Ludvika Kulmanc je bil izrečen ukrep opomina, ker je nepravilno postopal napram Pušnik Mariji. Zoper Šklander Stanislavo in Pavlič Stanislavo je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker sta imenovani povzročili na delovnem mestu nered in imeli neto-variške odnose. Zoper Vovčko Viljema je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je pri svojem delu ravnal malomarno in napravil ustrezen izdelek napačno. Vsi tisti, zoper katere je bil izrečen ukrep, imajo možnost vložiti ugovor na centralni delavski svet, da ponovno odloči o kršitvi. Ako je bil zoper člana kolektiva izrečen ukrep zadnjega jav-enga opomina, pomeni ta osnovo za začetek postopka za izključitev iz delovne organizacije, če v roku, ki ga določa zakon, stori enako ali hujšo kršitev delovne dolžnosti. Na to še posebej opo-zarj amo. Kako bo urejeno vprašanje odgovornosti za kršitev delovnih dolžnosti Temeljni zakon o delovnih razmerjih vsebuje važne in pomembne novosti v pogledu odgovornosti delavca v delovni organizaciji za kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti. Novi zakon daje polno možnost delovnim or- Iz naše zakonodaje ganizacijam, da ta vprašanja same uredijo s svojim posebnim aktom. Ta pravica je določena s tem, da zakon določa, da ima delavec na delovnem mestu posebne in splošne dolžnosti do dela odgovornost nasproti sodelavcu, družbenih sredstev dela in družbeni skupnosti ter da za kršitev teh dolžnosti ter za povprečno škodo odgovarjajo osebno. Delovna organizacija s splošnim aktom odreja dolžnosti in odgovornosti delavca na delovnem mestu v zvezi z delom, postopek za ugotavljanje kršitev predpisanih delovnih dolžnosti delavcev, ukrepe. ki se izrekajo zaradi kršitve, kakor tudi organe za začetek in vodenje postopka in za izrekanje n krepov. Edino, kar delovni organizaciji ni prepuščeno, da samostojno ureja odnose, pravice in dolžnosti s svojim aktom, so vprašanja, ki so že urejena z zakonom. V prvi vrsti je posamezni individualni organ lahko pooblaščen samo za začetek postopka, nikakor pa za vodenje postopka do izrekanja ukrepa. To določilo pomeni, da poedini člani delovne skupnosti, niti direktor, ne morejo biti pooblaščeni, da izdajajo kakršne koli ukrepe. Poleg tega samoupravni organi, ki izrekajo ukrepe, ne morejo izrekati tiste ukrepe, ki niso izrecno določeni v zakonu. Ti ukrepi so poimensko našteti, in sicer: opomin, javen opomin, zadnji javen opomin, izključitev iz delovne organizacije. Ker denarna kazen ni navedena, sc torej ne more izreči kot ukrep, mora pa se začeti postopek za poravnavo škode, če je bila le-ta povzročena istočasno s kršitvijo delovnih dolžnosti. (V primeru neopravičenega izostanka se ne more izreči denarna kazen, mora pa se začeti postopek za povrnitev materialne škode, ki jo ima delovna organizacija v zveži s kršitvijo dolžnosti, to je z neopravičenim izostankom). Ukrepi se izrekajo glede na težino kršitve. Izključitev se lahko izreče samo za hujšo kršitev delovne dolžnosti ali če je bil predhodno izrečen ukrep — zadnji opomin. Kaj se smatra za hujšo kršitev, pa določi delovna organizacija sama, če ni že z zakonom določeno, da se kršitev smatra za hujšo. Postopek za izključitev je določen tako, da izključitev izreče zbor delovnih ljudi ali DS s tajnim glasovanjem. Pred izrekom vsakega u-lcrepa mora biti delavec zaslišan, razen če se vabilu brez opravičenega razloga ne odzove. S pravilnikom se bodo točno odredile dolžnosti, za katerih neizvršitev odgovarja delavec, odrejene bollo hujše ali lažje kršitve, določen bo postopek za ugotovitev kršitve delovnih dolžnosti. Posebno poglavje bo imelo določila o razpravi, določila v organih, pristojnih za izrekanje ukrepov. O vseh teh določilih bo v prihodnji številki Steklarja objavljen samoupravni akt z . obrazložitvijo. Diplomirani pravnik: Sišin Viktor iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiii Ali je to odnos do kolektiva Vsa družbena-prizadevanja so sedaj usmerjena v uresničitev ciljev reforme gospodarskega sistema. Za uresničitev te naloge se bomo morali vključiti kolektivi kot celote v podporo druž-beno-političnim organizacijam in organom upravljanja, bodo nosili v tej akciji breme nalog in odgovornosti. Poslovanje ob pogojih gospodarske reforme bo v posameznih panogah, grupacijah in delovnih organizacijah precej različno, ponekod pa sila problematično. Pred samoupravljahu oziroma pred kolektivom je zahtevna na- Rudcirji 3. julija v paradi MESEČINA Jasna noč in rahla mesečina nad gozd, nad polje se razlila, jo ven, v noč zvabila. V pajčolan ovita kot nevesta stopa sredi trat, nikjer nikogar, ki bi motil — vse odšlo je spat. Rahel vetrič pozibava drevje, klanja se šumi, ptica prebudi se mala, nad krasoto ostrmi. In naprej razpleta mesečina pajčolan, ona pa koraka dalje v kraljevstvo sanj. Pot ji kaže mesečina, zvezde svetijo z neba, a na pragu sreče bajne mesečina se skesa. Pajčolan ji svoj odvzame, z njim odplove prek gore. samo dekle je ostalo in naprej ne ve. R. Marica loga, ker je treba oblikovati tako politiko gospodarjenja, ki bo zagotavljala uspešno vključevanje v reformirani gospodarski sistem. Ob vsem tem pa poglejmo, kakšen odnos do kolektiva imajo poedinci. V sedanjem obdobju je opaziti vedno pogostejše zapuščanje dela. Vzrokov za to je več, objektivni je zaradi temperaturnih pogojev dela, za vse ostalo pa se postavlja vprašanje, kako to teh-nizirati. Pri zapuščanju dela se iščejo različni izgovori, nemalokrat pa je vmes tudi alkohol; če jih opozoriš, pa se poedinci, ki hočejo zapustiti delo, norčujejo: »saj mi ne moreš pisati plavega«. Tako obnašanje poedincev ne bomo mogli dlje prenašati. Znana so nam določila iz zakona o delovnih razmerjih, da tak primer ni neopravičeni izostanek, vendar je možno zahtevati, da se kolektivu nadomesti materialna izguba. Smatramo, da bodo morali organi upravljanja v takih primerih najostreje ukrepati. Kolektiv želimo seznaniti s tem. kaj pomenijo neopravični izostanki. V prvem polletju je v podjetju-neopravičeno izostalo lili oseb. Zanimivo pri tem je. da je 78 neopravičenih izostankov med 15. in 20. v mesecu, kar je vsekakor zanimivo. K temu pa še naslednje: Vseh llil oseb je naredilo 326 neopravičenih izostankov po 8 ur, to je 2584 ur. To je isto, kakor da bi en član kolektiva izostal skozi vse leto, ali 12 delavcev ves mesec; izguba znaša 3,486.592 din, to pa je enako 16 osebnim dohodkom po 50.000 din. Iz tega izhaja, da bi imeli lahko 12 delavcev manj zaposlenih. Tudi tukaj bodo morali organi upravljanja reči in ukrepati najstrožje, ker to ni več solidarnost do sodelavcev v podjetju. Janežič Alojz Anketa o skrajšanem delovnem času Glede na termine, ki so določeni v Temeljnem zakonu o skrajšanem delovnem času, smo začeli izdelovati program za prehod na skrajšani delovni čas. Z anketo smo vas informirali o tej akciji. Rezultate ankete objavljamo v današnji številki »Steklarja«, vendar vas predvsem želimo seznaniti z osnovnimi določili Temeljnega zakona in z nalogami, ki so pred nami. V naslednjih številkah boste informirani o dosedanjih rezultatih in o organizaciji prehoda na skrajšani delovni čas. Komisija Zveznega izvršnega sveta za delovni čas je že 26. julija 1963 sprejela sklep o pripravah v delovnih organizacijah za prehod na 42-urni delovni teden. V njem priporoča vsem delovnim organizacijam, naj se takoj lotijo priprav za prehod na 42-urni teden. Najprej pa predlaga, naj gospodarske organizacije pripravijo predvsem: 1. dokumentacijo analize ekonomskih, finančnih in drugih učinkov skrajšanega delovnega časa v okviru podjetja in posameznih delovnih enot; 2. podroben načrt organizacijskih in ekonomskih ukrepov, ki naj zagotovijo: — tolikšno delovno storilnost, da bo omogočen planirani obseg proizvodnje, in — tolikšno uspešnost poslovanja. ki bo zagotavljala vsaj nezmanjšano raven osebnih dohodkov in odvajanj v lastne in družbene sklade; 3. analize in načrte za ukrepe, da se ne bo povečal obseg nadurnega dela; 4. načrte za odkrivanje in mobilizacijo rezerv, kot so: — možnost uspešnejšega poslovanja (delitev dela, specializacija, poslovno sodelovanje) ; — znižanje poslovnih stroškov; — boljše koriščenje proizvajalnih sredstev (smotrna razmestitev. organizacijsko-tehnološka usklajenost) ; — popolnejše izkoriščanje letnega delovnega časa (delovna disciplina, zmanjševanje izostankov, boljša priprava dela) ; — skrb za kadre (izpopolnjevanje, prekvalifikacija, pravilna razmestitev) ; — spodbujanje iznajditeljske in racionalizatorske dejavnosti. Vsem delovnim organizacijam se priporoča takšen razpored delovnih ur, ki bo olajšal prehod na skrajšani delovni čas tudi drugim delovnim organizacijam v občini. To velja predvsem za področje trgovine, prometa in javnih služb. Treba bo predvideti, v katerem zapored ju in v katerih rokih se bomo lotili posameznih ukrepov in način skrajševanja delovnega časa (etape, trajanje etap itd.). S praktičnim poskusom smemo začeti šele po končani pripravi, a v teh pripravah mora sodelovati vsak član kolektiva. Dne 8. 4. 1965 je stopil v veljavo Temeljni zakon o uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Temeljni zakon določa, da morajo vse delovne organizacije v določenem roku uvesti 42-urni delovni teden. Kot pogoj zahteva, da delovna organizacija zagotovi v svojem delu in poslovanju naj- manj enake uspehe, kot jih j dosegla pred uvedbo 42-urnega delovnega časa, in sicer: 1. najmanj enak obseg proizvodnje, oziroma storitev; 2. najmanj enak neto produkt na zaposleneg’a in najmanj enak realni osebni dohodek. Ysaka delovna organizacija mora najkasjieje v enem letu po uveljavitvi zakona sprejeti načrt in program za prehod na 42-urni delovni teden, predvideti, s katerimi ukrepi bo ta načrt in program uresničila in določiti, kako bo spremljala in analizirala uspehe svojega dela in poslovanja. Načrt in program se sprejemata po postopku, ki je predpisan za sprejemanje statuta Najkasneje v petih letih 'morajo vse delovne organizacije preiti na 42-urni delovni teden. Izrecno je določeno, da lahko občinska skupščina postavi pod prisilno upravo delovno organizacijo, ki ne ukrene, kar določa zakon, to je da do predpisanih rokov ob predpisanih pogoj ih uvede skrajšani delovni teden. V Sloveniji se pripravljajo republiški predpisi, ki bodo dani v javno diskusijo. * Obstajajo namreč nekateri problemi, ki jih bo treba vsestransko proučiti. Predvsem so to pogoji za prehod na skrajšani delovni čas, in sicer različna mišljenja, ali naj so povečana produktivnost z vlaganji v osnovna sredstva (nove kapacitete in rekonstrukcije) smatra za izpopolnitev pogojev za prehod na skrajšani delovni čas ali ne. Obstaja mišljenje, da rezerve za povečanje produktivnosti ni treba iskati samo v boljši organizaciji dela in višku delovne sile. ampak tudi v tehnologiji, kapacitetah in odpravljanju dispro-porcev. Katero mišljenje bo zastopano v republiških predpisih, še ni znano. Iz vseh citiranih predpisov jasno izhajajo nekateri ekonomski pogoji, ki jih mora podjetje izpolniti, da bi lahko uspešno prešlo na skrajšan delovni čas: — obseg proizvodnje se ne sme zmanjšati, ampak se mora celo povečati za kvoto normalnega letnega porasta; — uspeh poslovanja se mora Dne 2. 8. je prenehala delati stara zmesarna, naporno delo teh delavcev bo sedaj lažje ; povečati za stopnjo normalnega porasta; — nivo realnih osebnih dohodkov se ne sme zmanjšati, ampak porasti vsaj v enakem razmerju z uspehom poslovanja; — ostati mora najmanj enak ali povečan nivo odvajanj v lastne in družbene sklade; — obseg nadurnega dela se mora zmanjšati. Vse te pogoje mora podjetje izpolniti iz lastnih notranjih rezerv. Vsako špekuliranje na zunanje vire, predvsem pa povišanje cen, je lahko bumerang, ki bi prizadel samo delovnega človeka. Vse to postavlja podjetje pred težke naloge. Rok enega leta za izdelavo načrta in programa za prehod na 42-urni delovni teden je prej kratek kot dolg. Zato bomo morali takoj usmeriti veliki del svojih prizadevanj na to področje, in se ne smemo varati, da je za akcijo še dovolj časa. Vsako kampanjsko reševanje bo lahko imelo težke posledice, a pravilen in pravočasen pristop nam bo zagotovil ne samo zadovoljitev določb Temeljnega zakona, ampak tudi nadaljnje uspehe v poslovanju. PADLI SMO NA PRVEM IZPITU — ANKETI Naš prvi korak pri delu uvajanja skrajšanega delovnega časa je bila anketa. Namen ankete je bil predvsem v tem, da ugotovi mnenje kolektiva o: — samem prehodu na 42-urni delovni teden; — ovirah za nemoteno delo in notranjih rezervah; — ukrepih, ki so potrebni za nadomestilo izgubljenega časa, in — predvidenih rezultatih skrajšanega delovnega časa. Istočasno smo z anketo informirali celotni kolektiv o začetku akcije. Rezultati ankete so prej slabi kot dobri. Z določenih pogledov so tudi porazni. Od vseh anketiranih jih je samo 428 menilo, da je potrebno odgovoriti na anketo. Od 428 anketnih listkov jih je 244 pravilno izpolnjenih, a 184 nepravilno. Glede na zelo majhno število pravilno izpolnjenih anketnih listkov je bilo treba upoštevati analizi tudi nepravilno izpolnjene listke. Nepravilnosti pri izpolnjevanju so bile te, da večina anketirancev ni odgovorila na vseh 10 vprašanj. Bili so tudi takšni primeri, da so bili nekateri vrnjeni listki popolnoma prazni (neizpolnjeni). Anketa je bila sprejeta precej neresno, kakor da nismo zainteresirani za skrajšani delovni čas. O tem govori dejstvo, da je samo 28,5 % zaposlenih odgovorilo na anketo. Trdim, da je potrebno tokrat javno ožigosati postopek dveh nezna-nih članov našega kolektiva, sta onesnažila anketne liste v stranišču in jih vrgla v zbirne anketne omarice. Če upoštevamo, da od 428 prejetih listkov odpade skoraj 120 na uslužbence, v zbirni omarici v glavnem obratu pa je bilo približno 40 listkov (730 zaposlenih), v brusilnici približno 50 listkov (230 zaposlenih), tedaj si upravičeno postavljamo vprašanje, ali je kolektiv sploh zainteresiran za skrajšanje delovnega časa. Iz teh mest, kjer bodo največji problemi za uvajanje 42-urnega delovnega tedna in od onih, katerim je to najbolj potrebno, nismo dobili nikakršne pomoči in sugestije. Takšno stališče nam bo še povečalo težave pri reševanju teh že tako težkih problemov. Podatki iz ankete dajejo kljub temu interesantno sliko mišljenja o skrajševanju delovnega časa, posebno nekateri predlogi so zanimivi in koristni. Na osnovi pravilnih in nepravilnih listkov smo prišli do naslednjih rezultatov: 1. Na vprašanje, ali lahko podjetje preide na 42-urni delovni teden, ne da bi se zmanjšal obseg proizvodnje, jih je 76,9 % odgovorilo z DA, 12.6 % z NE, 10,6 % pa jih ni odgovorilo na vprašanje. Kakor je bilo že navedeno, podjetje ne sme zmanjšati ob» sega proizvodnje. Rezultat ankete nam kaže, da prevladuje mišljenje, da obseg proizvodnje ne bo padel zaradi možnosti izkoriščanja notranjih rezerv. 2. Drugo vprašanje je bilo najzanimivejše, ker se je nanašalo na možnosti dviga storilnosti. Kot pogoj za dvig storilnosti: — za boljšo organizacijo dela jih je bilo 57,0 %; — da se ne dvignejo norme 42,5 0/o; — za redno vdrževanje orodij in strojev 37,8 %; — za stimulativnejši način nagrajevanja 33,8%; — za lastno sodelovanje pri organizaciji dela 20,3 %. Na vprašanje ni odgovorilo 15,8% anketiranih. Ob tem vprašanju pa nekateri pripominjajo (pripombe citiramo dobesedno); — treba je plačati po učinku tudi vse režijce. ki so vezani na proizvodnjo; — norme naj se ne dvigujejo, ker so na višku : — priprava modelov bi morala biti boljša: — ker človek ne bo tako izmučen, bo storil isto v podjetju; — nagrajevanje je treba uravnovesiti; —; norme morajo biti takšne, da vzpodbujajo delavce; — stroje popravljati takoj. 3. Na vprašanje: »kaj te najbolj ovira pri delu«, so odgovorili: — 40/6 % neprimerni delovni pogoji; — 31.6 % pogosto menjavanje dela: — 28.2 % slaba organizacija dela; — 25,4 % na delovnem mestu me nič ne ovira; — 25,3 % veliki telesni napori; — 17.9 % nejasna navodila za delo : — 16,8 % preveč zahtevno delo. Kljub temu, da je 40,6 % anketiranih postavilo na prvo mesto »neprimerne delovne prostore«, se največ pripomb nanaša na telesne napore in slabo organizacijo dela v pomožnili delavnicah. Navajamo najštevilnejše pripombe: (Nadaljevanje na 8. strani) Del nove zniesarne, ki je začela obratovati 1. VIII. V liiej bo delo veliko lažje in hitrejše — na delovnem mestu me ovira vročina: — obžigalke bi morale imeti v poletnih mesecih vročinski dodatek: — vzdrževanje strojev je slabo, okvare so prevelike in prepogoste; — ovire so zaradi slabih modelov in stekla; — potrebna je ventilacija; — vsi prostori so neprimerni; — ne bi se smelo dogajati, da menjamo delovna mesta; — ni dobre priprave; — delavce je treba strokovno usposobiti; — organizirati delo tako. da vsi oddelki vedno delajo; — pri delu me ovira noga. Na vprašanje ni odgovorilo 14.3 % anketirancev. 4. Pri vprašanju o : vzrokih zastoja na delovnem mestu«, so anketirani naredili takšno rang-listo: — okvara strojev in orodij 32.1 %; — čakanje na material in polizdelke 50,3 %; — ni zastoja 23,7%; — nepravočasna navodila za delo 22,2%; — pomoč drugim delavcem 14,0 % ; — transport 10,3 %. Na vprašanje ni odgovorilo celo 20 % anketiranih. Vse pripombe se nanašajo na okvare strojev in orodij, posebno zaradi modelov (razbiti modeli, slabo očiščeni, čakanje na modele). 5. Anketirani menijo, da je manjša poraba mogoča z naslednjimi ukrepi: — zmanjšanje loma 34.0%; — boljša kvaliteta strojev in orodij 26,9 %; — večja strokovna pomoč pri delu 23,5%; — boljša kvaliteta materiala in polizdelkov 22,9 %; — točnejša navodila za delo 20,6 %• 29 % jih je odgovorilo, da manjša poraba sploh ni mogoča, 20.3 % pa jih ni odgovorilo na vprašanje. Največ pripomb pa glasi: — tehnična služba bi morala biti brezhibna in bi morala delavcu nuditi največjo pomoč; — potrebna je večja skrb pri delu v notranjem obratu in brusilnim', ker so tu največje rezerve; — večja pazljivost pri lomu; — potrebna je še ena hladilna peč pri lončeni peči. 6. 65.9 % anketiranih misli, da se bodo zmanjšali izostanki zaradi bolezni in .nesreč. Tisti, ki menijo, da ne bo prišlo do zmanjšanja izostankov (26,6%), navajajo, da je to zaradi slabe organizacije dela. 9.5 % jih ni odgovorilo na to vprašanje. 7. 74,7 % jih je odgovorilo, da bo manj zamujanja, izostajanja in odhajanja z dela po zasebnih opravkih. 18,2% pa jih misli, da do zmanjšanja ne bo prišlo, 7,1 % pa jih ni odgovorilo na to vprašanje. Pripombe so naslednje: — zamujajo vedno isti, treba jih je kaznovati (to je treba že sedaj preprečiti, ker nismo socialna ustanova); — bo isto, kot je sedaj, — vsak izpad discipline, naj se ostro kaznuje; — v podjetju je premalo discipline itd. 8. Pri vprašanju o »medsebojnih odnosih in delovni disciplini v enoti« jih je 68% predvidelo zboljšanje odnosov. 19 % jih misli. da bo enako kot je sedaj. 13 % pa jih ni odgovorilo na vprašanje. Najkarakterističnejša je naslednja pripomba: — s sedanjo disciplino in s takšnimi medsebojnimi odnosi ne bo mogoče preiti na 42-urni delovni teden. Več človeškega v medsebojne odnose. 9. 82,8 anketiranih misli, da bi z boljšo (višjo) osebno strokovno sposobnostjo bilo delo še bolj učinkovito, 4,5 % meni, da so dovolj strokovno sposobni. 12,7 % pa jih ni odgovorilo na vprašanje. 10. Zadnje vprašanje je vzbudilo največje zanimanje in je prišla skoraj z vsakim anketnim listom tudi vrsta pripomb. Po rezultatih ankete so ukrepi za povečanje storilnosti rangirani po svoji značilnosti tako: — boljša organizacija dela 47,2 %; — da se ne dvigajo norme 45,1 %; — ureditev delovnih prostorov 41,4%; — uvajanje stimulativne jšega nagrajevanja 39,6%; — uvedba stroge discipline 38,2%; —- pravočasna oskrba z materialom 37,7 % ; — boljša kvaliteta orodja 34,3 %; — zboljšanje medsebojnih odnosov 53,0 % ; — zvišanje osebnega prizadevanja 30,9 %; — zboljšanje koordinacije dela med strokovnimi službami 30.5 %; — uvedba serijske proizvodnje 14.0 % ; — povečanje števila zaposenih 8,7%. Samo 10 % anketiranih ni dalo nobenega predloga. Od številnih pripomb citiramo samo nekatere značilnejše in najštevilnejše: — potrebno je uvesti osebno odgovornost za delo; — disciplina je enaka ničli; treba je uvesti strogo disciplino kot v Kemični; — norme naj se uredijo, sedaj niso izenačene po grupah; — potrebno je mehanizirati transport; — naj se v norme vključijo tudi odnašalci, to bi stimuliralo njihovo osebno prizadevanje; — pri stimulativnem nagrajevanju preprečiti veliki razpon: — norma ni realna, če je prekoračena za več kot 20 % ; — uvesti najstrožjo disciplino, nesposobne administratorje in administratorke vključiti v proizvodnjo; — načrtno izvajati investicije in se držati rokov; — ne povečati števila zaposlenih ; — uvesti strogo disciplino, ampak za vse: — nikogar zaposliti, tudi za nas ni stanovanj; — potrebno je ukiniti bife; — skrajšani čas je mogoč v notranjem obratu, v nekaterih oddelkih bo treba delati tudi po 14 ur zaradi nizkega osebnega dohodka, itd. Iz pregleda rezultatov ankete je razvidno, da je več nerešenih vprašanj. Na osnovi ankete lahko izločimo nekatere probleme, ki so po mnenju anketiranih najznačilnejši in jih je treba čim-prej rešiti: — organizacija dela: — neprimerni prostori — kvaliteta strojev, orodij in modelov; — disciplina in medsebojni odnosi : — ureditev norm itd. Med pripombami so tudi takšne, ki niso primerne, ali takšne, ki niso sprejemljive, vendar nam bodo rezultati ankete in pripombe pomagale pri izdelavi programa in uvajanju potrebnih ukrepov. Opozarjamo vse člane kolektiva, da bo čez približno tri tedne na vrsti druga anketa o skrajšanem delovnem času z namenom, da dobimo konkretne podatke o povečanju storilnosti, o vplivu skrajšanega časa na storilnost dela, o življenjskih pogojih in o tem, kaj boste delali v pridobljenem prostem času. Upamo, da boste takrat sodelovali vsi pri anketiranju in nam tako pomagali s svojimi predlogi. Boris Kralj Čudno, a resnično # Sigurd Werner, inženir iz Hannovra, je imel čuden hobi: cele dneve je fotografiral nepravilno parkirane avtomobile in te slike pošiljal prometni policiji. Zahvaljujoč njegovemu hobiju je bilo v kratkem času kaznovanih 1200 avtomobilov. Njegovo akcijo so pozdravili pešci, ogorčeni nasprotniki avtomobilistov. Avtomobilisti pa so vsekakor bili močnejši in so izposlovali pri podjetju, v katerem je Werner delal, da ga premeste v neko manjše mesto, kjer ne bi imel toliko prilik za svoj hobi. O Urni kazalci na Big-Benu westminsirske cerkve v Londonu so dolgi 4 metre in se premikajo v 15 centimetrskih skokih. . O V vsej Madžarski v globini od 1 do 5 kilometre je toliko vrelih podzemnih vod. da bi prihranili več sto milijard ton premoga, če bi vso to vodo izkoristili za toplotno energijo. Sedaj imajo v Madžarski 55.000 arteških vodnjakov. ki dajejo t milijon litrov tople vode v minuti. Petina teh vodnjakov daje vrelo vodo. Tako pride vsako leto na površino zemlje toliko toplote, ki bi jo dobili, če bi zgorelo 1,8 milijona ton premoga. # Kadar nilski konj zeha, lahko odpre svoj gobec tudi do 120 cm. ® Zelo razširjeno je mišljenje, da slon ničesar ne pozabi, kar pa je navadno zmota. Strokovnjaki trde. da slon po spominu zelo zaostaja za konjem, kravo ali psom. Trde, da ima od vseh živali najboljši spomin opica. 9 Italijan Adolfo Greco živi v nadi. da bo odkril eno najbolj skritih zakladnic. Več mesecev že meter za metrom preiskuje dno reke Buzento v južni Italiji. Pod to reko naj bi bil po predvidevanjih grob zahodnogotskega kralja Alariha. Kralj Alarih, ki je 410. leta zavzel Rim, je nadaljeval svoj pohod na jug. Ustno izročilo govori, da so Goti, ko so pokopali kralja, spremenili tok reke Buzento na njegov grob. Po legendi je kraljev grob obložen z zlatom, srebrom in drugim dragim kamenjem neprecenljive vrednosti, kar so Goti naropali v opustošenem Rimu. Argus NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI Za najboljše športnike v posameznih disciplinah na II. steklarskih igrah, iso bili proglašeni tudi štirje člani našega kolektiva Steklarne Hrastnik. Atletika: GROHAR MARJAN Namizni tenis: KURENT VINKO Kegljanje: GNID1Č MILE Ribolov: TRŽAN FRANC Najboljši športniki so prejeli kot priznanje organizacijskega komiteja spominske vaze s posvetili. Našim nagrajenim športnikom iskreno čestitamo. O vsebini pravilnika o izplačevanju Tovarniški odbor sindikata je v zvezi s sprejetimi sklepi na občnih zborih sindikalnih podružnic in zborih delovnih ljudi podjetja z namenom, da si člani kolektiva za primer smrti v ožjem sorodstvu medsebojno pomagajo in pripomorejo ob izgubi, sprejel pravilnik o izplačevanju posmrtnine. Namen in cilj izplačevanja posmrtnine predstavlja solidarnost vseh članov kolektiva tako, da vsi člani kolektiva nudijo svojemu sotovarišu-sodelavcu pomoč ob izgubi ožjega družinskega člana. Ker gre torej za izreden namen medsebojne pomoči, je tudi določeno, da nihče ne more prejeti dve posmrtnine iz istega naslova. V kolikor gre za izgubo družinskih članov, se. to po dokumentaciji ugotavlja, če morda ni bila dodeljena posmrtnina drugi pravni osebi. Kljub temu, da se taka oblika izplačevanja posmrtnine vse bolj uveljavlja v naših delovnih organizacijah, so težave ravno v tem, ker mnogo organizacij ne pozna tega sklada, ali pa so za primer smrti določene različne višine ali pa pripada poismrtnina tudi samo določenim kategorijam oseb. Iz vsebine pravilnika je razvidno, da gre za posebna namenska sredstva, ki se zbirajo in določajo članom kolektiva v okviru določil in se ta sredstva ne morejo uporabiti za karkoli drugega. Pravilnik se glasi: PRAVILNIK o izplačevanju posmrtnine, ki se izplačuje v primeru nastopa smrti. 1. člen Posmrtnina se izplačuje upravičencem v višini in roku, kot se določa s tem pravilnikom. Sredstva, iz katerih se posmrtnina izplačuje, se zbirajo od članov — upravičencev do posmrtnine, članov kolektiva steklarne Hrastnik. O teh sredstvih se vodi posebna evidenca in so določena za poseben namen. Predstavljajo sklad posmrtnine. 2. člen V zvezi s sprejetimi sklepi na občnih zborih sindikalnih podružnic in zborov delovnih ljudi podjetja ima vsak član kolektiva steklarne Hrastnik, ići je v rednem delovnem razmerju, in upokojenec, ki je bil upokojen v steklarni Hrastnik, pravico in dolžnost, da koristi to sredstvo in da vplačuje v sklad posmrtnine, vse v višini, kot to določa ta pravilnik. (S tem členom je določeno, da ima pravico koristiti vsak član kolektiva, ki je v rednem delovnem razmerju, in upokojenec, ki je bil nazadnje pred upokojitvijo — ne glede na obliko •— v rednem delovnem razmerju pri STEKLARNI HRASTNIK.) 3. člen Ostale osebe pridobijo vse pravice in dolžnosti po tem pravilniku, ko sklenejo redno delovno razmerje s steklarno HRASTNIK. Delovno razmerje, sklenjeno na po-skušnjo, se ne upošteva, zato pridobi ustrezna oseba vse pravice in dolžnosti, ko preneha delovno razmerje na poskušnjo in ko se sklene redno delovno razmerje. Od dneva sklenitve delovnega razmerja se vsak član kolektiva vključi v dolžnost plačevanja za vsak primer smrti, ravno tako pa tudi koristi sklad posmrtnine. Član kolektiva ima pravico in dolžnost, da plačuje v sklad posmrtnine in uživa vse pravice vse dotlej, dokler mu traja redno delovno razmerje in če je iz tega naslova pri steklarni Hrastnik upokojen. Po prenehanju delovnega razmerja ugasne aktivna im pasivna pravica za vse primere. (Pravica do posmrtnine je vezana na redno delovno razmerje in vse druge razmerje in so vse druge oblike delovnih 'odnosov izključene.) 4. člen Vse osebe, ki so v delovnem razmerju, so dolžne, da ob vsakem primeru izplačevanja posmrtnine vplačajo v sklad posmrtnine. 5. člen Namen posmrtnine je, da se sorodstvu zavarovanca — umrlega pomaga, da se izvrši primeren po-greb. Posmrtnina pripada za vsakega zavarovanca samo enkratno iz enega naslova. (Ker pripada posmrtnina za vsakega zavarovanca samo enkratno, so s tem členom izvzeti vsi primeri, ko bi morda upravičenec lahko zahteval posmrtnino iz različnih razlogov.) Če sta dva člana (zakonca) zaposlena v steklarni Hrastnik, v primeru smrti pripada zakoncu samo enkratna posmrtnina, kljub temu, da je v kasnejših določilih določeno, da je zavarovanec vsak aktivni član, zakonski tovariš itd. Torej posmrtnina se zajame iz naslova aktivnega člana, ne more pa se še pojaviti ponovno, ker gre za zakonskega tovariša. Če pa drugi zakonec ni zaposlen (ne glede ali je mož ali žena), pa aktivni član v primeru smrti nezaposlenega zakonca koristi posmrtnino, ker je zavarovanec tudi zakonski tovariš. Če gre za otroke, starše in druge, ki so zavarovani, zajame posmrtnino, če sta zaposlena mož in žena umrlega sorodstva v steklarni, samo eden; če sta upravičenca zaposlena v različnih podjetjih, se najprej priskrbi ustrezno potrdilo, da se ugotovi, če se posmrtnina izplačuje tudi v drugem podjetju. Če se izplačuje, gre upravičencem samo razlika, če se pa ne izplačuje, se mu izplača v celoti. Prispevek znaša 50 din ali 25 din, v kolikor se izplačuje polovična posmrtnina. Da se ustvari ustrezen rezervni sklad, se v začetku vplačuje toliko mesecev zaporedoma, da se doseže rezerva za tri primere izplačevanja polne posmrtnine. Ob nastanku primera se obvesti Ustrezno službo podjetja, da odtegne od vsakega posameznika določeni prispevek. Ko se ustvari ustrezna rezerva, ki mora obstojati stalno, se vsak mesec odtegne toliko prispevkov, kolikor je v preteklem mesecu primerov izplačevanja posmrtnine. Upokojenci ne vplačujejo prispevkov. (Da se zagotovi pravočasno in pravilno izplačevanje posmrtnine, se vsak mesec, ne glede na nastanek primera, odtegne ustrezen pri-Sipevek, in sicer toliko časa, da se ustvari ustrezna rezerva.) 6. člen Zavarovanec je oseba, ki ji pripada po tem pravilniku posmrtnina. Upravičenec je oseba, ki je upravičena sprejeti posmrtnino po zavarovani osebi. (Iz tega določila izhaja, da obstojajo zavarovanci in upravičenci. Zavarovanci so osebe, ki so subjekt — .praviri — nosilci pravice do posmrtnine, ker z njihovo smrtjo nastopi zavarovani primer. Upravičenci so osebe, ki so aktivno 'upravičene, da za zavarovancem prejemajo posmrtnino.) 7. čJen Zavarovane osebe so: 1. člani-ce kolektiva v rednem delovnem razmerju; 2. upokojenci, upokojenke, ki jim je bilo zadnje delovno mesto v STEKLARNI HRASTNIK; 3. starši, zakonski tovariš, posvojenci, pastorki pod točko 1 .in 2, v kolikor živijo v skupnem gospodinjstvu. (Šteje se, da zavarovanec živi v dejanskem skupnem gospodinjstvu, če neposredno pred nastankom primera živi v njem najmanj tri .leta.) Za otroke in ostale pa velja ne glede na skupno gospodinjstvo. Mišljena je osebna in družinska upokojitev. Upravičene osebe so: 1. če nastopi primer zavarovanca pod točko 1 člena 7: zakonski tovariš, starši ali otroci itd.; 2. če nastopi primer zavarovanca pod točko 2 člena 7: zakonski tovariš ali ostali, v kolikor se zanj ne zajame posmrtnina iz drugega naslova; 3. če nastopi primer zavarovanca pod točko 3 člena 7: sorodstvo, v kolikor se ne zajame posmrtnina iz drugega naslova. (Ponovno je poudarjeno načelo, da se posmrtnina izplačuje enkratno.) 8. člen Če se navedenim zavarovancem pod točko 3 člena 7 izplačuje posmrtnina tudi pri drugih pravnih osebah (razen komunalnega zavoda za socialno zavarovanje), gre upravičencem pravica do posmrt-, nine samo do višine razlike, ki jo določa ta pravilnik. 9. člen Če medsebojni zavarovanci •— upravičenci vplačujejo prispevke, so upravičeni samo do enkratne posmrtnine in se sorodstveno razmerje ne upošteva. Za otroke je upravičena oseba, na katero so prijavljeni po naslovu socialnega zavarovanja. Za starše in ostale po družinskem poglavarju. 10. člen Po uradni dolžnosti se ugotavlja, da se ne bi prejemala posmrtnina iz dveh naslovov. 11. člen Če zavarovanec nima nikogar, ki bi bil upravičen na posmrtnino, se izplača pooblaščeni osebi, ki poskrbi za pogreb. 12. člen Posmrtnina se izplača takoj po nastanku primera. V kolikor primer ni splošno znan, se smrt dokazuje z izpisom iz mrliške knjige. Za razvezane ali razveljavljene za- posmrtnine konske zveze se šteje, da niso obstojale. 13. člen Za zavarovance v starosti nad 7 let gre posmrtnina v višini 75.000 din. Za zavarovance v starosti pod 7 let gre posmrtnina v višini 50 % cele posmrtnine. Če umre otrok pri porodu ali ob času poroda v stacioniranem zavodu, ne pripada posmrtnina. 14. člen Izplačilo posmrtnine prestane po dveh letih od nastapka primera. 15. člen Po tem pravilniku se obračunava posmrtnina s 1. 3. 1965 dalje. Pravilnik stopi v veljavo z objavo. V kolikor bi člani kolektiva •imeli dopolnilne predloge ali pripombe, naj jih podajo kadrov.-socialni službi. Viktor Sušin Možnosti pridobitve izobrazbe S tem kratkim člankom želimo seznaniti člane kolektiva o možnostih dodatnega šolanja zaposlenih pri Dopisni šoli pri Zvezi zdru. ženj borcev NOV Slovenije v Ljubljani, saj je podjetju število zaposlenih v našem podjetju, ki niso dokončali osnovnega šolanja. kar visoko. Pričujoči članek je pisan pod vtisom izvajanj, ki jih je podal na plenumu CK ZKJ tov. Franc Popit, predsednik republiškega odbora sindikata, kjer zasledimo močan poudarek in poziv podjetjem. ki naj vlože vse sile v to, dà se odstotek zaposlenih z nedokončano osnovno šolo zmanjšal uspešneje in hitreje. Znanje in razgledanost zaposlenih je osnova za uspešnejši in hitrejši gospodarski razvoj. Pri tem nas vodijo tudi priporočila in zanimanje sindikatov, da v našem okviru zmanjšamo mnogo previsoko število onih. ki niso dokončali osnovno šolo. Pri dopisni šoli je organizirana osemletka v dveh stopnjah; v I. stopnjo se lahko vpišejo oni, ki niso dovršili več kot 4. 5 ali 6 razredov. v IT. stopnjo pa se lahko vpišejo tisti kandidati, ki so uspešno zaključili vsaj 6 razredov osnovne ali njej enakovredne šole. Po uspešno opravljenih izpitih za TI. stopnjo dobi vsakdo spričevalo o končani osemletki, s katerim se lahko vpiše v vsako šolo srednje stopnje. Mnenja smo. da je taka oblika šolanja, ki ni vezana na vsakodnevni obisk predavanj, zlasti ugodna za one zaposlene, ki delajo v izmenah ali pa so oddaljeni od podjetja. •S tem člankom smo želeli seznaniti vse zaposlene, ki nimajo dokončane osemletke, da se jim sedaj nudi možnost nadoknaditi zamujeno v doglednem času. Nadaljnje in podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi. Janežič Alojz INDUSTRIJSKI SEJEM V HANNOVRU 1965 (Nadaljevanje iz 5. številke) Sicer za razsvetljavno steklo, za gostinsko steklo in za plastične mase. 1. O razsvetljavnem steklu lahko rečemo, da se je znatno povečala proizvodnja in prodaja čistega, prozornega reliefnega stekla in sicer pretežno v izvedbi stiskano, nekoliko manj pihano in še manj prozorno v strojni izvedbi. Ta smer mode prozornega stekla se še nadalje krepi za male tulpice E 14 in tudi za večje tulpice E 27. Steklena masa je navadna, vendar je zelo čista, nekaj malega, za posebne namene pa se izdeluje tudi stiskanega ali pihanega reliefnega stekla iz svinčenega kristala, vendar za večkratno ceno navadnega stekla. Oblike prozornih stekel ostre, strogo geometrijske z močnim reliefom. Važno je omeniti, da se izdeluje tudi mnogo reliefnih prozornih plošč, iz katerih so potem sestavljeni lestenci, ki so kar lepi in ta program je osvojilo že precej proizvajalcev lestencev. Zanimivo pa je, da se prav na tem področju reliefnih steklenih plošč pojavlja močna konkurenca plastičnih mas, v obliki na pogled zelo čistih, prozornih, eno- ali obojestranskih reliefnih plošč. Prvi pogled na te plošče je zelo ugoden, pri natančnejšem testiranju pa se pokaže vrsta nezaželenih pojavov: ob upogibanju pokajo; če gledamo skozi dve plošči se transparenca naglo zmanjša; plastične mase so razmeroma mehke in se ob brisanju razijo in postanejo motne. Velika prednost plastičnih mas pa je njih majhna teža in dobra obdelava (vrtanje). Treba bo zasledovati nadaljnji razvoj na tem področju. Po količini lahko ocenimo, da znaša poraba transparentnih reliefnih stekel že okrog 35 % vsega razsvetlj avnega stekla, vštevši že tudi nove prozorne, stiskane ali pihane plafoniere. 2. Drug zelo pogost način deko-riranja reliefnih tulpic je delno brizganje reliefa z barvo, medtem ko ostane del reliefa, ki je na tul-pici vgreznjen in ima drugačno strukturo, prozoren. Ta prozorni del je najpogosteje srednji del tulpice, redkeje gornji rob. Prozornost ohranijo na ta način, da del reliefa oblepijo s posebnim lepilnim papirnatim trakom, ki je naguban, kar omogoča tudi obleplje-nje krivin. Ta trak se imenuje TESA-krep. Zadnji dan bivanja v Hannovru sem se oglasil pri firmi Beiersdorf Hamburg, ki proizvaja ta trak, in dobil dve roli vzorcev, ki sem jih prinesel s sehoj obenem s prospekti, medtem ko bo ta firma poslala izvozne cene in pogoje pis- Berite STEKLARJA meno po pošti, ker še ni izvažala v Jugoslavijo. Na ta način dekorirana stekla so zelo efektna in njih priljubljenost hitro narašča. Lahko cenimo, da je že okrog 15 % razsvetljavnega stekla dekorirano na ta način. 3. Še vedno se mnogo izdeluje in prodaja prozorno razsvetljavno steklo, brizgano z barvo, radirano in oblepljeno s kristalnim ledom. To radiranje je delno na reliefnih tulpicah prilagojeno reliefu, še vedno pa je mnogo prostoročno radiranih gladkih stekel večjega volumna za prostoviseče svetilke. Te velike svetilke razstavljajo predvsem steklarne: Peill-Putzler Dürren, Phönix Konstein, Linburg Limburg, Doria Fürth. Ta stekla imajo večinoma zelo komplicirane dekorje z raznimi izpuščenimi geometrijskimi liki (nalepljen Tesa-krep). Ti dekorji so gotovo zelo dragi, vendar jih nemške stelkarne precej kažejo. Druga teh velikih stekel so izdelana iz svinčenega kristala z 10 mm globokim brusom, polirana, in imajo edinstven svetlobni efekt. S kristalnim ledom je še vedno dekoriranih okrog 35 % vseh stekel. 4. Opalnega stekla je razmeroma malo. Posebno tulpic za lestence. Pretežno so iz opala le plafonjere Nurglas, razne cevi, zaščitna stekla, zunanja stekla. Oblikovana so ta stekla zalo lepo in po večini tudi kot vzorci zaščitena. Količino opalnega stekla bi lahko označili s približno 10 %. 5. Preostalih 5 % bi ostalo za brizgana-prozorna stekla in le majhen del tega za 'barvasta stekla. Stekla, dekorirana samo z belo barvo, imajo gost relief kot naše steklo 5790 ali pa so to gladka stekla, ki imajo dekor z mokrim čopičem ali gobo. Barvasta stekla pa so skoraj izključno nordijskega porekla, danskih, švedskih in finskih steklarn v barvah: ametist, dimnosiva, zelena, dimnorjava. So večinoma zunanji deli velikih visečih svetilk. 6. Razvidno je tudi, da je že preko 80 % vseh stekel izdelano reliefno v cizeliranih modelih, zaradi česar moramo biti tudi mi pripravljeni na nadaljnjo krepitev asortimana v to smer. Zanimivo je omeniti, da imajo vsa večja razsvetljavna podjetja že vrsto let svoje industrijske oblikovalce, ki projektirajo in oblikujejo lestence, svetilke in stekla» To so predvsem večja solidna podjetja kot: R. Zimmerman Bamberg; Petra Werk, Haar bei München; Kaiser Neheim Hüsten in druga. Pri njih si je industrijsko oblikovanje že zdavnaj utrlo pot in našlo primerno mesto v podjetju kot življenjska potreba. Kapitalistični lastniki ga pač ne bi imeli, če bi jim ne bilo potrebno, ker ga plačujejo neposredno iz svojega žepa. Dne 27. 4. 1965 sva s tov. Kozoletom obiskala tudi paviljon firme Degussa Frankfurt, kjer sva se zanimala za razne novosti in želela pojasnila glede nekaterih problemov. Poslali nam bodo vzorce novih listrov in transparentnih barv, s 'katerimi bomo poskusili dekorirati nekatera okenca na prozornih reliefnih tulpicah, dalje nove vzorce kristalnega leda, ki jih bodo tudi poslali. Glede debelejšega ledu tako imenovanih Schneeflocken pravijo, da se ne uporablja več in ga tudi na steklih v razsvetljavnem paviljonu nisva opazila. Glede problema, ki ga imamo pri nas, ko se kristalni led prime tudi na neradirane površine, so nam dali navodilo, da je treba tulp.ice, ki so radirane in dekorirane z ledom, brizgati nekoliko debeleje in jih pustiti sušiti 24 ur (radira se lahko prej). Šele nato se jih obrizga tanko z lakom in posuje z ledom. Pravijo, da mora biti barva res suha, da lahko popije lak, da se led na barvo ne prijemlje. Opazno je, da vedno več nemških steklarn izdeluje tudi prozorno razsvetljavno steklo. Tudi steklarne, ki sicer proizvajajo gostinsko in embalažno steklo, delajo pozimi, ko je povpraševanje po teh artiklih manjše, vedno več razsvet-ljavnega stekla. Tudi nekatere avstrijske steklarne so se pojavile kot močan proizvajalec polavtomatsko izdelanih tulpic. oib drgnenju in kemijske spremembe, res pa je, da je cena tudi za nemške pojme zelo visoka. V tem paviljonu razstavlja tudi firma Bairsdorf, kjer sem se razgo-varjal za ponudbo lepilnega traka Tesa-krep. Tudi ta paviljon je zares vreden ogleda, kjer je ravno na tem področju, ki je steklu delno že konkurenčno, opaziti silen napredek, tako v tehnologiji kot tudi v barvi, in oblikovanju raznih uporabnih predmetov. To so glavni opisi z velesejma v Hannovru. Ti vtisi so zajeli razmeroma ozko področje, ker je zaradi časovne stiske bil možen ogled le paviljonov za steklo, razsvetljavo in plastične mase, kar,je manj kot desetina raz-, stavne površine, vendar pa je iz dobljenih vtisov razvidna smer, v katero se giblje moda razsvetlj avnega stekla v letu 1965. Pridobljeno znanje in izkušnje pa bomo lahko s pridom uporabili pri oblikovanju novih izdelkov v letu V paviljonu za gospodinjstvo in gostinsko steklo ni opaziti živahnosti in napredka tako kot v razsvetljavnem paviljonu. Mnogo je predvsem brušenega kristala, kjer je baje ponudba zelo velika. Dalje fantazijskih prostoročnih oblik, ki jih razstavljajo predvsem francoska in italijanska podjetja. Nordijski narodi Švedi, Danci, Norvežani, Finci razstavljajo vrsto zelo lepih okrasnih predmetov v intenzivnih barvah. To so predvsem razne prostoročno izdelane steklenice za wiisky, kozarčki, razne doze za dišave s pokrovom za kuhinjo z napisom v sitotisku, vaze, servisi za kompot in pecivo, pepelniki in podobno. Vse to je izdelano v pihani tehniki, le nekateri servisi za kompot in pecivo so stiskani, njih barva je močno rdeča. Proizvajalci avtomatsko izdelanih kozarcev imajo svoje standardne oblike z novimi dekorji, kjer se skoro povsod pojavlja zlato, naneseno s sitotiskom, transparentne barve ter črna ali bela. Dekor so različni rastri. Tudi samo zlato v raznih tiskanih dekorih je pogosto videti. To dela predvsem belgijska firma DUROBOR. Zanimivo je, da dekorira Durobor wisky kozarce tako, da jim da globok, redek, ne-poliran karo brus, kar je prav gotovo tudi izdelano strojno. 1965-66. /—'Cxj !~\Xi (~\ 'm !~\^i !~\^\ Izlet v Logarsko dolino in Velenje V nedeljo 18. julija je Tribuna mladih Steklarne Hrastnik) skupno z ObK ZMS Hrastnik in Počitniško zvezo Hrastnik organizirala izlet v Logarsko Dolino in Velenje. Izleta se je udeležilo 90 mladincev in mladink, od tega pa jih je bilo polovica iz Steklarne Hrastnik. Steklarna RUHRGLAS pa dekorira svoje avtomatsko izdelane kozarce predvsem s serijami odlepk kot so: serija starih avtomobilov, serija vrtnic, serija prizorov iz nogometa, serija prizorov iz kegljanja in podobno. Naravno so te serije pakirane v posebnem kartonu z lepo grafično opremo. Ostale gostinske kozarce kot Gebko in druge delajo naravno v standardni obliki z reklamo za pivovarno. Od stiskanega gostinskega in gospodinjskega stekla je videti servise za kompot in pecivo v že znani obliki ter pepelnike, medtem ko vaz in ostalega stiskanega namiznega stekla skoro ni videti. Zadnji dan sem obiskal tudi paviljon, kjer so razstavljene plastične mase in kjer se kaže ogromen napredek. Plastične mase ostro izpodrivajo les in kovino. Videti je kompletne moderne kuhinjske opreme (švedske kuhinje), kjer so vsi elementi izdelani iz neprozorne pastelno obarvane plastične mase, ki pa je zelo obstojna na pritisk (Najprej so se udeleženci izleta odpeljali v Logarsko dolino do slapa Rinke, nekateri pa so se povzpeli do koče na Okrešlju. Prijeten sončen dan je dal še posebno lepoto čudovitemu savinjskemu kotu, kjer izvira Savinja. Pot jih je nato vodila proti cvetočemu Velenju, kjer so jih čakali aktivisti ObK ZMS Velenje. Po kosilu so se udeleženci izleta osvežili v Velenjskem jezeru. nato pa so se skupaj z mladino Velenja zavrteli v Mladinskem klubu ob zvokih ansambla mladih steklarjev. Kar nemogoče se zdi človeku, ko vidi lepote novega Velenja, ki so ga zgradile roke delovnega človeka v svobodni domovini. V mraku so ostajale luči Velenja, ko so zapuščali mesto cvetja in se veselih src vračali domov, polni elana in moči za še uspešnejše delo z željo, da se še večkrat popeljajo na izlet ter se spoznajo z mladino drugih krajev in z njihovim delom. ZANIMALO VAS BO V mesecu avgustu bodo praznovali svoj rojstni dan: Babič Marija, Beršnjak Avguština, Cigeljnjak Marija, Čreš-novar Terezija,, Erman Bronislava, Gričar Marija IL, Gunzek Ana, Hribšek Marija, Hrnčič Hedvika, Hrnčič Marija, Jamšek Miiiaela, Kaluder Ana, Kueževič Elizabeta, Kolander Štefanija, Kolar Ruža, Kovač Cvetka, Kraus Ema, Krpic Ernestina, Krsnik Berta, Krstič Natalija, Kukuruzovič Valerija, Lapornik Frančiška Li- FRANCIJI V SIOVO Dne 9. 7. 1965 smo onemeli ob žalostni vesti, da se je smrtno ponesrečil pri delu naš mladi in med svojimi sodelavci nad vse priljubljeni mladinec Franci Gašparut. Kruta smrt nam je iztrgala Francija v trenutku, ko so se dela, pri katerih je bil zaposlen, bližala kraju. Naša bolečina je še toliko večja, ker smo izgubili iz svojih vrst vzornega člana kolektiva. ki je šele stopil na svojo življenjsko pot. Njegova priljubljenost tako med svojimi vrstniki kot med starejšimi delavci je bila velika, dan po njegovi tragični smrti so bili obrazi vseh delavcev v ključavničarski delavnici kot izklesani v nemi bolečini za dragim prijateljem in tovarišem, katerega vedno veselega nasmeha ne bodo več videli. Zadnje slovo od Francija na dolskem pokopališču je še enkrat pokazalo njegovo priljubljenost, veliko število mladincev in delavcev iz steklarne kakor tudi vaščanov iz Dola se je še zadnjič z bolečino v srcu poslovilo od njega. Trije govorniki pa so ganljivo opisali njegovo kratko in tragično življenjsko pot. Z žalostjo v srcu izrekamo njegovi mami, atu, bratu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. povšek Ivana, Ločičnik Jelena, Lorber M., (Najdetič Helena, Naro-glav Viktorija, Majcen Elf rida, Marinc Marija, Mašinovič Marija, Matešič Matilda, Medvešek Silva, Mekše Ana, Mekše Ljudmila, Milenkovič Helena, Motoh Ivana, Možaj- Štefanija, Mustač Vlasta, Obermajer Silva, Osterman Vera, Pavlič Marija. Pobolšaj Marija, Pušnik Ana, Rajbar Ivana, Rogelj Zofija. Romih Ljudmila, Salmič Matilda, Smode Terezija, Sodec Marija, Stradar Ivana, Šalamon Marija, Tušek Erika, Škof Mari ja, Škofič Angela L, Šmid Marija. Šoba Sonja, Tovornik Marija, Urana Cilka, Valjak Kata, Vodenik Ivana, Volaj Cirila, Volavšek Roza, Vrabič Marija, Zagorc Erna, Zagorc Romana, Zaletel Justina, Zebič Marija, Boltin Ida, Miler Valerija, Oberauner Terezija, Povše Nuša, Abram. Jože, Brečko Friderik, Brečko Slavko, Čadež Milan, Čavlovič Štefan, Čoh Mirko, Doberšek Milan, Grašič Dušan, Homšek Henrik, Llrib-šek Venčeslav, Hudi Viktor, Ja-kopič Jože, Jarc Milan, Kajič Franc, Kavzar Peter, Klančar Borut, Klemen Ignac, Knap Dominik, Koritnik Mihael, Kovač Janez, Krajnc Franc, Krašovec Karl, Stopila v invalidski pokoj TUŠEK ANA je bila rojena 12. 7. 19:19 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se ni zaposlila nikjer, pomagala je doma pri urejanju gospodinjstva zelo številne rudarske družine. 24. 10. 1952 se je zaposlila v steklarni Hrastnik. Delati je začela, ker je bila prisiljena preživljati številne nepreskrbljene o-troke, od katerih pa še nobeden ni bil zaposlen. Pri svojem delu v tovarni se je trudila, da bi bila koristen član kolektiva: vedno ji to ni uspelo, kar je pa razumljivo pri vsej skrbi, ki jo je imela pri vzgoji otrok. Težka življenjska pot, ki jo je prehodila, je pripomogla, da se je predčasno izčrpala in bila 28. 6. 1965 invalidsko upokojena. Ani Tušek želimo, da bi kot upokojenka preživela še mnogo srečnih in brezskrbnih let v zdravju in sreči. ZANIMALO VAS BO Kukec Ivan, Kumlanc Ludvik, Levačič Anton, Majdič Branko, Novak Franc, Osen jak Ivan, Pe-pelnjalc Alojz, Perci Adolf, Perko Ludvik, Platinovšek Karl, Plazer Jernej, Renko Mihael, Sivec Maksimiljan, Sotlar Jože, Šarlah Mihael, Šergan Jože, Šketako Avgust, Špacapan Roman, Špan Ludvik, Štrbucelj Miroslav, Tavčar Ladislav, Tovornik Anton, Tovornik Karl, Vidmar Jože, Vintar Alojz, Volaj Oton, Volfand Viktor L, Zalaznik Jernej L, Zupanc Avgust, Železnik Ladislav, Žibret Robert, Pavlič Ivan, Podmenik Milan, Gerhard Jože, Germadnik Edvard, Laznik Srečko, Logar Boris in Tramte Franc. Iskreno čestitamo! V mesecu juliju so prišli v podjetje: Hohlcraut Marjan, Vovk Bogdan, Križanec Rudi, Bajda Franc, Hrup Branko, Hrup Suzana, Žibret Ana. Avbelj Vojka, Žnidar Vanda, Kirn Zdravko, Mejač Ivana. Odšli iz podjetja: Na lastno željo: Weingartner Antonija. Košak Mira, Zebič Ivan, Klenovšek Alojz II., Brun Ema, Kavšek Angela, Knap Erika, Tržan Pavla. / Samovoljno zapustili delo: Vene Jožica, Hlastan Polda in Adžič Rajko. Invalidsko upokojena: Tušek Ana. Umrl: Gašparut Franc. Poročili so se: Kovač Leopold — mizar, Boltin Zdravko — mizar, Kaluder Štefanija IL, delavka v brusilni-ci in Kepa Viktor, steklarski pomočnik; Stopinšek Marija —Cafuta, delavka v slikarnici, Hub-man Ana-Marija — Mlakar, vezalka. Kaše Silva — Ambrož, kontrolor stekla, Smešnik Jože, izpihalec, Medved Karl, kontro- lor stekla in Šoba Erika, brusilka stekla, Šuštar Marjana, skladiščna delavka — Gojkovič. Naraščaj so dobili: Avbelj Franc — hčerko, Cigel-njak Marija — sina, Gec Edmund — sina, Hendija Marija — sina, Hohkraut Konrad — sina, Napret Jožica — hčerko, Seme Terezija — sina, Rakar Jože — sina, Čavlovič Štefan — hčerko, Robič El-frida — hčerko, Gajšek Cecilija — sina. Čestitamo Roškar Francu, Beraus Rudolfu, Hauptmna Dragu, Ržek Jožetu, Stopinšek Albinu in Šoba Viktorju za uspešno opravljen strokovni izpit. V mesecu juniju so neopravičeno izostali še: Enkrat: ^ Racinger Jože. Pogačnik Ana, Tosič Ratko, Bobičanec Ana, Štaut Anton, Kramžar Ivan, Laznik Ivan II, Bošnjak Marija, Grum Ivan, Tušek Erika, Stopinšek Drago, Sren Adolf, Kumer Joža, Biručič Dušan, Tavčar Marija, Smešnik Jože, Petrič Stanko, Sivka Mihael II, Slonecki Franc, Zaletel Justi; Dvakrat: Pavlič Franc, Šubi Stanko, Ran-cinger Jože, Trinkar Viljem, Laznik Karel. Kaluder Bruno, Trinkar Viljem Krašovec Karel;' štirikrat: Stražar Karolina; petkrat: Pavlič Franc. Kocman Elza. HUMOR MED DOPISNIKI Poznam sestavljalca, ki zanalašč dela slovnične napake ..., da mu ne bi mogli očitati ideoloških. -ZAHVALA Ob tragični smrti našega sinka, bratca in vnuka FRAMECA GAŠPARUTA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega Fran-keca, ki nam ga je kruta usoda neusmiljeno iztrgala na pragu njegovega življenja. Posebno se zahvaljujemo upravi steklarne, kolektivu steklarne, mladinski organizaciji, godbi in pevskemu zboru steklarne in vsem govornikom. Nadalje se zahvaljujemo zdravniku dr. Toplak Jožetu za hitro intervencijo, ki pa žal ni mogla ,spremeniti tragičnega konca. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu Medvešku za spremstvo v sprevodu in za njegove pretresljive besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja. Iskrena hvala za pismeno in ustmeno izrečeno sožalje. Hvala družinam Gabrič. Hercog in Aškerc za izkazano nam pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so spremljali našega Frankeca na njegovi zadnji poti. Neutolažljivi starši, brat Marjan, stara mama in ostalo sorodstvo. Dol pri Hrastniku, dne 19. 7. 1965. X KURJA POLT TRENJE ZENSKO IME obža- lovanje IGRA NA SREČO AMPER RAZVA- LINA PT..:e KEM.7NAK UJEDE |ZA KAUJ TUJE MOŠKO ‘ME (CARUSO) TEKMOVALNA PANOGA NA S.Š.I. V HRASTNIKU PINO MLAKAR PRITOK REKE SEINE ŠAHOVSKO TEKMOVANJE KRATICA ZARAZSTQE LIVO TRINITROTOLUOL AFRIŠKI VELETOK LETNI gozdni POSEK TUJ DVOGLASNIK preri- vanje JAPONSKA DOLŽINSKA MERA ZNiZANA GLASBENA NOTA VSAKOlJ športno TS<-'OVA*.'£ ST£ «laBh v JOUOSUAVJI JvjUvlN .ZVOLJENtC UPRAVNI ODÖOR KOŠČEK SUKANCA TEKMOVALNA PANOGA NA S.š.l.v HRASTNIKU » l*OJ‘S M AVTOMoa. OZNAKA ZA REPUBLIKO HAITI HEJNA *£ka med HBV. in Slovenijo OKOSTJE GLAVE TEKMOVALNA PANOGA NA i Š.l. V HRASTNIKU okolje, SREDiNA PSSNI8XA STOPICA X OTOMAN , TUREK STAROSTA X IME PlWSKESA KNJIŽEVNIKA LtlNO-JA MPBESUA H AvT.OZNAKA ZA ITALIJO HCDN.kba-tica TA VZHOD G>BaNJE Pozraku klada za SEKANJE DRV NATAKAR TOVARNA BARviu V CELJU Sit DiŠČt vSTENJA DELAVEC NA NAFTNIH POLJIH CINCARJI, VLAHI KEM.ZNAK ZA K:SiK Gon , POŽELENJE V RT kj A LOPA , SENčni ca MEDMET NAJMOC-NE J ŠA ŠAHOVSKA FiGURA rZBACUNO-VALEC BAl-M£3ja SiL v 5TATKI TEKMOVALNA Panoga NA S š.l. v HRASTNIKU ANGLE ŠK1 DRAMATIK ,OI». se v GnEvu‘ C JOHN) AvTOMOB OZNAKA ZA BELGIJO Bogomir MAGAJNA KRATKA SPANSKA PRCD'GRA MOŠ<0 C 3ADEO Steklarna SOUDElE-ŽENKA NA S.š.l..v «BASTmiKu ZOR, SVITANJC POULjCN 1 MUZ.KANT Gl MtSTO MOLDAVIJE OTOK V SE.VIRHEM JADRANU i Sv CARSKO v so' • Š Č E rtCNDAfim KELTSKI PEVEC 1 KRATICA MEDN.ORG TA DE LO IME B.vŠEGA Boksarja LOUISA X OKRAJŠAN VEZNIK KEMIČNA PftV INA BREZ DARU govora ZRELOSTNI a PIT OBMORSKA RASTL'NA, A L O j A CE ŠKO MOŠKO ■ME DVA Enaka SAMO- GLASNIKA MOwGOlSK i POGLAVAR AT EN s K I Z AKGNO-OAJALIC ME STO v SEV-ZAm. ŠPANIJI X ROPOT VOJAŠKI KRUH ALFRED NCBE L RiBiŠKi ali LovSK i PlEN PESEM HVALNICA KAZAlNi' ZA *" E < JUG PCVS C ZAB GLASSE C VICE) ŠPORTNI REKVIZIT DEL TEDNA h SvaT S KI PS 5NIK IN POLITIK PRIMORSKI VZKLIK NASA DE NAÖNA Enota RAZLOG, VZROK OTEKLINA, BULA »k ČRK A V A&E.CEDI PREDLOG^ PREDLOG, .2AJ.OŽRA 0B70RJA* Določene &ARVS ime F>«.MS