Delavska J>raVlC€t Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7’— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Resna znamenja V Španiji je pri zadnjih volitvah zmagala levica. Ker je dobila absolutno večino, bo tudi nemoteno vladala. Razumljivo je, da se somišljeniki levice vesele. Nerazumljivo je pa to, da prihaja njihovo veselje v izgrede, izpade in napade na cerkve, samostane, duhovnike in redovnike. Taki pojavi ne smejo ali bi vsaj ne smeli iti brez razmišljanja mimo krist janov. Resno bi se morali poglobiti in dognati njihove vzroke. Mogoče je samo dvoje: Ali je ljudstvo v resnici brezversko in ali izvira njegovo sovražno razpoloženje odtod, ali pa živi v napačnih domnevah in izvira njegovo soviražno razpoloženje iz teh napačnih domnev. Da bi bilo špansko ljudstvo brezverno, tega ne bo nihče trdil. Saj je veljala Španija še pred nekaj .leti za najbolj katoliško deželo. Pa tudi v splošnem ne more biti ljudstvo brezversko. Saj ise bori ravno za pravice in ljube- j zen, katere postavlja vera za temelj človeštva. | Narodi hočejo resnico, hočejo, da hrani resnico avtoriteta, ki zasluži njihovo zaupanje. Če se ljudje 'uklanjajo avtoriteti diktature, koliko bolj bi se uklonili resnični avtoriteti. Ljudstvo je za mimo ureditev družbe, ono se bori za to, da bi postalo delo odločilni faktor v gospodarstvu ib v družbi. Današnji človek čuti v svoji notranjosti •ravno zaradi svoje preprostosti in n ©pokvarjenosti viso krivičnost sedanjega kapitalističnega družabneiga reda. Čuti, da proti peti božji zapovedi ne greši le tisti, ki dejansko ubija, ampak greši proti .peti božji zapovedi veliko bolj tak gospodarski in družabni red, ki omogoča milijonsko uničevanje in izrabljanje ljudi. Proti šesti božji zapovedi ne greši le tisti, ki dejamsko prešuštuje. Veliko bolj greši proti šesti božji zapovedi tak gospodarski in družbeni red, ki uničuje in ruzkraja pravo družinsko življenje, ki naravnost tepta žensko čast, tak družbeni red, ki je pahnil -ženo. iz njenega materinskega dostojanstva in oropal otroke skrbne materine roke. Končno, kdo je večji tat, tisti, ki ukrade kos kruha, ali pa magari tisoče, ali kapitalizem, ki omogoča izrabljanje milijonov in milijonov delovnih rok. Ljudje čutijo, da je v družbi sami in v vsem dogajanju okoli nje nekaj praznega. Hrepene po resnici, jo tudi iščejo. Žele, da bi zagledali svetilnik, za Katerim naj bi šli. iKaj pa če tisti, ki pravijo, da so kristjani, ne postavijo takega svetnika? Prvi kristjani so ga. Zato so se mali ljudje odgrinjali okrog njih. Svetilnik prvih kristjanov je bil njihovo praktično življenje, ki je bilo odsev njihovih naukov. V njih je bilo jasno spoznanje. In po tem spoznanju so se ravnali. Ali so sodobni kristjani spoznali, da je največje zlo za človeštvo kapitalistični gospodarski in družbeni red? Ali so sodobni kristjani spoznali, da iz tega kapitalističnega gospodarskega in družbenega reda izvirajo vsa druga današnja zla, Ali so sodobni kristjani spoznali, da se morajo v prvi vrsti boriti proti očetu zla? Delovno ljudstvo ve, da so po vojini imeli državniki, ki so hoteli veljati za kristjane, nesrečno roko. Skoraj nikjer niso rušili kapitalizma, ampak ž njim celo sodelovali. To sodelovanje je nujno rodilo oporo kapitalizmu. V nekaterih državah je bila posledica njegovega državniškega sodelovanja s kapitalizmom — fašizem. Ljudje vedo in vidijo, da ima fašizem, ki je brez dvoma branilec kapitalističnega reda, somišljenike celo v krogih, od katerih bi najmanj tega pričakovali. In ali ni preveč kratkovidno, če se sklicujejo kristjani na krščansko izapadno kulturo, obenem s tistimi, ki uvajajo fašizme in nacionalizme, ko pa ljudstvo vidi, da se v imenu te kulture vodijo krivične vojne, da se v imenu te kulture teptajo narodi in delajo vsa mogoča nasilja? Kdo v Evropi je n. pr. priobčil in zahteval, da se uvažuje zares krščanska božična poslanica Neguša, ki je rekel: V trenutku, ko svet objema božično veselje, se mara abesinski narod boriti in moriti. Brez vzroka se mora dati pobijati. Zaradi tega pošilja abesinsko ljudstvo svoje prošnje k Bogu in na vse narode, ki imajo še pojem o pravičnosti in časti, da naj na-! pravijo konec temu nečloveškemu ubijanju Abesincev in nedolžnih Italijanov. Edini odgovor je dal Mussolini, ki je rekel, da zahteva Italija prosto roko, da more do konca urediti svoje kolonialno vprašanje... Ljudje vse to vidijo in vedo. Niso tako krivični, da bi rekli, da so vse to zakrivili tisti, ki trde, da so verni kristjani. Vendar pa se tudi | V nedeljo 23. februarja se je vršil v iKranju manifestacijski sestanek vseh 'zastopnikov skupinskih in zaupnišikih odborov JISZ iz cele Gorenjske. Sestanka se je udeležilo v prav častnem številu zastopstvo sledečih skupin: Kranj, Jesenice, Javornik, Tržič, Škofja Loka, Trata, Jezersko, Medvode in št. Vid. Sestanek so sklicale po medsebojnem sporazumu skupine same, vodil pa je to važno zborovanje zastopnik skupine Kranj tov. iPestotnik. Namen sestanka je bil razgovor o položaju Jugoslovanske strokovne zveze v zadnjem času. V uvodnih besedah je tov. Pestotnik pazjval vse zastopnike, naj prostovoljno, neodvisno in po lastnem preudarku zavzamejo stališče glede Jugoslovanske strokovne zveze. K besedi so se oglasili zastopniki raznih skupin, .tako iz Tr.žiča, škofje Loke in od drugod. Vsem pa so šle do srca besede tov. Pukšiča z Jesenic, ki je iz zgodovine in sedanjosti Jugoslovanske strokovne zveze nanizal misli o nujni otrebi slične delavske organizacije kot je u'goslovanska strokovna zveza in poudaril nujmo potrebo vsega krščansko-socialističnega delavstva, da gre na branik obrabme in ne le brani Jugoslovansko strokovno zvezo, ampak razširja njene vrste po vseh krajih in obratih. Jugoslovanska strokovna zveza je zicalo naše zrelosti za 'samostojno in neodvisno delavsko gibanje, mora pa biti to tudi v prihodnjosti in porok lepše bodočnosti vsega delavstva. Po vsestranskem poudarku zbranih tovarišev, ki so bili izraz duha skupin, katere so predstavljali, se je soglasno sklenila popolna zaupnica centrali Jugoslovanske strokovne zveze, podkrepljena z obširno izjavo, katera je bila potem odposlana centrali v Ljubljano. V izjavi podčrtujejo udeleženci sestanka ne-odklonljivo zahtevo po neodvisni krščanski delavski organizaciji, kakršno predstavlja že danes Jugoslovanska strokovna zveza. Svojo povezanost v organizaciji dokumentirajo s tem, ko pravijo v izjavi, da smo Jugoslovanska strokovna zveza mi krščanski delavci sami, da se s tem, ako se blati in sumniči JSZ, sumniči nas, ker smo mi tesno povezani z njo. To svoje stališče podčrtavajo s sledečimi besedami: Mi katoliški delavci javno izpovemo: Hočemo imeti JSZ, ker edino ta je v težkih — v pre- nekateri izmed teh pod krinko ljubezni do domovine tako obnašajo, kakor da ne bi bili kristjani. Kajti, kakor so angleški delavci spoznali po naravnem instinktu, da jim bodo moderni stroji v škodo in so jih hoteli zaradi tega uničiti, tako je tudi ljudstvo po zdravi pameti občutilo, da bi morali resnični verniki biti proti vsaki krivici, četudi bi morali zaradi tega trpeti. Zaradi vseh teh okoliščin so mnogi prepričani, da so tisti, ki pravijo, da so kristjani in da se kot kristjani udejstvujejo v javnosti, zavezniki kapitalizma. Odtod sovražno razpoloženje. Zaradi tega imajo zavedni brezverci lahko delo, da ljudi, ki živijo v takem prepričanju, še bolj nahujskajo. Tega bi se morali zavedati vsi, ki nastopajo v javnosti, zlasti pa še krščanski politiki. Kajti ljudje ne sodijo njihovih javnih del le kot dela politikov, ampak kot delo kristjanov. Njihove napake in neuspehi rode nerazpoloženje v ljudeh in to nerazpoloženje prehaja — žalibog —• na krščanstvo in na Cerkev. Če hočejo kristjani to prepričanje v delovnem ljudstvu predrugačiti, morajo iti popolnoma nova pota. Mogoče je še čas. čudno težkih letih borbe za ohranitev krščanskega svetovnega nazora med materialistično-marksističnim delavstvom storila vse, kar je mogla storiti. Zato je mnogo trpela. Le JSlZ je bila med delavstvom, ki je prav razumela naše upravičene težnje v borbi z nekrščanskim kapitalizmom, ter iz nas samih ruvala kapitalistični duh, ko nas je tudi katoliško duhovno izobraževala. Obenem pa je v nas budila pravo delavsko zavest, katero delavstvo v današnjih težkih časih najbolj potrebuje v borbi za svoje osnovne pravice. Vse to je vršila JSZ in v polni meri vrši to še danes. Svojo izjavo zaključujejo s sledečimi besedami: JSZ — naši krščanski delavski matici zaupamo to svoje mišljenje. Obenem pa odločno izjavljamo, da smo in hočemo biti krščanska strokovna organizacija — v načelnih stvareh popolnoma zvesti katoliški Cerkvi — v svojem javnem delovanju pa na krščanskih načelih neodvisna krščanska delavska strokovna organizacija, ki edina more jamčiti za napredek in obstoj delovnega stanu in rodu! JSZ je naša in s tem smo tudi mi slovenski krščanski socialisti njeni! To javno izpovedujemo iz lastne volje zastopniki vseh gorenjskih skupin JSZ, zbrani dne 23. februarja 1936 na skupnem sestanku v Kranju. Krekova knjižnica Izobražena naročnica nam piše: Poslednji čas je Krekova knjižnica, dasi malone najmlajša med slovenskimi knjižnimi ustanovami, začela vidno uspevati in po svoji zasnovi bodisi vsebinsko, bodisi po lepih opremah prekaša marsikatero drugo podobno podjetje. — Če pomislih, dragi prijatelj, da Delavska založba nima za sabo nobenega kapitala in da kljub temu čedalje bolj raste njen ugledi čeprav se vzdržuje samo z naročnino, pristopi kot naročnik in ji po svoje pomagaj do razmaha. Vedi, da ne delamo za dobiček, ampak za Krekove ideje! Tri vezane knjige letno 78.— Din, tri broširane letno 48.— Din. Važen sestanek zaupnikov JSZ v Kranju STROK OVNA POROČILA Iz centrale Strokovne skupine, ki še niso sporočile imen in števila tečajnikov za tečaj JSZ 22. in 29. marca, iprosimo, naj to čimprej izvrše. 'Načelstvo JSZ. V zadnji okrožnici smo skupinam in zvezam naročili, da nam sporoče približno število koledarčkov, iki bi jih prevzelli v razprodajo. Nekatere skupine so že odgovorile, druge ne. Odgovor prosimo v vsakem slučaju tudi tedaj, ako bi ne naročili nobenega koledarčka. Koledarčki bodo izdelani v žepnem formatu z vsem potrebnim gradivom, katerega delavec potrebuje pri svojem delu. Cena koledarčku ne bo v nobenem slučaju nad 10 din, čim večja bo naklada, tem cenejši ibo. Zato pošljite čim več naročil. Ulprava. * Brezposelni tovariši, ki so se .prijavili pri Javni borzi dela v Ljubljani za brezposelno podporo, pa te ne dobe, 'naj nam z dopisnico sporoče številko, pod katero so pri JfBiD prijavljeni (številka je v delavski knjižici poleg štampiljke Javne borze dela) in točen stanovanjski naslov. Zveza bo takoj vse potrebno ukrenila, da bodo vsi, ki že dalj časa čakajo na brezposelno podporo, dobili isto nakazano. Rudarji Zagorje. V nedeljo 8. marca smo imeli občni zbor naše strokovne skupine. Težke razmere y naših revirjih v zadnjih letih ter neprestane redukcije, ki nam groze, so spodbudile naše rudarje, da se vedno bolj oklepajo strokovne organizacije. Dobro vedo, da se ne moremo več dosti zanašati na pomoč drugih slojev in ljudi ter da se bomo morali poslej še bolj ko prej boriti sami za svoje interese. Občni zbor je pokazal našo trdo povezanost v boju za naše zadeve med seboj in s centralo J_SZ. Izvolili smo v glavnem spet stari odbor, ki je že doslej zaradi svojega nesebičnega in požrtvovalnega dela užival naše popolno zaupanje. .Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik centrale, tov. Fajfar iz Ljubljane, ki nam je razložil položaj in delo JSZ v preteklem letu ter nas pozival Je še večji zavednosti in .požrtvovalnosti v bodoče. Pozdravil nas je tudi naš rudarski tajnik tov. Lešnik Lojze iz Hude jame. Zvečer smo priredili skupno z Mladinsko zvezo Krekovo proslavo v Žadružnem domu, ki je prav lepo uspela, saj smo se vsi kar najbolj potrudili in storili vse, da smo Krekov spomin čim dostojneje proslavili. — V nedeljo zvečer je odpotovala v Belgrad deputacija k raznim ministrstvom, ki se bo prizadevala doseči zvišanje državnega kontingenta iz naših irudnikov, ki jim sicer grozi popolna propast. Poleg načelnika II. rud. skupine Pliberška in ban. svetnika Križnika so se je udeležili tudi g. Vital Vodušek, predsednik zagorske skupine JSIZ Vinko Ustar in zagorski župan. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. Po sklepu občnega zbora se bo na praznik sv. Jožefa, v četrtek 19. marca, brala sv. maša za umrle člane naše strokovne skupine ob 10. uri z nagovorom za delavstvo. Odslej se bo na ta dan vsako leto sv. maša ponovila. Vse člane in članice prosimo, da se skupno udeleže sv. maše našim rajnim članom v spomin! Torej v najčastnejšem š-tevilu! — Skupinski odbor. Tekstilno delavstvo •Kranj. Naša skupina priredi na dan sv. Jožefa delavski praznik s sledečim sporedom: Ob 8 dopoldne sv. maša za umrle tovariše-delavce. Sv. mašo bo opravil g. dr. Simončič, s cerkvenim govorom. Po sv. maši bo ob pol 9 dop. v dvorani Ljudskega doma delavsko izborovanje za vse delavstvo. Na zborovanju bodo govorili: Tov. Bergant Firancka iz Duplice o aktualnih vprašanjih ženske kot delavke; tov. Lombardo Peter iz Ljubljane o strokovnem pokretu naše organizacije; tov. Pestotnik iz Kranja o idejnih smernicah krščanskega delavskega pokreta. — Po zborovanju bo seja širšega odbora, na katerem bo dal smernice za bodoče delo zastopnik pentr&tei iLombardo Peter iz Ljubljane. Popol- I dne pa priredi skupina skupen izlet na Šmar-[ jetno goro. čas, v katerem živimo, nas mora l najti pripravljene. Zato na delavsko zborova-I n^e’. 4a dobimo novih moči v boju proti /.materializirani človeški družbi. Vse članstvo naj se kompaktno udeleži tega zborovanja in pokaže svojo delavsko zavest in skupnost. Kranj. One 23. februarja se je poročil naš agilni član, odbornik in tajnik šmartinskega pododbora, tov. Berčič Mirko z našo članico K o s m i n a Romano. Obilo sreče v novem stanu in še marljivejšega delovanja v nalšem pokretu. Tržič. Vse člane in članice obveščamo, da se bo vršil redni občni zbor naše skupine na praznik 25. marca t. 1. ob 9 dop. v dvorani »Naš dom«, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2 poročilo: predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo nadzorstva; 4. volitev novega odbora; 5. volitev delegatov za občni zbor zveze JSZ; 6. smernice za bodoče leto in slučajnosti. Odbor skupine prosi in opozarja vse člane, kateri nimajo potrjene oziroma žigosane legitimacije o plačani članarini, naj to takoj oddajo zaupniku ali odborniku, da se še do občnega zbora uredijo. Papirničarji Vevče. Življenje v naši tovarni se zadnje j čase nekoliko oživlja, talko s strani podjetja, i kot s strani delavstva. Podjetje izvaja zadnje ! čase precejšnjo racionalizacijo obratov, v ko-I jikor pa ta še ni dogotovljena, se bo pa ta 1 izvršila še tekom letošnjega leta. Seveda ra-j čun za vse to ne bo majhen, ter ga bo uprava j družbe skušala prevaliti na irame delavstva. Delavstvo se tega prav dobro zaveda ter se bo : s svoje strani skušalo primerno pripraviti, j tako da bo v času potrebe znalo svoje težko pridobljene pravice braniti. Le žal, da so se v I zadnjem času pojavili neki preveč navdušeni borci, ki hočejo svojo borbenost vsiliti tudi drugim; če to ne gre zlepa, pa tudi z batinami, prav po balkansko. S tem pa delavstvu prav nič ne koristijo, nasprotno, samo škodujejo! Kajti razbijačev delavske solidarnosti je žje več kot preveč in to izven delavskih vrst, zato smatramo, da je dolžnost voditeljev organizacije, da skušajo take incidente preprečiti, prizadete pa primerno poučiti, kajti kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, v tem primeru podjetje. Naj si prizadeti vzamejo stvar na znanje ter skušajo to urediti tako, da ne bo škodovalo ugledu celotnega delavstva. Vevčan. Količevo. Po daljšem času smo imeli dne 10. marca ob 3 popoldne v društvenem domu v Dobu delavci iz papirnice Bonač svoj članski sestanek. Udeležba je bila dobra, lahko bi bila pa še boljša. Člani bi se morali zavedati, da so članski sestanki nekaki družinski razgovori, kjer se pretresajo in razčiščujejo vsa vprašanja. Čim temeljitejši so, tem večji so sadovi. Sestanek je otvoril in vodil predsednik, tov. Jože Avsec. Najprej je poročal o notranjem organi-zatoričnem delu tov. France Bukovec. Navajal je razne težkoče, ki izvirajo največ zaradi nezavednosti ali pa zaradi predsodkov posameznih članov. Nezaupanje ali pa sumničenje napram posameznim članom ali funkcionarjem mora pasti, le na ta način bo mogoče dvigniti delavsko zavest in uveljaviti delavsko strokovno organizacijo v podjetju in zunaj podjetja. Dalje je poročal o delu obratnih zaupnikov in o raznih intervencijah. To delo mi lahko, vendar pa se je izvršilo v največ primerih uspešno, zlasti še, ker so našli na strani g. ravnatelja razumevanje in pripravljenost, da se vse nastale težkoče sporazumno in izadovoljivo urede. V imenu centrale je govoril tov. Marinček. Opozoril je zlasti na škodljive posledice, ki nastanejo za delavstvo in organizacijo, če ni med člani dovolj discipline in zaupanja. Organizacija more nasiti odgovornost le za tista de- i‘anja in seveda tudi za posledice takih dejanj, :i se izvrše sporazumno z organizacijo, elani so tudi odgovorni za ugled organizacije. Ugled bo pa imela le takirat, če bodo imeli člani ugled. Iz tega ozira so vse obsodbe vredni anonimni dopisi, ki jih nekdo pošilja na funkcio- narje organizacije in iia vodstvo podjetja. Taka dejanja so prostaška. Kajti, če ima kdo kake pritožbe napram funkcionarjem, naj jih predloži odboru ali pa zaupnikom, kjer naj se take zadeve razčiščajo, in sicer iz oči v oči. Tako razčiščevanje organizacija celo ,želi, ker ji koristi. Če bi se pa temu ali onemu 'Zgodila kaka neprijetnost ali krivica od strani podjetja, je del. strok, organizacija poklicana, da ščiti svoje člane. Zaplotniki iso pa delavstvu le v škodo in se jih bo moralo samo otresti. lK besedi se je oglasil še tov. Janez Grošelj, ki je priporočal članstvu, da bi si osnovalo lastno 'gospodarsko zadrugo. Keir so člani videli, kakšnega pomena in kako koristni so delavski sestanki, so sklenili, da se bo vršil vsak mesec redni sestanek. Po dveurnem zborovanju je zaključil tov. Avsec Jože sestanek s pozivom, da se prihodnjega sestanka udeleže prav vsi člani. Kovinarji Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razgtlasa za mesec marec 1936 sledeči vrstni red zdravniške službe v nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 1. marca g. dir. Čeh Milan; 8. marca g. dr. Kogoj Frančišek; 15. marca g. dr. Čeh Milan; 19. marca g. dr! Kogoj Frančišek; 22. marca g. dr. Čeh Milan; 29. marca g. dr. Kogoj Frančišek. Kamnik. Naša strokovna skupina kovinarjev v Kamniku je sklicala za nedeljo 8. marca ob 10 dopoldne v prostorih gostilne Rode svoj prvi iredni letni občni zbor. številna udeležba, tako od strani tovarišev kot 'tovarišic, priča, da uživajo skupinski funkcionarji od strani članstva polno zaupanje. Zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Stare. Poročal je o dosedanjem delu skupinskih odbornikov. Poudaril je, da to delo ni bilo in po vsej verjetnosti tudi v bodoče ne bo lahko. Težko zaradi tega, ker nekateri tudi v delavskih vrstah, vsaj do sedaj ne poznajo one podrejenosti delavskim interesom, katera bi bila posebno še pri nas nujno potrebna. Tudi poročila ostalih odbornikov so bila zadovoljiva. Najbolj zgovoren dokaz zaupanja je to, da so bili vsi dosedanji tovariši in tovarišice izvoljeni ponovno v odbor s predsednikom tov. Staretom na čelu. Odbor se je tudi nekoliko irazširili, da bo lažje vršil poverjene mu naloge. — JSiZ je na občnem zboru zastopal strokovni tajnik tov. Rozman. V svojem govoru je poudarjal potrebo po vzgoji in izobrazbi, ki je tudi delavstvu nujno potrebnu, ako hoče, da bo prišlo do boljših dni, pa tudi do pravega spoznanja, kje je resnica in kdo je res pravi pobornik za teptane delavske pravice. O težavah, ki jih te dni preživljamo, ne bomo pisali, predobro se namreč zavedamo, da od takih stvari delavstvo nima koristi. Več so nam interesi celote, kot interesi nas samih, zato tudi v tem pogledu vidimo interes celote, ki ga bomo branili in varovali do skrajnosti. — Tovariši, tovarišice! Vi pa v strokovno organizacijo, da bo naša sloga in edinost popolna. Naj živi delo in poštena delavska borba. Lesno delavstvo Duplica. Dne'28. februarja 1936 je bila podpisana kolektivna pogodba v podjetju Remec & Co. S to pogodbo je postavljen temelj, da se ustvarijo med delavstvom in podjetjem čim-boljši odnošaji. Uredil se je tudi mezdni sistem, toda ni vnešen v pogodbo, ampak je, odnosno, kar se tiče akordnih postavk, sestavljen posebej, vendar pa tvori tudi ta mezdni sistem sestavni del kolektivne pogodbe. Važna določila v kolektivni pogodbi so tudi sprejemanje in odipust delavcev. iPri 'sprejemanju imajo prednosti pri enaki sposobnosti tiisti delavci, ki so bili odpuščeni zaradi pomanjkanja dela. Če so pa potrebne redukcije, se izvrše sporazumno z obratnimi zaupniki. — Žene porodnice zapuste delo dva meseca pred porodom. Ker dobe porodniško podporo šele šest tednov pred porodom, jim plača podjetje za 14 dni njihovo običajno mezdo. V pogodbi je tudi podrobneje določeno, kako se izvajajo §§ 219., 220, in 22.1. obrtnega zakona. V primeru bolezni pritiče delavcu, odnosno delavki za prvi teden polna plača poleg hranarine. — če nastane v družini bolezen ali smrt, ima delavec dva dneva plačani dopust, za obisk zdravnilkov ali za posečanje ambulatarijev pa 50 din letno. Delavec ima Slačano tudi zamudo, če se mora udeležiti na-ora, volitev ali če je pozvan k oblasti. Kar sc tiče delovnega časa, se plača za prekourno delo ob delavnikih 50%, ob nedeljah in zapovedanih praznikih 75%, za delo pri kotlu pa 100% povišek. Prvi maj je prost in plačan. Družinski očetje, ki imajo štiri ali manj otrok, dobivajo 4.%, tisti, ki imajo pa več kot štiri otroke, pa 5% doklado na brutto zaslužek. — Pogodba je veljavna za dobo enega leta. Po preteku enega leta jo je mogoče odpovedati vsakega prvega v mesecu. — Le v kratkem smo mogli navesti vsebino te pogodbe, podrobnejše se bo pa obravnavala na sestankih. S podpisom te pogodbe je zaključen skoraj dveletni boj za kolektivno pogodbo. Ni še vse tako, kakor bi želeli. Vendar je tukaj temelj, obenem je pa delavstvo doseglo, da ise je pričel njegov položaj stalno zbolj-ševati. In to je veliko, in bo tudi priznal, kdor dobro pozna naše razmere. Kolektivna pogodba je sad vztrajnosti in zavednosti delavstva, ki je, dasi je misel za njo pokrenila JSZ in tudi izdelala prvotni osnuteik, in dasi je organizirano v dveh organizacijah, vendar nastopalo v vseh vprašanjih skupno in disciplinirano. V tem pogledu naj se pride učit k nam tudi Titan. — iResnici na ljubo moramo pa tudi povedati, da smo našli pri g. upravitelju Fajdigi Vladj-miru popolno razumevanje. — Za delavstvo je podpisala kolektivno pogodbo Jugoslov. strokovna zveza ter Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani. Razprave je vodil zastopnik Delavske zbornice v Ljubljani. Jezersko. V nedeljo, dne 1. marca, se je vršil v društvenem domu na Zg. Jezerskem večji strokovni sestanek tukajšnjega lesnega delavstva, katerega je sklicala Strokovna skupina lesnega delavstva na Jezerskem. Povod za ta sestanek so dale težke razmere, v katerih se nahaja tukajšnje lesno delavstvo. Naši delodajalci z majhnimi izjemami v celoti biriskirajo vse naše zakonite pravice. Namesto iz.vajanja zakonov se preganjajo delavci, znižujejo plače in to brez vsakega predhodnega odpovednega roka, preganjajo in odpuščajo delavci, zlasti organizirani. Delodajalci nas hočejo imeti le za sužnje brez vsakih.pravic. Organizacije so jim največji trn v peti, Iker vedo,' da bo delavstvo le potom organizacije prišlo do spoznanja svojih pravic, katere bodo kot enakopravni člani družbe tudi hoteli imeti. Na sestanku nam je tajinik Jugoslovanske strokovne zveze obrazložil položaj lesnega delavstva pri nas in drugod. Naznačil je razloge, zaradi katerih delodajalci preganjajo organizirane delavce. Delodajalci se zavedajo, da bo konec njihovemu absolutizmu in šikaniranju, če se delavstvo organizirano postavi v borbo za svoje pravice. Č'e danes, ko imajo kapitalisti nad delavstvom nad-moč, izvajajo reakcijo, preganjajo in odpuščajo delavske zaupnike, znižujejo že itak skromne delavske plače, briški rajo delavsko zaščitno zakonodajo, je to le znak njihove slabosti. Je to bojazen krivice pred pravico. Vse njihovo početje pa ne bo delavstva odvrnilo od poti, ki pelje k zmagi pravice nad krivico. Nobene še tako velike žrtve se delavstvo danes ne straši, kar se zaveda, da brez žrtev ni uspehov. Da bo f>a naše delo plodovitejše, da bo naša borba ažja in uspešnejiša, je nujno potrebno, da se ji pridruži sleherni delavec nase doline. 'Le če bomo složni in disciplinirani, bomo močni^ in kot taki zmožni zboljšati naš mizerni položaj. Zato pozivamo vse naše lesno delavstvo, da se nemudoma organizira in se z nami ramo ob rami bori za naše skupne interese. Kemični delavci Domžale - Količevo. Dne 8. marca 1936 smo imeli kemični delavci iz Domžal in okolice članski sestanek v društvenem domu v Grobljah ob 10. uri. Za JSZ je poročal tov. Marinček, vodil ga pa je tov. Koželj. — Sestanka so se udeležili tovariši srednje dobro. Marsikaterega člana smo pogrešali. Se pač še ne zavedajo vsi, kako velikega pomena iso taki članski sestanki. Na njih se razpravljajo vse tekoče zadeve iz podjetja, se razlože razna strokovna vprašanja in tudi poglablja idejni namen in cilj organizacije, Kdor se je sestanka udeležil, je vesel. Kajti na sestanku smo spoznali, kako velike, dasi težke naloge ima delavska strokovna organizacija in da je v nas velika sila. Toda ta sila bo prišla le tedaj do veljave, če bo organizirana. Ker le tako more služiti končnemu namenu. Na sestanku smo tudi določili progiram za delo. Kdaj bo prihodnji sestanek, bomo pravočasno naznanili. Toda že sedaj pozivamo, da se ga morajo udeležiti vsi člani. Le važen zadržek bo opravičeval. Domžale. .Podpisani Adlešič Miha iz Vira št. 42 sc javno zahvaljujem JSZ za nepričakovano podporo, ki mi jo je podelila ob moji bolezni in težkih okoliščinah, ki sem jih imel v družini. Adlešič. Miha. Domžale. Naša skupina kemičnih delavcev v Domžalah je še mlada, komaj pol leta je, kar smo se organizirali pri JSZ. Ako pa pogledamo na delo, ki so ga za nas napravili tov. pri JSZ, ter s tem utrnili marsikatero bridko solzo v naših družinah, si štejemo v dolžnost, da se na tem mestu javno zahvalimo tov. pri vodstvu JSZ. Vam pa, diragi tovariši, kličemo: vsi v vršite krščansko soc. delavstva, da bomo nastopali kot en mož ter se borili za naše pravice, ki^ nam jih je moderna kapitalistična gospoda že toliko poteptala. Mi delavci se dobro zavedamo, da sedanja gospoda ne gleda na nas kot na ljudi, ki imajo duše, pogine v pomanjkanju. Veliko dela smo že zamudili, ker smo toliko let stali ob strani; veliko dela pa je še pred nami, ki ga moramo izvršiti, če hočemo, da bo tudi nam, ponižanim in razžaljenim, vzšla svetlejša zarja. Zato, tovariši, vsi na delo! Sfavbinsfio delavstvo Domžale. V nedeljo, dne 8. marca, je bil v gostilni g. Vinka Habjana v Domžalah širši sestanek stavbinskega delavstva, katerega je sklicala Jugoslovanska strokovna zveza. Sestanek je vodil tov. Dimc, ki je uvodoma poudaril namen sestanka z ozirom na bližajočo se sezijo stavbne stroke. O položaju stavbinskega in gradbenega delavstva sploh je obširno poročal tajnik JSZ tov. Lombardo. Stavbinskemu delavstvu se že vseskozi dela velika socialna, gmotna in pa tudi moralna krivica. Socialno zaščitna zakonodaja za to delavstvo često ne pride do izvajanj. Plače se iz leta v leto znižujejo, tako da sedanje plače že zdaleka ne zadostujejo več za najskromnejše preživljanje delavstva. V najsrečnejšem položaju doseže Stavibtnski delavec 7 do 8 mesečno zaposlitev v enem letu. Kje naj dobi sredstva za preživljanje za ostalih 4 ali 5 mesecev, tega ninče ne vpraša. Med podjetniki vlada vedno ostrejša medsebojna konkurenčna ‘borba in to seveda vse na račun delavskih plač. Plača povprečnega stavbinskega delavca profesionista je padla že na tri dinarje, in celo pod tri dinarje na uro. Za pomožna in težaška dela pri stavtbah in gradbenih delih sploh se plačuje danes po 2 do 2.50 din na uro, to se pravi, da pri teh plačah morejo vzdržati v delu samo tisti, ki imajo eksistenčno možnost doma. Zaradi pomanjkanja dela se tudi med delavstvom samim vrši konkurenčna borba, ker je delavstvo v strajni sili prisiljeno sprejeti delo pod vsakimi še tako slabimi pogoji. Tega se delodajalci vsekakor zavedajo. Zakoniti delovni čas v gradbeni stroki je 10 uir na dan. Delavstvo pa se marsikje zaposluje po 12, 14 in celo 16 ur na dan, ne glede na številne brezposelne delavce, ki nimajo prav nikakega zaslužka. Kako naj stavbinsko delavstvo zavaruje svoje gomotne, socialne in moralne pravice? To je težko prašanje, vendar bi se dalo rešiti in to samo na ta način, ako se stavbinsko delavstvo enotno organizira v strokovni organizaciji. Sestanek v Domžalah je pokazal, da vlada med stavbinskim delavstvom veliko razumevanja za akcijo enotne strokovne organizacije stavbinskega delavstva, ki naj bo pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze. Znatno število stavbinskega delavstva je že sedaj organiziranega v JSZ in to zlasti iz domžalske okolice. Treba pa bo organizacijo razmahniti tudi na ostale lcraje, in sicer na vso dravsko banovino. Da se to čimprej izpelje, se bodo v bližnjem času vršili sestanki, .kakor tudi shodi stavbinskega delavstva v posameznih okoliših. Tak shod se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila, za stavbinsko delavstvo kamniške _ okolice. Na tem shodu se bo položil temeljni 'kamen za zgradbo močne in enotne strokovne organizacije stavbinskega delavstva. Na ta shod že danes opozarjamo vse stavbinske delavce kamni- Iškega sreza, ki jim je na tem, da si po geslu: »Vsi za enega in eden za vse« izboljšajo svoj bedni položaj. Volitve obratnih zaupnikov v tovarni Doctor in drug Inšpekcija dela je odredila ponovne volitve obratnih zaupnikih v tej tovarni za 14. marca po rednem postopku. Delavstvo te tovarne je zdaj že dalj časa brez svojih zakonitih predstavnikov, kar se močno čuti. Torej mezdno gibanje in volilni boj, vse naenkrat. Zato so delavci, predvsem in celo iz zaupniških vrst organizacije rdečih, izirazili željo, da bi za sedaj medsebojni volilni boj izostal. Sporazumeli bi se naj na skupno listo, da bi tako dokazali vodstvu podjetja enotnost in zavest celokupnega delavstva, kar je v teh časih nujno potrebno. Nepotrebno borbeno razpoloženje za volitve bi s tem odpadlo, ker pa v vrhovih marksističnega pokreta teh želja svojih članov ne razumejo in nočejo razumeti, so odredili, da mora delavstvo v boj in da se ne sme sprejeti nikakšen medsebojni sporazum. Tovariši, da sedaj veste in vidite, kdo so tisti, ki jim ni mar za toliko potrebno skupnost delavstva. Kapitalist zlomljene moči ljudstva rabi in tudi rad vidi, zdaj pa recite, kdo je potem kapitalistični zaveznik, ali organizacija krščanskih delavcev, ki hoče skupnost vseh delavcev, ali socialdemOkratje, ki naravnost diktirajo, da do skupnosti, osobito to v času mezdnega boja, med delavstvom ne sme priti. Zato volite in pokažite, da tako nerazumevanje delavskih teženj odklanjate. Volite belo glasovnico, tuko da jo v kuverto denete celo, vse glasovnice dirugih barv pa raztrgajte in tudi denite v kuverjo. Kuvert ni treba zalepiti, marveč samo zapreti. Volitve se vrše cel dan, nikdo naj ne izostane od volitev. Nihče ne sme braniti, ne mojster, ne ravnatelj, da od dela ne bi smeli na volišče. Pokažite svojo delavsko zavest in storite svojo dolžnost. Vsi volite in agitirajte za listo Jugoslovanske strokovne zveze, njena lista ima za kandidate najboljše ljudi. Bela glasovnica je prava. « f • • V • • Viničarji Na praznik sv. Jožefa ob 9. uri se bo vršil redni obč. zbor Strokovne skup. viničarjev v Mariboru. Dnevni red običajen. Potrebno je, da pridete vsi člani in privedete s seboj tudi neorganizirane. Zborovanje bo v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze y Delavski zbornici (pritličje, vhod zadaj na dvorišču). O važnih zadevah viničarskega stanu in delu organizacije bo poročal tov. Rozman Peter, tajnik JSZ. Zaradi zakona - po zakonu preganjan! Predzadnji teden smo imeli tukaj v radgonski okolici priliko videti, kako so nosili vinogradnikovi domači svojemu viničarju — ob navzočnosti izvršilnega organa tukajšnj. okr. sodišča — njegov siromašni inventar iz stanovanja — viničarije. — Gospodar, vinogradnik Neubauer Anton, inozemec iz Avstrije, je de-ložiiral viničarja Ivana Fridau in se pri tem poslužil naših zakonov in uredb, dočim se dolžnostim, ki mu jih jugoslovanska zakonodaja (na pr. Uredba viničarskega reda) nalaga, kar na celem izmika. Ozadje navedenega je sledeče: Jvan Fridau, že starček v 73. letu, se je pred nekaj leti s svojo družino priselil v vini-čarijo omenjenega vinogradnika. Dočim se je s prejšnjim vinogradnikom nad 20 let dobro razumel, bil pravično plačan in mu tudi zvesto služil (izselil se je le zaradi prodaje posestva), je pri tem gospodarju moral kmalu iskati zaslužka za delo in drugih pogojenih in obljubljenih deputatov pri viničarski komisiji že v letu 1934, kjer je pravico tudi dosegel. Iz maščevalnosti pa mu je gospodar zato v letu 1935 odpovedal službo, a zaslužka pa mu tudi to leto ni izplačeval in ničesar drugega dal, kar je imel po pogodbi obljubljenega. Viničar je pričel iskati drugo službo, katere pa zaradi pomanjkanja viničarij in zaradi svoje starosti ni mogel dobiti ob pravem času. Gospodar je sicer kazal pripravljenost, da ga še nadalje obdrži v službi, toda pod pogojem, da mu viničar odpusti zadržani zaslužek^ (ki je znašal čez 1000 dinarjev), česar pa viničar ni mogel privoliti. Ker mu pa gospodar dolžnega zaslužka tudi ni hotel izplačati, ga je viničar moral ponovno tožiti ter je pravdo tudi dobil. Zakoniti roik za izselitev viničarja je že potekel, ker pa se tja, kjer je končno vendarle dobil službo, še ni mogel vseliti, je gospodar predlagal pri sodišču deložacijo, ker je viničarju ob pravem času odpovedal službo. In zgodilo Jože Gostinčar: vf • « Kmeckt d< Po kapitalizmu povzročena gospodarska kiri-za je zadela v živo vse delavske stanove. Tako seveda tudi ikmečko gospodarstvo, ki je bilo že samo po sebi od nekdaj v krizi in dolgovih. Sedaj je kriza poljedelstva postala resno gospodarsko vprašanje, ki potresa svetovno gospodarstvo. "Kmečko ljudstvo je prezadolženo in pri vsej pridnosti me more do blagostanja. V tem položaju kmečkega ljudstva so se začele odpirati oči celo politikom, da so začeli misliti, kako bi se moglo poljedelcem pomagati. Izmislili so si že več načinov in »žavb«, pa ni bilo nič primerno dobrega. Končno jo padla misel, da je treba kmeta razdolžiti. 'Med kapitalisti in tudi drugod so vzbudili »kmečki dolgovi« neverjetno veliko šuma. Po vsem izgleda, ikakor da bi bili kmetje vzrok sedanje denarne krize. Kmet ne plačuje dolgov in ne obresti, to se sliši danes od onih, ki upravljajo denarne zavode. Res je, da kmet in obrtnik sedaj, ko je pobila sadove njihovega dela kapitalistična toča nepotrebnega bankar-stva, ne moreta plačevati svojih dolgov. Res je a tudi, da so kapitalistične špekulacije denair metov, delavcev, služkinj, obrtnikov in uredništva, v kolikor so ga vlagali v hranilnice, po raznih kanalih prisvojile v svoje namene in ga deloma zapravile, deloma pa spravile v razna »sigurna« podjetja, ali pa v tujino, odkoder ni povratka. Privlačna sila so bile ogromne obresti, korupcija, lahkomiselnost in -nezaupanje lastni državi. Kmet in obrtnik nista imela nobenega pravega gospodarskega varstva. Vladal je in še vlada tako zvani »gospodarski liberalizem«, ki dopušča vse, kar služi kapitalistični špekulaciji in morali. Politika je imela polno drugega posla in ni imela časa se brigati, da bi ustvarila potrebno varstvo malemu gospodarstvu. Kapitalistično »poštenje« in špekulacija, pa tudi zapravljivci, so imeli prosto pot plodonosnega posojevanja in lahkomiselnega zapravljanja, zaradi česar mora danes trpeti vse pošteno ljudstvo. Delo, najsi bo kmečko, obrtniško, rokodelsko in vsako drugo, je v oblasti denarja in s tem špekulativnega kapitalizma. Ljudsko-gospodarskih organizacij, ki bi bile sposobne vsaj omejiti organizirano kapitalistično izkoriščanje ljudstva, danes ni. Posameznik se pa sploh ne more braniti. 'Da bi se kolikor toliko popravile gospodarske razmere in to posebno kmečke, poskušajo nekateri to doseči z nekakim razdolženjem kmetov. Ta misel je sama na sebi za dolžnike zelo privlačna, toda našla je tudi močan odpor med nezadolženimi kmeti. »Jaz sem »šparal«, pritrgoval sebi in družini marsikaj potrebnega; moj sosed je pa drugačen: On se rad postavi, gre v gostilno in družbo veselih ljudi, kar seveda stane. Sedaj je med zadolženimi, pa upa na nagrado z odpisom velikega dela dolga. Mi pa, ki smo »šparali« in garali, bomo pa najbrže imeli čast plačevati take dolgove. To bi bilo ravno pohujšanje.« Tako govore kmetje sami. Nikakor se pa ne sme misliti, da so vsi kmečki dolgovi nastali lahkomiselno. Ne! Nikakor ne! Razne nesreče, slabe letine, družina, orodje, poprava poslopij, potrebne nove zgradbe, razne plačilne dolžnosti, pa tudi dostikrat pretirano velike dote, obleka itd. so velikokrat vzroki zadolženja. Sicer pa sedaj naš slovenski kmet še ni tako na »tujem psu«, kakor so kmetje v Srbiji. Zanimivo je, kaj piše o tej kmečki se je! Viničar je bil s svojim siromaštvom, z bolno, 72 let staro, v bolniški postelji ležečo ženo, postavljen pod milo nebo kraj ceste. In zakaj? Zato, ker je bil že star, od dela izčrpan in zato, ker si je upal klicati na pomoč zakonito pravico, pravico radi zadržanega in odtegnjenega zaslužka, katero mu ie' kršil njegov delodajalec. Padla je žrtev v boju za pravico! Reven slovenski delavec-viničar je bil zato, ker se je moral poslužiti zakona — da bi za svoje težko delo dobil tudi plačilo —, da je izterjal zaslužek — po zakonu, katerega se je poslužil krivični in ošabni Nemec iz Avstrije, vržen na cesto! Vinogradniki so nam že večkrat očitali, da se zavedamo samo pravic, ne pa tudi dolžnosti. Pometite prej pred svojim pragom! Niste upravičeni nam metati takih očitkov, dokler sami niste boljši! Igovi mizciriji »Politika«. Samo kratko: Neki seljak iz Slatine je izjavil: !Pri nas od sto ljudi ne dolguje samo desetina. Dolgujemo več kakor imamo po sedanji vrednosti posestev, živine, žita in sadja. Petkrat večja imovina bi ne zadostovala za dolg in obresti, dolg je potrebno znižati za 70%. — Neki seljak iz Rakovice je dejal: Rakovčani se bodo razdolžili, če jim bo pomagal sv. Nikola. Nam ne more nihče pomagati, prišel je čas, da se briše. — Neki posestnik jz Samajla misli, da bi mogla pomagati javna dela. — Milorad Boškovič iz Premeče se ni hotel izjaviti, ker je tudi »pomagal« kmetom s posojili. V tem kraju se plačujejo obresti do 60%. Greh bi bilo se ozirati na banke in bankirje in na druge »zelenaše«, ki so se zadolževali v milijone in denar razposojevali kmetom po zelenaških (oderuških) obrestih. Iz tega je razvidno, da so v prvem redu zadolženja kmetov krivi oderuhi, ki so pri posojilih delali velike dobičke in kmete sigurno nagovarjali za posojila. V drugem redu je pa kriva nevednost in lahkomiselnost Seljakov samih, ki so sedali na lim špekulantom, ki so dajali posojila na menice po 5% mesečnih obresti. V takih razmerah ne 'bi pomagal noben odpis dolgov, 'brez zakonitih varstvenih odredb, v zadolžitvah in obrestih. Zadolžitev in najvišje določena obrestna mera pa bi se v nobenem primeru ne smela prekoračiti. Menična posojila za 'kmetijstva bi se morala pod najstrožjimi kaznimi prepovedati, ker so menice smrt kmečkemu gospodarstvu. Da se razdolži kmečki stan, naj se vračanje dolgov raztegne do 30 let. Obrestna mera Viktarijan Demšar. cltš (Misli za kršč. delavski iNisem še videl in najbrže tudi Ti še nisi videl nikakšne slike rednika Kristusovega — sv. Jožefa, pravičnega moža, na kateri bi se videlo, da je mož življenjske preizkušnje naslikan kot imovito oblečen, kot lepo rejen, kot brezskrbnež; pa najsi bo sam zase upodobljen, ali poleg Matere-Device in Kristusa-dečka. Vsak pravi umetnik pač dobro ve, da je bil sv. Jožef — delavec. Sebe je moral preživljati z delom svojih rok in skrbeti za telesno življenje od Boga mu poverjenih najčistejših oseb: »Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je namreč spočela, je od svetega Duha. Rodila bo Sina, ki mu daj ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« (Mt 1, 20—31.) Ni imovito oblečen. Preprosta halja in skromen plašč ogrinja njegovo moško telo, v katerem je čisto srce in pravična duša. Roke pa so v delu utrjene. Skrb je zarezana v njegovo lice, trpljenje in preizkušnje — vse to je razlito na obrazu. A iz oči njegovih vedrost in silna moč in ljubezen sije! Takega si more predstavljati naš duh in ga upodabljati umetnik: Delavec, sv. Jožef, ki je zavetnik vsakega delavca in zlasti še kršč. delavskega očeta. * * * Povsod srečavaš delavskega očeta. Čudno in prečudno je mršav njegov obraz. In kaj vse govori ta obraz! Življenje je zarisano na licih in vse govori: Četudi mi borne strehe — kot Jožefu nekoč — ne privoščite vi, ki posedujete bogastvo, in četudi me na cesto mečete, vi brezsrčni z mojim trpljenjem oblagodarjeni, kot Jožefa v oni sveti noči, in četudi me zaradi borbe za pravico, ki tudi meni pripada in mojim dragim, preganjate, kot Jožefa nekoč v begu v Lgipet, in četudi si z največ jim poniževanjem in žrtvami skorjico kruha priborim, kot Jožef nekoč v tujini — vendar moje srce še nosi Ljubezen, še nosi ogenj za Resnico, še nosi moja duša vero v Pravico! Verujem v to in moja družina veruje, da duh človeški, ki je odsev najvišjega Duha: Boga — je močnejši kot sila meča in kanonov, ki je človeška, in ta duh, ki se za resnico in pravico in ljubezen do svojih bori, se ne da okovati v okove železa in ne zapreti med stene ječe... naj se zniža za dolgove na 4%. Vsak prestopek naj_ se strogo kaznuje z zaporom. Za novo zadolževanje kmečkih posestev naj se zakonito določi najvišja zadolžitev, ki naj v nobenem primeru ne presega polovico nepremičninske vrednosti posestva. Tudi poroštva kmetov, in tudi vseh drugih, naj se omeje na zgoraj označen primer o zadolževanju; ker ustvarja vsako poroštvo tudi resnični dolg. Porokovati naj bi ne smel nihče, ki ima do polovice zadoženo posestvo. Ako bi se to uzakonilo, bi bil rešen kmečki stan težlkega bremena prezadolžitve. Zapravljivi posestniki bi morali biti osebno izključeni prejemati posojila. Javna morala pa tudi osebni ugled zahteva od vsakega človeka, da plača svoje dolgove. Tako naj stori tudi kmečki posestnik. Sredstva pa, ki bi imela služiti za raz-dolžitev, naj se porabijo za javna dela, kar bi koristilo kmetom samim in pa drugim delavskim slojem. Torej pomagati se more kmečkemu ljudstvu, da bo samo lahko plačalo dolgove z dolgimi plačilnimi roki. Z javnimi deli pa je treba pomagati, da bodo ljudje imeli zaslužek in s tem postali sposobni za nakupovanje živil, , j pridelujejo kmetovalci. Naj nihče ne slepomiši s kmeti in njihovimi dolgovi, tudi ne v politiki, tega kmečki stan ni zaslužil. Sicer bo pa kmetom in drugim delovnim stanovom zasijalo lepše sonce, ko bodo spoznali, da je v smotrni krščansko-socialistični organizaciji tista sila, s katero jih bo Bog rešil kapitalistične more po samopomoči v strnjeni organizaciji. Zato pa vsi resni in pošteni možje vseli delovnih stanov in nesebični, strartkarsko-političnih stremljenj prosti izobraženci — na krov! Gospodarsko delo nujno kliče vse! oče praznik.) Delavski oče pa tudi vem, da je duša človekova prav ista pri vseh: podoba božja. Zato jo pa hočem sebi in svojim ohraniti z žrtvijo neoskrunjeno, če jo človeški nevredneži: poži-vinjenci hočejo oblatiti in jo ubiti! Kako smo si krščanski delavski očetje sorodni z Jožefom — tesarjem! * * * Zavetnik naš: Ti v borbi nisi opešal. Daj še v mojo iin vseli delavskih očetov duše vlivati tisto svojo moč in vedrost, ki je pri otrocih božjih doma! »Ko je Herod umrl, glej, «e^ angel Gospodov v spanju prikaže Jožefu v Egiptu in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in pojdi v izraelsko deželo; zakaj pomrli so, kateri so stregli detetu po življenju.« In vistal je, vzel dete in njegovo mater in prišel v izraelsko deželo.« (Mt 2, 19—(21.) Herod-zatiralec in prešuštnik je izginil. * * * Verujem, da bo tudi moderni Herod — brezsrčni kapitalizem — potisnjen in da bo v obljubljeni deželi, na širni zemlji, ki jo je Stvarmk dal za vse človeške otroke, tudi delavski oče našel svoje pravice. * * * Krščanski delavski oče: Za to Tvojo vero Te zavidam in za mir, ki ga svet ne more dati! Kam to pelie? Pred letom dni ravno v tem času se je govorilo in pisalo, da namerava Kruppov železni koncern graditi v Jugoslaviji, in to nekje v bližini Zenice, nove železarne. Letos naj bi to postala iresnica. iKruppov koncern namreč kupuje železarno v Zenici in jo namerava potem temu primerno preurediti v moderno železarno, kot je sedaj pri nas na Jesenicah in Javorniku. Zahteva od strani srbskih gospodarskih krogov, da se mora prenesti vso važnejšo industrijo v osrčje države, ni nova. Znan nam je Savičev načrt, ki je leta 1925 in pozneje dvignil pri nas veliko prahu. Pa tudi pozneje, vsa leta se o tem govori in dejansko tudi izvaja.^ Tako so slovenski rudniki izgubili na račun državnih in privatnih rudnikov na jugu naše države, že do 50% dobav, ki so jih imeli za drž. železnice. Nameščenec Važen sklep slovenskih nameščencev V nedeljo, dne 23. februarju, je zboroval nameščenski odsek Delavske zbornice. iPovod za sklicanje tega odseka je dala novica, da je v finunčnem ministrstvu pripravljen amandman o izpremeinbi pokojninskega, kukor tudi bolniškega zavarovanja. Zaradi velike važnosti so se zborovanja udeležili skoruj vsi dolegatje opozarjala. Ne samo, da v današnji dobi nameščenec vsled bolj intenzivnega dela prej izhira, je njegov umik potreben iz razloga, da napravi prostor mlajšim nameščencem. Kakor se zahteva uvedba čim nižjega delovnega časa, da pride do zaposlitve čim več ljudi, iz istega vidika, naj se skrajša službena doba pri pokoj- tiinelrom vavaroirnn ■■■ rl\* ,.L ’ ._______1____ • dočim se je radi odsotnosti delegata, ki bi ninskem zavarovanju. To skrajšanje pa bo naj- moral biti o stanju najbolje informiran, pred- lažje doseči ob razširitvi pokojninskega za- sednik odseka tov. Zemljič zelo pritoževal. j varovanja, ker se bo zakon ob tej priliki gotovo Kakor je bilo razvidno iz pripravljenih nekoliko izpremenil ter naj se med drugimi amandmajev, rešujejo pokojninsko zavarovanje iznrememhnmi vd»vl („